PBIHORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJ.
T l \ 7 T č.	oon	/izon\	Poštnina plačana v gotovini
Leto VI - otev. 289 (1680) Spedizione in abbon. post. I. gr
TRST. četrtek 21. decembra 1950
Danes 6 strani - Cena 20 lir
OPENCI PROTI „0RD I MANCI" TRŽAŠKEGA SODIŠČA
Ne Opčinah so bile i!o 1.1910 samo sioiienske šale
a šele 1.1906 se je prvi Italijan naselil na Opčinah, kjer naj bi po mnenju tržaškega sodišča bila slovenščina tuj jezik
Delegati Osvobodilne tronte slovenskega naroda za openski okraj zbrani na delovni konferenci dne 17. 12. 1950. izražamo vso svojo solidarnost s protestom, ki ga je Izvršilni odbor OF slovenskega naroda za Tržaško o-zemlje, dne 16. XII. 1950 poslal brig. gen. C. C. Blanchardu, glavnemu ravnatelju za civilne zadeve pri ZVU v zvezi z odločbo civilnega in kazenskega sodišča v Trstu z dne 23. XI. 1950, v ka. terem se trdi, da je smatrati slovenščino za tuj jezik na Tržaškem ozemlju.
Istočasno ugotavljamo, da je bilo do prve svetovne vojne v našem okraju naseljeno 100 odst. slovensko prebivalstvo — razen treh družin, ki so se na Opčine naselile okrog leta 1906.
Vse do 1918. leta so bile v našem okraju le slovenske osnovne šole.
Po letu 1918. se je v našem o-kraju kakor tudi drugje pristopilo najprej k premeščanju slovenskih železničarjev, učiteljev *n drugih uslužbencev v notra-
njost Italije, istočasno se je vršilo čedalje večje načrtno naseljevanje italijanskega življa — kar je imelo za cilj poitalijančiti naše slovenske vasi. Zato, da bi dosegel svoj cilj je italijanski fašizem tudi v našem okraju stopnjeval teror proti ljudstvu, ki se je temu upiralo in se končno s puško v roki borilo za svoje pravice v NOB.
Na lastnih tleh smo strli fašizem. Ker je v nas vseh še živ trpek spomin na izkušnje, ki smo jih imeli v polpretekli dobi fašističnega ustrahovanja smatramo odločitev sedišča, s katero se imenuje naš materinski jezik na naših tleh kot »tuj jeziku — kot korak naprej v postopnem zatiranju človečanskih pravic tukaj živečih Slovencev.
Ker je ta odločba ponavljanje prvih fašističnih ukrepov kot so nam znani iz leta 1921—25
zahtbvamo
da merodajne oblasti odločbo tr. žaškega sodišča razveljavijo.
Opčine 17. XII. 1950.
PODREDITEV ZHPRDNE EVROPE politiki predsednika Trumana
Stališče bivšega predsednika ZDA Hooverja se bistveno razlikuje od Trumanovega - Nemci niso posebno zadovoljni z bruseljskimi razgovori
DENVER, (Colorddoj 20 — General Eisenhovver, ki je bi!
včeraj imenovan za vrhovnega poveljnika atlantske vojske, je danes na tiskovni konferenci javil, da je položaj v teh dneh «mnogo manj kritičen kot spomladi 1947». Na vprašanje nekega novinarja, če je optimist, je Eisenhovver odgovoril pritrdilno. Nato je dejal, da tisti, ki tvegajo splošno vojno tvegajo istočasno svojo lastno oblast; in pri tem je navajal, na kakšen način sta končala Hitler in Mussolini. Nato je dodal, ne da bi imenoma navedel, koga misli; «Ce se odločijo za splošno vojno, n« bodo pokazali tiste, modrosti, ki so jo pokazali v preteklosti«.
Na vprašanje o eventuelni vključitvi nemških čet v združeno zapadno vojsko, je Eisenhovver najprej dejal, da niso mogoči obvezni pristopi in nato j.e izjavil: ((Sprejmemo okrepitve, naj pridejo od katere koli strani, toda kar mi hočemo: je predvsem to. da se te okre-
Vojaška cenzura na Koreji
Odslej bodo vse vesti s Koreje strogo kontrolirane - Medlem ko divjajo pri Hungnainu srditi boji, vlada na zapadni korejski fronti še vedno zatišje
TOKIO, 20. - Gen. Mac Arthur je objavil pričetek vojaške cenzure nad vsemi vestmi s Koreje. S takojšnjo veljavnostjo bodo vse vesti za tisk, radio, članki za revije irj fotografije, ki se nanašajo na vojaške operacije na Koreji in ki odhajajo bodisi z Japonskega bodisi s Koreje, podvržene vojaški cenzuri tiskovnega oddelka vrhovnega poveljstva. Vesti in material, ki odhaja z Japonske, bo pregledan takoj. S Koreje pa se pošilja vse po vojaških linijah najprej na Japonsko in bo torej pregledano bc disi ob odhodu ali prihodu.
V začetku vojne na Koreji je dejal Mac Arthur, da mu je cenzura zoperna in je zaradi tega pozval poročevalce, naj se drže neke osebne discipline ki se naj naslanja na preudarnost in razumevanje vojaškega položaja. In čeprav so mnogi poročevalci tudi mno. gi častniki — prepričam, da je taka prostovoljna cenzura dobro poslovala, so bili vendar tudi primeri, ko so bila mnenja vojaških oseb in pa poročevalcev o vojaški cenzuri zelo različna Mnogi poročevalci so smatrali da je bolj umestna prava obvezna vojaška cenzura in so jo večkrat zahtevali. In v nekem primeru so visoki častniki nekega ameriškega armadnega zbora trdili, da So bila poročila dopisnikov neposredno odgovorna za zru-šenje črte pri Congčonu, kjer so se zbrali Kitajci. Seveda poročevalci to vneto zanikajo.
Prej so bili na bojišču tudi tako imenovani radiokronisti, zlasti v prvih dneh vojne, dopisniki so bili JJ0^ciii pre-nogami pri vsaki akc]. p mikan ju čet in včasih celo pri ključeni patruljam, ki šle na izvdr.iške pohode, bta ri dopisniki iz drugih vojn se ne spominjajp, da bi
lo toliko novinarjev — z ženskami vred — v sami bojni črti. Poveljnik nekega odseka je nekoč v kritičnem trenutku v navzočnosti novinarjev dejal: «Ce bo šla stvar slabo, bomo še vedno lahko poslali v bojno črto četo dopisnikovi), In ker ni bilo nikake cenzure. je bilo vse preveč primerov, —r irj tudi v zadnjih časih, — da so novinarji, ki jim je prišel pod roke kak telefon
korejskega korpusa v sredini fronte okrog 17 'km severno od Cungčona.
Medtem ko se je včeraj po-ročalo, da Sygman Rhee zelo samozavestno zatrjuje, da ne bo več zapustil Seula, pa poroča danes agencija AFP iz Tokia, da skuša južnokorejska vlada dobiti ažil na Japonskem. Baje bi Japonska iz raznih razlogov. ■ tega azila r,e mogla nuditi in se bo južno-n? poveljstvu bataljona ali korejska vlada mogoče v ta
polka, uspeli poslati poročila na center za obvestila; ta je vesti poslal naprej v Tokio in od tukaj so jih agencije dopis-
namen obrnila na Formozo.
Neki bivši japonski general je izjavil dopisniku agencije France Presse, da korejska
čongoij
-SfoBjiŽk. *• fJLirtuti« Jr /-^irubp^v
j.*1
Sinuldiu {V*
Soncem 'j
jjtm
S in !o E
j:,\\
HAMHliNG
ANDžU čEito^1 .V—»SUov.
v	Mufottnffš
VONSAN==S
y'Wodung A
FENJANG
ČINAMPO
oKvu««" I-v-AČojgdion
•'v,
SiriorO";)
Ih
— C o*n
i	nfnjfop	v. i-
Jong)»ng$
Hejdžu
ftUidžoagbu' ■
INčON	<
Še enkrat
ocsjoau dr. Btiietiilu
V,'A dan ste se na občinski seii zelo malo umcsi.no obregni h ob naš Ust, češ da m treba, da bi Vas mi boateuali kako le z imenom vasice Puconci-Mi smo IS. oktobra v člančiču, ki je bil Vam namenjen, polefl drugega napisali: <iToda v g v nem Vi to gotovo veste...*, it■ t vidite, Vas nismo nam*'™ E. prav nič poučevati, te JAM* MILI smo Vam m Vaše čudno izražanje o n «dialektu». In če ste predvčerajšnjim zg trdili da Vi dobro veste, kako je z besed Piščanci, tedaj je koša krivda še večja in zaslužite še večjo grajo.
Niti najmanj' Vas ne more opravičiti nekakšna razlaga, leaj Tržačani razumejo pod besedo «dialekt», fcajti ta ra2lugu je neresna in nevredna človeka z določenim akademskim naslovom. Edino kar bi izt /ahko brez vsakega razburjanja odgovorili, bi bilo to, da bi lepo priznali, da je vse Vaše govorjenje n dialektu tako zadnjič kot predvčerajšnjim samo izogibanje pred odkrito, jasno in Pogumno besedo, da je namreč ime vasice Piš.anci SLOVENSKO IME. S takim priznanjem, za katero Vam manjka samo poguma, ■— kajti mi vemo, da Vi ve te, kako je s to stvarjo, — odpade ',sn neplodna diskusija o dialektih.
Kot torej vidite, res ni šlo v našem prvem članku za nika-ko poučevanje — kakor tudi danes ne. (Upamo, da Vam bodo to naše d-našnic pisanje tako prevedb d, h n izključeno vsako netočno razumevanje). Slo je semo za ugotovitev, ki smo jo itak že zadnjič napisali da Vam je namreč bilo strašno mučno, da bi s svojega mesta občinskega odbornika v mest-nem svetu javno izjavili, da ima kak kraj tik Trsta pravo slovensko ime.
n!štva razširila po vsem svetu. Tako se je zgodilo, da so častniki irj vojaki, čim so odprli r.a radiu kratke valove, slišali iz Los Angelesa, San Francisca ali pa tudi iz Tokia, kako ie napovedovalec omenjal imena. podrobnosti, številke in druge podatke v zvezi z boji, ki se še niso niti končali. In zaradi tega se je začelo govo-liti: Sef vrhovnega štaba vojske severnih bi si lahko naročil kako desetino naših časopisov in kupil radio, pa mu nato ne bi bilo treba pošiljati med nas vseh tistih v kmete preoblečenih vojakov: ’ zvedel bi vse mnogo hitreje«.
Sile vojske severnih, ki oblegajo mostišče na severnoza-padni Koreji pri Hungnamu, so danes še okrepile silovitost svojih napadov. Prvič je stopilo v akcijo tudi njihovo topništvo, ki je streljalo proti četam tretje ameriške	divizije.
Z južne strani sicer poročajo, da so se napadi severnih razbili ob obrambi čet	na mo-
stišču in pa pod močnim stre lianiem suhozemnega	in pomorskega topništva, ki	ščiti se-
daj že majhno področje z neprestanim zapornim	ognjem
Po poročilih agencije United Press je bilo topovsko streljanje seiernih sicer zelo. skromno, kakor da bi	,
bodo odkrili svoje	.
Zdi se, da je najbolj šibka točka v obrambni črti pri | Hur.gnamu, desni bok. Poročajo, da še vedno prihajajo čete severnih in se zbirajo okiog mostišča. Ameriško letalstvo v pogostih poletih napada zbirajoče se čete severnih. Ja0)5 Burby. dopisnik agencije Unl-tod Press ljravi V nekem poročilu. da pri Hungnamu ne gre za neki Dur,krque, kajti južni zavezniki prevladujejo v zraku in imajo premoč topniškega ognja.
Po nekaterih' vesteh so mesto
Kaesona. ki leži 3 km južno od 38. vzporednika na cesti od Fenjanga v Seul, v zadnjih dr.eh zasedle čete gverilcev. Sile OZN so mesto izpraznile 14. decembra. Sicer pa je prišlo v zapadni Koreji le do nekaterih manjših spopadov med izvidnicami obeh vojsk. Močne severnokorejske enote so zbrane na odseku tretjega južno-
konca.
dovolj
vojna ne more imeti Kajti če so čete OZN močne, da lahko za dolgo časa obdržijo eventualno mostišče v Fusanu, so pa preveč slabe, da bi osvojile vso Korejo. Glavna težkoča vojne na Koreji je po mnenju tega generala v tem, da je oskrbovanje skoro nemogoče zaradi oddaljenosti. Kadar ena ali druga vojska močno napreduje, tedaj je močno ranljiva v zaledju bodisi po letalskih napadih ali po napadih gverilcev.
pitve na koncu ne izkažejo za oslabitve*.
imenovanje generala Eisenhovver j a za vrhovnega poveljnika atlantske vojske in Pa močan Trumanov zagovor zunanjega ministra Achesona kaže, da namerava Truman br-z sprememb nadaljevati ameriško politiko upiranja proti »napadalnosti* in da bo obramfca Evrope še naprej en-a glavnih skrbi ZDA; na področju notranje politike pa Truman ne bo popustil pritisku republikancev, ki še naprej zahtevajo glavo Achesona.
Časopisi v zapaclnem Berlinu so zelo ugodno sprejeli vest o imenovanju Eisenhovverja za poveljnika evropske c-b-rambne vojske. Tisk vzhodnega Berlina pa p-ri-naša zgclj vest ped naslovi, ki imenujejo Eisenhovver-ja evropskega Mac Arthurja. Sef glavnega stana poveljnike Eisenhovverja je postal general Gruenther, ki je že v Evro-pd.
Bivši predse-dni.v ZDA Herbert Hoover je imel po radiu govor, v katerem ie označil, kateri bj morali biti po njegovem mnenju novi temelji zunanje politike ZDA. Njegovo gledanje je bistvene, različno od Trumanovega. Hoover je poudarjaj predvsem da je treba iz sedanjega vojaškega položaja postaviti štiri zaključke:
1. V. vojni, v kateri fai sodelovale tudii ameriške sile. «ne bomo nikoli dosegli Moskve, čeprav bi se zapadna Evropa še bolj oborožila, kot določa naš program*. Hoover je pri tem navedel, da v tem ri uspelo niti 240 nemških divizij s pomočjo svojih strahovitih oklepnih sil. 2. Američani imajo letalstvo. ki lahko nadzoruje Pacifik in Atlantik, tgko da sovražne vojske. «ne bodo mogle' doseči WaShingtoma, prav tako kot mi ne bom,o megli doseči Moskve*. 3. Atomska bomba ni tako zelo važna, kot so si to predstavljali prve čase. 4. Sile OZN so doživele na Koreji tolikšen poraz, da ga ameriške sile tudi za cer.o še nadaljnjih in večjih žrtev ne bodo mogle spremeniti V zmago, Ko je še poudaril, da morajo ZDA čim bolj okrepiti svoje letalske in pomorske-Bile, je, Hoover v tej zvezi predlagal, naj predstavljajo ameriško mejo na Vzhodu Velika Britanija, na zapa-du pa Japonska, Formoza in Filipini. Izrazil je tudi svoje prepričanje, da je pri Evrop-cih kaj malo navdušenja za vojno proti komunizmu. In čeprav se je izrekel proti vsaki obliki izolacionizma, je vendar Hoover izrazil željo, naj se Američani ne razburjajo in r.aj ne zgubljajo zaupanja v prihodnost — «tudi brez Evrope*.
Predstavnik zunanjega ministrstva je javil, da bodo ZDA pred koncem tedna odgovorile na sovjetski predlog iz 3. no. vembra za sklicanje zasedanja zunanjih ministrov štirih velesil; na tem zasedanju naj bi se po predlogu SZ razpravljalo o demilitarizaciji Nemčije. Dejal je še, da bodo Francija, Velika Britanija in ZDA poslale v Moskvo sicer vsaka svoj odgovor, vendar pa bodo ti odgovori skoraj enaki.
Zunanij ministr; treh zapad-nih velesil so se dogovorili, da v odgovoru Sovjetski zvezi ne bodo njenega predloga načelno odbili, pač pa bodo poudarili, da bi bil sovjetski predlog koristen le tedaj, če bi bila konferenca štirih zunanjih ministrov posvečena vsem velikim svetovnim problemom.
Adenauerjeva vlada je imela včeraj popoldne sejo, ki je trajala zelo dolgo in je bila predvsem posvečena problemu priznanja zunanjih dolgov. Predstavnik vlade j>e danes izjavil da so ministri odobrili sklep
kanclerja, da za sedaj ne priznajo teh dolgov. Predstavnik je tudi sporočil, da bodo bližnja pogajanja med Nemci in zavezniki imela za namen, da ugoto-ve, ali so zavezniki pripravljeni uveljaviti «popravljen °ku-pacijski «tatut» o katerem se je govorilo v New Yorku, ne da bi prej nemški zvezni parlament priznal zunanje dolgove.
Tisk zapadne Nemčije z nekim razočaranjem ugotavlja, da se v Bruslju nič ni sklenilo glede enakosti v pravicah, ki bi se naj priznale zvezni republiki. Pač pa z zadoščenjem podčrtavajo da bo nemška zvezna vlada pred kakršno koli dokončno odločitvijo glede nemške udeležbe pri evrooski o-brambi vprašana za svoje mnenje. V svojem delovnem programu, ki ga je danes objavil, zahteva izvršilni odbor delavske neodvisne stranke ljudski referendum glede vprašanja o-borožitve. umika 'okupacijskih sil in razpusta vseh polvoia-ških formacij tako v zapadni kot v vzhodn; Nemčiji. Podčrta-
vajoč svoje nasprotovanje re militarizaciji, zatrjuje odbor, da je nemogoče verjeti v «o-brambni in nedolžni značaj* obnovljene Wehrmacht. Odbor graja tudi postavitev vzhodne meje Nemčije na črti Odra-Ni-sa. Nadalje zahteva mir brez priključitev In brez reparacij. Ta odbor sestavljajo večinoma bivši funkcionarji KP Zapadne Nemčije, ki so bili izključeni zaradi »titizma*.
TOKIO, 20. — Danes je bila v Tokiu dolga jej a zavezniškega sveta, kj pa ni da a nobene ga uspeha. Razpravljali so o repatriaciji jepenskih vojnih ujetnikov. Sovjetski delegat je obtožil Am ričene in japonsko vlado, da podvzemajo protidemokratične, reakcionarne, fuši. stične in militaristične ukrep-Ameriški delegat pa je izjavil da je namen sovje; ske vir de spodkopati temelje demokratizacije Japonske. Po dolgem
Jutri dan JA
BEOGRAD, 20. — Ob priliki dneva jugoslovanske armade, ki bo 22. t. m., je vrhovni poveljnik jugoslovanskih ' oboroženih sil in m nister za cb am-bo maršal Tito objavil dnevni red, v katerem je med drugim rečeno.
((Proslavljamo 9. obletnico jugoslovanske armade v trenutku, ko so raži r.-ro-i do e-sli kljub velikim t~žk čam velike zmage v obnovi države in odločno korakajo ro novih poteh socializma. V trenutku, ko naoadalne sile kalijo mednarodne odnose in grozijo miroljubnemu in dem-kraPčnrmu človeštvu s tretji svetovno vojno, v trenutku, ko se < b na ših me'ah ponavljam i^z'vanje in ?e izvaja voj"ški rri*ick. s na drugi strani mobilizirajo s! le napredka, ki se borijo za mir in za mimo sodelovanje med narodi*-
V dnevnem redu 'e tudi rečeno: «V interesu mirnega raz-voja, svobod^, neodvisnosti in nedotakljivosti naše socirlutič. ne domovine n~daliu;te s spo-oolijevanjem v~ših vojaških ‘zmožno-ti in krepite hkrati enotnost in vojaško pripravljenost vojske*.
DUNAJ. 20. — Danes je začel delovati jugoslovanski zvezni u-rad ki bo vršil normalne konzularne posle pod ravnateljstvom tov ,ošnjaka.
..	BEOGRAD,	20.	—	Nocoj	in	vse
Drerekanju se je seja zaklju- I jutro ie v Beogradu snežilo. Letos čila.	I	je v Beogradu že -vflrugič snežilo,
GENERAL TO PONOm IZJAVE
ki jih je dal na tiskovni konferenci
PISMO KMEČKE ZVEZE ZVU
Tehtni razlogi
za ustanovitev dvoletne slov. kmetijske šole
Sedanji trije kmetijski tečaji so nezadostni zlasti zato, ker je učni jezik samo italijanski, medtem ko je 90% kmetov cone A slovenske narodnosti
Kmečka zveza v Trstu je v zvezi z nad vse upravičeno zahtevo našega ljudstva da se ustanovi prepotrebna dvoletna kmetijska šola za izobrazbo naše kmečke mladine v coni A, poslala na ZVU sledeče pismo, ki ga zaradi njegove velike važnosti v celoti objavljamo:
Kitajska delegacija je prispela v London in nadaljevala pot v Prago - Komisija treh se je danes ponovno sestala, da najde način za začetek pogajanj z Maocetungovo vlado
WASHINGTON, 20. — Pred odhodom iz Washingtona je voditelj kitajske delegacije ge-r.eral Vu izjavil novinarjem med drugim: »Menimo, da bomo samo z napori za prenehanje vojne lahko dosegli pravo ((prenehanje sovražnosti*. Vsak drugi postopek bi bil samo burka ali spletka. Prišli smo, da pomagam^ vzpostaviti mir na Daljnem vznoriu in smo predložili Varnostnemu svetu predloge za preprečitev nadaljevanja in razširitve vojne na Daljnem vzhodu. Bil je to predlog za ustavitev vojne. Čeprav so angloameriški vodilni krogi zavrnili naš predlog, ne da bi ga bili niti skrbno proučili, r.e obupujemo in bomo nadaljevali naše napore za mir*.
General Vu je nato izrekel ameriškemu ljudstvu voščila za božič in novo leto ter omenil »globoko prijateljstvo, ki veže kitajsko in ameriško ljudstvo*.
((Prepričani smo*, je dejal Vu, «da ni niti enega miroljubnega Američana, ki bi o-dobraval napad na Formozo in tudi ne intervencijo na Koreji*.
Danes ob 14 je kitajska delegacija , prispela z -letalom v London. Na letališču jih je sprejel sovjetski poslanik Za-rubin irj predstavnik angleškega zunanjega ministrstva. Nato je delegacija nadaljevala pot z letalom v Prago.
Pred odhodom iz Londona je general Vu ponovil izjave, ki jih je bil podal pred odhodom iz Washingtona in . ponovil tudi, da je «pravi namen predloga ameriških avanturistov naj se najprej ustavi ogenj, vezati roke korejski ljudski vojski in kitajskim prostovoljcem, da bi napadalne sile ZDA lahko nadaljevale napad in razširile vojno*. Nato je Vu obsodil stališče »male skupine ameriških voditeljev, ki so vedno odklonili priznanje obstoja kitajske ljudske republike*, in dejal, da so se brez vzroka vmešavali v notra-
1
GENERAL VU.
voditelj deleigacije LR Kitajske v OZN.
ke in napadli Kitajsko. ((Ameriški vodilni krogi*, je nadaljeval Vu, «so. pripravljeni'tirati svet v novo vojr.o*. Na koncu je general Vu dejal med drugim: «Ceprav je Varnostni svet zavrnil naše predloge, bomo napravili vse napore, da pride do mirne rešitve. Pripravljeni smo svetovati kitajskim prostovoljcem, naj takoj prenehajo vojaške operacije, ki so jih začeli skupno s korejsko ljudsko vojsko proti a-meriškemu oboroženemu napadu*.
Izjave generala Vu so dobesedno enake onim, ki jih je v soboto izgovoril na tiskovni konferenci v Lake Successu.
Medtem pa je tričlanska komisija Za Korejo sklicala za dar.es novo sejo. Neki predstavnik je izjavil, da bo sku-
I do, ki ni še odgovorila na I brzojavko, s katero so jo pozvali, naj začr.e pogajanja za prenehanje sovražnosti na Koreji.
Včeraj se je komisija treh sestala dvakrat. Na prvi seji je Benegal Rau obvestil ostala dva člana o zadnjem razgovoru z generalom Vu. Na drugi seji pa so razpravljali o morebitnih nadaljnjih korakih. Ker ni iz Pekinga prišel še noben odgovor, so sklenili, da bodo počakali še nekaj dni, in sicer do konca tedna.
Trygve Lie je bil navzoč pri prvi seji. Medtem je prejel brzojavko generala Vu in je takoj odšel k njemu na razgovor. Za sedaj ne predvidevajo nič novega in kanadski zunanji minister Pearson, ki je član komisije treh, bo danes odpotoval v Ottawo.
Protestna stavka kovinarjev v Italiji
ZAVEZNIŠKI VOJAŠKI UPRAVI PROSVETNI ODDELEK -Trst
v vednost ODDELKU ZA NOTRANJE ZADEVE URADU ZA KMETIJSTVO' IN RIBIŠTVO - Trst
1. Sklicujemo se na Vaše pismo AMCi/r'TT/ED/293 z One lu. ju. lija 1950.
2. Zveza smatra, da kmetovalci cone a STO s poino pravico zahtevajo ustanovitev avoietne kmetijske šole s slovenskim učnim jezikom, opremljene s kmetijo in konviktom, ker je taka šcia najveeje socialne in gospodarske važnosti za Okrepitev tukajšnjega kmetijstva in se posebej za strokovno izobrazbo kmetske mladine STO,
3. Potreoa po taki šoli je dokazana s statistikami arugih dr-
t-vtt uc-giaiii.n. v svici, Avstriji, Danski so bile že prej ustanovljene šole za kmetsko miauino v razmerju ene sote na okrog 3*00 kmetij, medtem ko imamo na našem ozemlju mnogo več kmetij. Mora se tudi upoštevati, ua kmečko prebivatsLo ao. sega okrog 10 odst. vsega prebivalstva in da vrednost tukajšnje letne kmetijske proizvounje presega povprečno 2.5vO,Ouo.uou ur, čeprav seoauji proizvodni si-stemi niso moderni, čemur je vzrok pomanjkanj* primerne strokovne izobrazbe tukajšnjih kmetovalcev (uporaba kmečkih gnojil je sorazmerno moreta najnižja med evropskimi državami!).
4.Zveza nadalje smatra, da je ustvaritev kakršnega koti progra. ma za tukajšnje kmetijstvo za povečanje proizvodnje in zvišanja življenjskega standarda kmetijskega sloja nemogoče brez primerne tehnične strokovne izobrazbe tukajšnje kmečke mladi, ne. To pa se mora praktično doseči le z otvoritvijo kmetijskih strokovnih nadaljevalnih šol vsaj v kmetijskih občinah in z ustanovitvijo moderne dvoletne kmetijske šole za ves teritorij.
5. Ne obstajajo razlogi zaskrbljenosti v pogledu namestitve gojencev take šole, kajti izkustvo in same statistike dokazujejo, da se preko 70 odst. gojencev, ki so dokončali dvoletne kmetijske šole, posveti umnemu vodenju in obdelovanju očetove kmetije v veliko kerist lokalnega gospodarstva. To dejstvo je gotovo največje važnosti za socialne in gospodarske razmere kmetijskega sloja tega teritorija, kjer najbrže obiskovalcem nobene druge strokovne šole ne more biti v sedanjih razmerah zagotovljena zaposlitev v tako visokem odstotku.
6. Priznava se, da težkoč za
nje kitajske zadeve ter podpi-1 šala najti nov način, da začne rali ostanke Cangkajškove kli-1 pogajanja z Maocetungovo vla-
RIM, 20 — De Gasperi se je danes sestal s poslanikom Tar-chianijem, ki potuje ponoči v Wasnington.
Na današnji seji parlamenta so odobrili posamezne člene zakona o zvišanju policijskih sil na 80.000 mož. Nato so nadaljevali razpravo o novem vo-iivnem zakonu za upravne vO' litve.
Napoved novega protisindi-kalnega zakona je izzvala mnogo razburjenja posebno v večjih industrijskih centrih, kakor n. pr. v Milanu. V političnih krogih poudarjajo, dh je vlada sprejela ta zakon, zato da se zavaruje v trenutku, ko namerava pospešiti vojno proizvodnjo. Splošna konfederacija dela je za jutri razglasila štiriurno stavko kovinarskih delavcev kot protest proti novemu zakonu. Ostale sindikalne organizacije niso pristale na to stavko.
DUNAJ, 20. — Socialistična in nacionalna stranka sta včeraj sklenili, izključitev komunistov iz Delavske zbornice.
ZLATA	VREDEN	KLEROFAŠISTIČN	I	IZBRUH	(5)
Angleščina, guverner, naše šole in klerofašisti
ustanovitev predmetne šole ni malo, vendar pa te gotovo niso take, da bi se ne mogie z dobro 'voljo premagati, zlasti še ako vzamemo v poštev, koliko se Je napravilo v pogledu drugih panog gospodarske in strokovne dejav nesti. Ugotovljeno je tudi, da so sredstva, investirana za strokovno izobrazbo, zlasti kmečke mladine, dala vedno najboljše sadove.
Za ustanovitev kmetijske šole za ves teritorij bi se moglo uporabiti mnogo sredstev, ki so v preračunu urada za kmetijstvo in se sedaj uporabljajo za različna dela in ustanove. Zlasti bi mogla kmetijska šola postati važno središče za proizvodu'o materiala za nasade in središče za kmetijske poizkuse in opazovanja v prid vseh kmetovalcev cone in v prid šole, ki bi s tako ureditvijo mogla računati na pre. cejšnie dohodke.
7. 2e obstoječi trije dvoletni kmetijski tečaji (Vrdela, Skedenj, Opčine), na katere se sklicuje Vaše pismo, ne morejo dati zadovoljivih rezuitatov in tudi ne morejo biti citirani za primer, z'asti ker so v samem predmestju mesta, kjer je število kmetij omejeno in tudi, ker je učni Jezik na teh treh tečajih izključno italijanski, dočim je znano, da so kmetovalci tega ozemlja 90 odst. slovenske narodnosti. Zveza pa tudi ne more preko tega, da ne bi izrazila svoje začudenje nad dejstvem, da taki tečaji ali nadaljevalne strokovne kmetijske šole niso bili še odprti v kaki kmetijski občini, kot je izrecno predvideno v zakonu od 22. aprila 1932 štev. 490, ki Je še vedno v veljavi.
8. Pozivamo torej naslovni u-rad, da ukrene s potrebno skrbnostjo v interesu gospodarskega in socialnega razvoja in zaščite pravic kmečkega prebivalstva:
a) da se odprejo strokovne nadaljevalne šole povsod, kjer je to potrebno, v skladu s predpisi zakona iz L 1932;
b) da se ustanovi v Trstu kot središču teritorija dvoletna kmetijska šola s slovenskim učnim • jezikom, opremljena s kmetijo in konviktom za vsaj 40 gojencev;
c) da se ustvari kot dodatek šoli, središče za proizvodnjo vrtnih in sadnih sadik ter središče za kmetijske poizkuse.
Nekaj demokristjanskih pobožnih želja o FLRJ
Svetujemo čitateljem, ki si I ustavijo in mu pripovedujejo, želijo četrt ure zabave, da pre- kako je pravzaprav z zadevo, čitajo v «Giornale di Trieste* Vzemimo n. pr. beograjskega od 20. t. m. članek pod našlo-\ dopisnika «An$e»; ali ne bi bi-vom na štirih stolpcih: «ALCU- lo sijajno za «Giornale di Trie-
»Primorski* svečano trdi, da ZVU objavlja «Uradnt list* tudi v slovenščini Ir. P°z,abUa’, . ga objavlja tudi v angleščini, a da se mu pri tem niti ne sanja smatrati angleščine za jezm mesta*.
Tako nadaljuje demokrist-janski dnevnik s svojim odgovorom na naš protest proti proglašanju slovenščine za tuj jezik. Tudi ekspozitura italijanske vlade v Ljubljani ja tiskala Uradni list v italijanščini in v Adls Abebi najbrž:prav tako — in v vseh ostalih dokončno izgubljenih kolonijah Pa saj nima smisla odgovarjati na take očitno neposrečeno opazko! — uPozabilin pa ni smo prav nič, in če v. uredništvu «Giomalr> di Triestev že tala pozorno čitajo naš list, potem lahko rečemo, da so oni «fl° žabilin pooedati, da je bil ravno «Primcn:ki dnevniki) tisti, ki je opozoril ZVU na edino merodajnost angleškega besedila glede ukaza 219 katerega-ie morda prevajalec v italijanščini nalašč napačno preved i| Nat o prihaja «Giornnlor»i članknr na dokazovanje, da se' nimamo pravice pozirati ra določbe mirovne ponodbe ker da le tov. Branko Babič delal, da Tržaško ozemlje kakršno,
je bilo določeno z mirouno pogodbo ni bilo nikdar uresničeno ter da STO nima pri današnji mednarodni situaciji nobenih pogojev, da se v duhu mirovne pogodbe uresniči, češ da demokristjani to že leta in leta trdijo. Pri tem pa je «Giornale» seveda pozabil popadati, da je tov. Babič obrazložil svoje trditve s političnimi špekulacijami zapadnih imperialističnih sil in Kominfor-ma na čelu s Sovjetsko zvezo do Jugoslavije, kakor tudi stališče kominformističnega vodstva KPI do tržaškega vprašanja, ki se pridružuje italijanski imperialistični reakciji v -ahtevi po obrambi uitalianis-vmepa* Tržaškega ozemlja in lujepo«! priključitvi k umadre-pitriji* Italiji.
Cudnc se nam zdi da ie <iGiomal-n, ki — rondvl-aml — ie pet ’et tako v st no pre 1 bira naš li-t, do 13 t. m. ni uac‘ovil, dn «Primor~kJ dnev. rikn ,P ie Ifflfco določbe mirou-i ne pogodbe niso uresničene.) Sr j vendar od stoptve v v • Ijavo pa vse dn d-nes ne m’-re dan, da ne bi v našem listu omenili osai en primer kršenja tistih osnovnih čl ve-, canskih pravic, ki nam koti
narodu pritičejo in od katerih so nekatere prav po zaslugi krvave osvobodilne borbe našega ljudstva zapisane tudi v mirovni popodbi. Seveda je razumljivo, da ie vroča želja vseh klerofašistov, da bi se mi teh demoleratičnih dol čb odrekli. Povemo mu, da se nismo odrekli niti teh, ki so zapisane v mirovni pogodbi in tudi ne tistih, ki v njej niso zapisane, nad katerimi je tudi pravica Treta in nj~gov?gn ljudstva, da spada tj-t in k tistemu njegovemu nrirodnemu zaledju zaradi katerega ie na stal in v katerega narodnost no strnjeno ozemlje spada: v političnem in gospodarskem oziru.
Teda uGiomalen vzkliku dat Ije: Saj je isti Babič dejal, da i,oče guverner-a in citira nje. gove besede, da
kdor koli danes v svod politični akciji postavlja paro’n o guvernerju, .«ne zna pra-v lno ocenjevati današnje politične situacije ali pa heče skrivati pred množicami svoji prave cilje*.
Z e včeraj smo na tem me• stu povedali, zaknj se vsi sovražniki socialistične Jugoslavije potegujejo za guvernerja, s katerim bi bil dosežen nji-
hov prvi cilj, t. j- odstranitev
jugoslovanskih čet s Tržaškega ozemlja. Celo demokristja. ni in ves CLN, ki so letos bolj kot kdaj koii sp-znali, da so prav jugoslovanske čete glav. na ovira za priključitev STO k Italiji, bi rajši pristali na guvernerja, ko so uvideli, da z njihovimi imperialističnimi željami o priključitvi k Italiji ne bo nič. Toda vsi ti sovražniki Jugoslavije, Slovencev na Tržaškem ozemlju pa še posebej, naj se levo pomirijo Tržaški Slovenci ne bomo nikoli tako brezglavi, da bi s Pustili izbiti iz rok prav tisto, kar nam jamči, da nas cu-n-asti italijanski imperializem ne bo vež stisnil v svoje grabežljive kremplje. ,
In končno pravi «Gtornale» glede našega sklicevanja na obstoj slovenskih šol v dokaz dn slovenščina ne more biti tuj-jezik v cotii A:
«Zastonj je sklicevanje na slovenske šole v Trstu; vsi vedo, K i ko in zakaj so bile vzpostavljene in s kolikimi umetnijami in mahinacijami se upravljajo, da bi služile tolikim otročjim Iluzijam*.
Sam «Giornale» je že večkrat jezuitsko priznal tržaškim Slovencem pravico do šolstva v naši materinščini, a ta jezui-
tizem razkrinkuje ponovne prav gornji stavek. Tiste »mahinacij c* in «umetnije», o katerih govori Pa zanje prav dobro ve, da ne obstajajo. Ravno narobe. Umetnije in mahinacije uganjajo proti slovenskim šolam in njihovemu obstoju vsi italijanski združeni šovini sti z sGiomale dj Trieste» na čelu, kar dokazujemo v sleherni številki našega dnevnika m iz česar sledi, da bi italijanski šovinizem hotel te šele kljub klerikalnim hinavskim frazam o naši pravici do njih, zatreti tako kot jih je zatrl fašizem.
Za zaključek pa naj povemo še pravi namen tega zlata vrednega izbruha klerofašistič nega protislovenskega sovraštva v uGiornale di Trieste*:
Vsem italijanskim šovinistom je bila odločba tržaškega sodišča s trditvijo o slovenščini kot tujem jeziku v Trstu v novo spodbudo za njihovo politiko protislovenskega sovraštva, ki ima Za cilj doprinesti še en piškav dokaz o italijan-stvu Trsta in o upravičenosti njegove priključitve k Italiji. Toda niti ta piškav dokaz jim ni uspel kakor jim ni uspel nikdar in kakor jim tudi nikdar uspel ne bo!
NE VEniTA' SULLA JUGO SLAVI A DI TITO*.
Najbolje bo, da ponatisnemo dva cela odstavka te »dokumentacije*. Evo jih:
1. «Kar se , ee Kominforma, zatrjujem, ker mi je to znano, da »se spletkari v vojski nepretrgoma* in da se vzdržuje — s spretnostjo in ne da Bi se odkrile baterije — najtesnejši stik z zunanjostjo, posebno z Bolgarijo in Madžarsko s pomočjo sto in sto kurirjev ki prihajajo in odhajajo preko meja, s sodelovanjem in dopuščanjem vseh stražnih postojank. Kom.nform teži za tem, da doseže «ctlo.en» prehod vse Jugo. slovanske armade pod svoje poveljstvo in ima onstran meja popolno organizacijo kadrov, da nadomesti številne ali maloštevilne, ki bi odpadli, t. j. ki se ne bi pokorili ukazu, ki bi ga pravočasno dali ob uri X».
2. «In Tito?*, vprašamo. Tito, če ni sporazumen z Rusi, kakor to velik del od nas misli, manjka do tega malo. Tito je človek, ki ga je vzgojila Rusijj; je čist komunist in si ni delati iluzij glede njegovega seianjega stališča. Udar, ki bi zelo začudil vsakogar (razen nas Hrvatov), bodite prepričani, da ne bo ob primer eni trenutku izosta !»
Jasno je torej vsaj to: če je Tito že sporazumen, ali pa se šele bo gotovo sporazumel z Rusi, ni nobenega vzroka, da bi Kominjorm organiziral «kadre», da bi nadomestil one «številne ali maloštevilne», ki bodo ob uri X ostali zvesti Titu.
Jasno je torej kakor beli dan, da avtor članka laže ali v začetku ali pa potem, ker sta obe trditvi v velikem protislovju Prav tako je jasno za vsakogar, ki pozna jugoslovansko stvarnost, da obe dve trditvi predstavljata... dve veliki laži.
Toda pojd.mo dalje, l.ečeno je: «Gorovje Bosne in Hercegovine je polno ekrižarjevn že dolga leta*. In dalje:
»Titova policija, ki Ima na tisoče nameščencev, je v stalni pripravljenosti na področju Sarajeva in posebno Mostarja. Dan in noč je prisiljena križariti po cestah s kamiončki in lahkimi tanki; «kri. žarji*, kakor je bilo svojčas s partizani, dobivajo pomoč od vseh kmetov, ki vidijo v njih rešitev* In zopet:
«Ne miruje se niti za trenutek, se lahko reče: Policija in redni oddelki drvijo sem in tja brez točnega cilja, kajti kamor koli pride io, izgine vsaka sled*.
Vse skupaj pa je zabeljeno z navajanjem vsega, kar »križar ji* počenjajo. Vsak pameten človek, izključujemo seveda iz te kategorije pisca članka in njegove prijatelje, ima pravico vprašati se, kako to, da spričo dejstva, da je že dve leti, odkar izredno veliko ljudi obiskuje socialistično Jugoslavijo in tudi Sarajevo in Mostar, pa se ti »križarji* niso nobenemu prikazali. Ce so tako močni in mogočni, da lahko gospodarijo kadar, kakor in kjer hočejo, ni zanje lepše prilike kakor tedaj, ko gre mimo kakega omenjenega kraja eden ali drugi dopisnik tujih novinarskih agencij, da ga
ste* m sorodne, vštevši istrski CLN, če bi ta dopisnik recimo obvestil «križarje* (naslov bi mu lahko dal pisec članka, o katerem govorimo), da bi ga ustavili in ugrabili v kakšnem samotnem kraju Bosne? Kakšna senzacionalna reportaža bi nastala; snov za prvo stran za vse časopise sveta in vatikanski radio bi o tem lahko govoril vsa j do prihodnjega svetega leta. Cernu ne izkoristijo takih prilik?
Pa še to:
«Na Hrv tskem je na dvanajst mii's‘rov vsaj sedem Srbov».
Toda kje so imena in popolni podatki, tako da lahko vsakdo kontrolira in se prepriča o tej vel ki «resnici».
Pa preidimo sedaj na športno področje, kjer baje obstaja smrtno sovraštvo med Srbi in Hrvati: «Te (Hrvate, on. ur.) sistemaVčno eliminirajo iz mednarodnih tekem, tud: zato. ker se bojijo pobegov: kakor je to bilo pri moštvu veslačev v Milanu*.
Dobro, toda... Toda ((Hajduk* je hrvatski klub, ki je ravno pred kakim mesecem napravil po tujini dolgo turnejo do Avstralije in se je nato redno in srečno vrvi’ ter je očivldno prizadejal veliko nevšečnost pripovedovalcu izm:šljotin pri listu sGiorvrle di Trieste*. Zato ga vora(amo: Ali ni morda Tito Hrvat? Ali zatiralo tud’ n'caa? In še eno vprašanje: «Ali »Gior-nale» ne ve, da se tudi njegovi čitatelji zelo dobro spominjajo, kako ie ves fašistov i tisk s p o-dobmmi č}avkl nekoč hujskal Hrvate proti Srhom?
V od.oovoru na to vprašanje je hkrati tudi smisel vs- k'e-rofešistične proti 'ugoslovarske propagande laži in sovraštva.
Komentar „Borbe“ o Vidalf[evih člankih
BEOGRAD. 20 — J-t- šn'a »Birka* bo oL:avila kra ek ko. menctar 0 v-s‘i členk v l:i jih je or d k^atlc m objavila milanska «1'U ita* s podpisom Vidalija.
List poudarja, da Vidali ni povedal n'č novega, a da je vsekakor omembe vredno, da se je »1’Unita* rožurila ob a-viti Vidalijeve člankp nrav v trenutku, ko so jo kritizirali iz Moskve, in je hitel-- d'k zatl skupno z ob'a'-0 čla-kov iz «Pravde», da se ni odda jila od uradne lini-je in da je pripravljena slepo ubogati,
WASHINGTON, 20. — Svet panameriške organizacije Je danes sklenil, da skliče sestanek zunanjih ministrov, da »proučijo vprašanja obrambe zahodne poloble spričo grožnje komunističnega napada*.
Datuma konference niso še določili. zdi pa se, da bo v februarju,
Resnica	(st3!10l/3]lisll6	yriZB	7R£rJA	prEMIERA	SNG,	FINŽGAR:	«RAZVALINA ŽIVLJENJA»
Župan Pacco in Primorski dnevnik
v devinsho-nabrežinski občini
Na sinočnji Seji občinskega s° de egafi Osvobodilne fronte slovenskega naroda za Tržaško
panaplcco%eTeni°čZb%gr% 0/emlie\ 1(1 so se ses,al' k okraini Merenci v Nabrežini eb Primorski d evnik in nam v nedeljo 17. t. m., sprejeli sledečo resolucijo:
m nam
očital, da ne pi emo res icz, ksr trdimo, da se on ne zanima za interese sv-jih cbč nov N.mamo m:žn~sii, da bi županu odgovorili. na sej občinskega svita, ker imajo t(m besedo le .občinski svetovalci, zato mu na kratko dajemo tu svoj odgovor,
Vpraš m0 k minformist čne-ga miljskcga žu.ana:
An nismo pisali resnice, ko smo trdili, da on ne bra n f te. rese naš ga ljudstva, t o ni do-
Naročite si
KOLEDAR OF1951
za reno 350 lir
Poleg koledarja prejmete sata denar ie tri knjige Prešernove knjižnice
volil našemu cbč nsk.musvetovalcu, da bi govoril v sv jem jeziku?
Ali nismo govorili resn.ee, ko smo za. isili, da ni znal zagovarjati koristi našega ljudstva, k.o ie klonil pred. zante-vo p, edsedni. a co e, ki je p e povedal s.c vensko g v o ico na občimkih sejah?
Ali ni.mo p.šali resnice, ko smo ugotovili, da ni pršel sku_.no z o talim: pod želsk.mt zup.ni na pr ds dstvo cone, da bi kot demok.ut P^a,.rl njihove zahteve za s o Urvi.n e slovenščine pj na. ih občin h?
Ali ni mo povedali resuice, ko smo objav.li v našem listu da je ob zaključku p. v^ga za sedanja oočinskega -veta pohvalil sper Vali o spi.itc civi-co» italijanske šovinistične sve. tovalce, ki so na prvih zasedanjih. dvignili cei hrušč m trušč ter hoteli zapu.titi se.o, ko je naš svetovalce tov. Krevatin zacil govoriti sl,venski?
Ali m sli kominformistični tuj-an, da je takšen njeg.v postopek v korist int.rcsom nj -govih občanov?
Ali nismo povedali resnice, ko smo ugoiov.li in napisali, da v oočinskem u r-v.iem odboru ni niti enega Slovenca, ker milj ki k.minjorm.sti smatrajo, cia ni noben Sl venec zato sposoben?
Ah nismo zapisali r snice, ko smo povedali, ua 10 ra milj-ski občini nameš.e.i izklj čao »ta .janski uradn ki?
Ali nismo povedali lesnice, ko smj ugotovi-i, da v a ravi občinskih, podjetij mil.ske tb šine ni nouenega Slovencu?
In to kljub t.mu da je v mi.jski o čim v ec kot tretjina Prej.valstva s.oven ke narod, noti.
Ali ne trd mo resnice, ku pišemo, da se m.l.ska kom.n. formi<t,ič..a obcin.ka u..ra-a ne zanima za n,še s Istv-, ko ji očitamo di s. za .1 v n s :o srednjo sJ-> ipio.T ne zmeni?
Ali smo se .agali, ko ,mo na-Pis-l , da rm.jsk mu županu ni mar z«* r. srnico, ko e sam t z ja bil na ob.in k,, sej:, da ne Ver jame izjavam uveli dt avcev, ki j,h je u t vila narodna zaščita na oni s.iani demarka .] ske ortz in k. 6o p b.U v-e njz-gove taoi v zvezi s tem uo-godkom?
Ali n,smo povedali žalostne resiice, da se s.oa.ija u./rava m.lj ke oučine vse premalo za nima za j o eie ske v s., k < lank.ij vsukuo vid, v kakšn.m s.anju so zlasti o mi jSk.h hrt-b.h sole, ceste itd.?
Ah msma poveuali resnice, ko smo napisal , aa se prema.o zuihma za in.erese (ciu.t.s dvolastnikov, ko m ho el ni.i odgovoriti na p smo Km čke zveze? Ali nismo p,vedaii r s-nce tudi v uanasnji ...ev Iki ko smo nap.sali da i-r bi v a-ko pril.ko, za svo.e s.rur.kar-ske n m ne in klevetanje ijud ske oblasti?
Sr bi lahko nadaljevali z op aianji.
Za danjs samo toliko.
Ce ima kommf-.mislič n m.l,ski -u.-.m rac.o se k a, ve. sti, bo na prihidnji seji občinske' • sve,a odg voril na gornja nrša vi ruš nja.
C? ne bo, a naj v bodoče ne napada več našega lista. S :VO-jim molkom bo poti d.I to kar smo napisali.
Občinski svet devinsko-na-brežinske občine je sklenil dne 21. 9. 1950 najeti posojilo pri Cassa di Risparmio di Trieste v znesku 30 milijonov lir za zgradnjo novih stanovanjskih hiš. V zvezi s tem sklepom delegati Osvobodilne fronte slovenskega naroda za Tržaško ozemlje zbrani dne 17. decembra 1950 v Nabrežini na okrajni konferenci
ugotavljamo,
1. da so v devinsko-nabre-žinski občini mnoge družine brez stanovanja ali pa da stanujejo v nezdravih in vzgojno škodljivih stanovanjih;
2. da s stanovanjskimi hišami, v katerih je 24 stanovanj
1 in ki so bile zgrajene na cb-| činskem zemljišču, ni bila | ublažena stanovanjska kriza, ker so bila razpoložljiva stanovanja nakazana predvsem priseljeniškim in ne domačim družinam;
3. da je Zavezniška vojaška uprava z državnimi denarnimi sredstvi upravičeno podprla tržaško občino pri reševanju stanovanjske krize in v ta namen prispevala milijardne zneske ter preko pol mi-
! lijarde lir podpore zasebnim gradbenim zadrugam za gradnjo novih stanovanj.
In glede na ta dejstva zahtevamo, da Zavezniška vojaška uprava prispeva z državnimi denarnimi sredstvi kakor v tržaški tako tudi v nabrežinski občini k ublažitvi stanovanjske krize in
protestiramo proti sklepu občinskega sveta devinsko-nabrežinske občine o najetju posojila v znesku 30 j milijonov lir pri Cassa di Risparmio dl Trieste za zgradnjo novih stanovanjskih hiš, ker so pogoji posojila nesprejemljivi. Obrestna mera 7.5 procentov je previsoka. Po.i-šanje trošarine na električno energijo od 90 stotink na 7 lir za kw in uvedba trošarine na razne življenjske potrebščine bodo nujno imeli za posledico znižanje že itak nizkega življenjskega standar-| da prebivalcev nabrež nsko-devinske občine in poostritev že obstoječe krize.
Delegati Osvobodilne fronte nabrežinskega okraja
Še vedno v neprimernih prostnrih
čeprav Imamo Slovenci na Tržaškem ozemlju vso pravico do dostojne gledališke dvorane v sred šču mesta
žal že toliko let od predstave do predstave, pravimo samo to, da bi bil že vendar čbs, da se odgovorne oblasti zganejo in zbrišejo to kulturno sramoto.
Slovensko narodno gledališče nam je sinoči podalo že tretjo premiero v letošnji sezoni. To pot je delo izpod peresa slovenskega pisatelja Finžgarja, ki ga naši čitatelji poznajo že po romanu «Pod svobodnim soncem«. Snov za svojo dramo «Razvalina življenja«, ki je zaživela sinoči na odru v ške-denjski dvorani, je zajel iz
UM MMl
Združenje industri cev namerava odtrgati svo im uslužbencem od trinajste plače vsoto na račun lebruarske stavke - Protirazredno delovan.e odborov v podietju v raznih tržaških tovarnah Vedno bolj občutna zahteva tržaških delavcev za ustanovitev resničnih razrednih sindikatov
Veliko ie razburjenje in ogorčenje med industrijskimi delavci zaradi novega ukrepa Združenja industrijcev na škodo interesov svojih uslužbencev. Pred' dnevi se je namreč razširila vest, da namerava Združenje industrijcev odtrgati industrijskim delavcem pri trinajsti plači vsočo. katera na; bi nekako krila škodo, ki so jo delodajalci «utrpeli» pri zadnji splošnj stavki industrijskih delavcev meseca februarja. V prvem trenutku so mislili delavci, da gre le za taktično potezo delodajalcev, ki hočejo na ta način prisiliti industrijske delavce, da sprejmejo določbe sporazuma, ki je bil pred dnevi sklenjen v Italiji in na podlagi katerega se ukine izplačevanje v februarski stavk; doseženega poviška v znesku 48 lir dnevno. Toda kaj kmalu so se lahko prepričali, da to ni bila samo taktična poteza, temveč da gre za ukrep, ki ga nameravajo delodajalci oib izplačevanju trinajste plače tudi uresničiti.
Ker ti se z znižanjem te božične nagrade še poslabšal že tako dovolj kritičen položaj industrijskih delavcev, jP popolnoma naravno, da so se temu krivičnemu ukrepu z vso odločnostjo uprli delavci vseh večjih tovarn in podjetij, kot na primer delavci ladjedelnice Sv. Marka, Tržaškepa arzenala in ladjedelnice Sv. Raka, ki so stopili v triurno protestno stavko, ki je povsod popolnoma uspela.
Istočasno so se industrijski delavci obrnili tudi do svojih sindikalnih predstavnikov, ki so
že pričeli s pogajanji, da bi rešili to vprašanje.
Kaj predstavlja za tržaški delavski razred ta krivični ukrep delodajalcev, nam ni treba še posebej poudariti.
Kako izdajalsko in protirazredno je stališče kominformi-stičnih in žoltih sindikalistov do vprašanja, zaradi katerega so stopili v teh dneh v protestno stavko industrijski delavci omenjenih tovarn in ladjedelnic, nam nazorno kaže primer iz tovarne Ilva. Tudi tam so namreč delavci izvedeli, da jim namerava vodstvo tovarne odtrgati od trinajste plače 16 ur glede na splošno stavko V februarju. Ko so se ogorčeni delavci obrnili do članov odbora v podjetju, ki bi moralj ščititi interese delavcev, so jim ti odgovorili češ da je mnogo bolje, čp ostanejo tihi ter ne protestirajo proti omenjenemu ukrepu, ker bi se jim sicer znalo zgoditi, da bi jim delodajalci odtrp.ali še več denarja. Tako je sitališče tistih. ki se tako radi imenujejo «edine hranilce« interesov delavskega razreda.
Prav nič drugačen r>i položaj tudi v drugih tovarnah in podjetjih, kjer so člani odborov v podjetju popolnoma pozabili na to, da bj morali braniti interese uslužbencev ter vodijo raje tako politiko, ki je v korist delodajalcem. Tako so se na primer člani odbora v podjetju v tržaški konopljarni izjavili, da bi
bilo sedaj Dopolnoma nesmiselno zahtevati povišanje plače, ker da je imelo1 vodstvo mnogo stroškov zaradi popravil v to-
varni. katere bo moralo pomagati kriti s svojim delom 'udi delavstvo saiho. Prav tako se odbor ni prav nič protivil, ko mu je vodstvo tovarne javilo, da bo moral zapustiti svoje dosedanje prostore ter da se .bodo morali vrniti njegovi Člani ponovno na delo. od katerega so bili do sedai oproščeni.
V tržaški konopljarni pa so delavci razburjeni že zaradi drugih stvari. Vodstvo tovarne je namreč javilo svojim uslužbencem, da namerava ob letošnjih praznikih dati delavcem od 4 do 5000 lir v obliki posojila, katerega bodo delavci lahko izplačevali vse leto Delavcj so z vso odločnostjo izjavili, da so proti takim «darilom» ter da zahtevajo povišanje plač in ne posojila. Lanskoletno prav tako «dobrohotno» posojilo plačujejo
DEDEK MRAZ
ie Čaka na v-ai fibidfie&ek
kmečkega življa polpretekle dobe, kjer sta odločala pri sklepanju zakonov denar in grunt vsaj v večini primerov in ni smelo imeti srce zraven nobene besede.
Pred gledalčevimi očmi, vstane košček gorenjske zemlje, kjer se igra odigrava. Zdi se, da tj" zaveje s planin, ki so na, odru prikazane, iz ljudi in njihove jedre sočne govorice. Drama napeto raste od prizora do prizora in doseže v zadnjem dejanju svoj žalostni konec, kjer Lenčka plača očetovo trmoglavost in pohlep po denarju in gruntu, ki naj poveča njeno doto za ceno ljubezni
Občinstvo je tako napeti vse-bini igre, Kot tudi dovršenemu podajanju ubrano sledilo. Laiku je težko reči, kateri od igralcev je bil boljši, ker dobri so bili vsi. To prepuščamo pač peresu našega gledališkega kritika. Ugotavljamo le to, da je igra, užgala, da beleži z njo naj; ie gledališče samo en uspeh več in nedvomno je, da bo tudi repriza prav tako toplo pozdravljena
Občutno pa se i« videlo in to predvsem v prvem dejanju, kjer je na sceni del hiše, žganjarno, dvorišče z vodnjakom in plot, kako je oder v škedenjski dvorani premajhen in kako ovira igralce, da se ne morejo nit; pošteno kretati. Ob takih prilikah pa je krivica, ki se našemu gledaliču dogaja, še bolj izrazita. In da ne bomo ponavljali tega, kar moramo
NOVA OBČINSKA TRGOVINA S KURIVOM
Občina obvešča, da bo 21. decembra odprta nova trgovifta s kurivom v Ulici Lazzareffo Večchio št. 22. v kateri lahko kupujejo brezposelni vsi, ki' uživajo podporo od ECA in upokojenci zavoda za socialno zavarovanje in INAIL. Prodaja se vsak dan od 8 do 12 in od 14 do 17.
S SEJE OBČINSKEGA SVETA V MILJAH
ihtite in cUaito
ilhimalbki dmimik l
Nismo pričakovali, da bo si-nočna seja občinskega sveta v Miljah tako razburkana, kot je bila. Kjerkoli imajo kominfor-misti v svojih rokah občinsko upravo izrabljajo vsako najmanjšo priliko za izpade proti ljudskj oblasti in v svoje dema-goške namene. Kadarkoli predložijo naši svetovalci predloge ali resolucije v obrambo interesov našega ljudstva, kominfor-misti sprožijo svoje mahinacije in iščejo načina, da bi te predloge zavrgli, ker so jim pač najbolj prj srcu njihovi strankarski interesi. Dobri dve uri zasedanja občinskega sveta • v Miljah so kominformistj zapravili le da bi blatili ljudsko oblast istrskega okrožja, napadli
Oddelku
za notranje zadeve pri ZVU $v/&lhlnoaknap K^ca in ravnateljstvu P Tl v Irstu
V sreuo Zo t. m., t. J. včeraj je hotela v popoldanskih urah neka stranka predati na glavni pošti dve pismi. Eno je bilo naslovljeno na ravnatelja za ci-vllne zadeve gen. Blancharda, drugo pa civilnemu in kazenskemu sodišču v Trstu. Naslova na obeh pismih sta bila napisana v slovenskem jeziku.
Uradnica P H okencu štev. 26 je pismi odklonila z izgovorom, da morata biti naslova napisana v italijanščini; odklonila je tudi ono pismo, ki je bilo namen eno visokemu funkcionarju ZVU.
To-le vprašanje sta vi jamo oddelku za notranje zadeve pri ZVU, ki je odgovorno za uradovanje pošte, in glavnemu ravnateljstvu PTT v Trs/tu: Kdaj je bila izdana odredba, da ne sme poštno uradništvo sr.rejematj pisem, ki nimajo naslova v italijanskem jeziku?
Ljudske fronte, tov. Krevatina. kateremu so celo oporekali pravico da zastopa interese našega judstva
Ko je tov. Krevatin prečital svojo resolucijo in jo temeljito podprl ter predlagal nat j° občinski svet odobri, da bo podprl zahteve prizadetih kmetov dvolastnikov v Miljskih hribih, so se usuli nanj, zlasti kominfor-mističnj župan Pacco ter kominformistični svetovalci Pošto-gna. Santalese in Prodan. Po besnih napadih, katerih ni hotelo biti konca, je kominfnnnist Prodan predlagal, naj b( se ta-. koj napravila noVa resolucija v' smislu resolucije, ki io ie pred. lagal tov Krevatin toda z napa-dom na oblasti cone B-
Seja je bila prekinjena, kom informisil si, se zbrali in v naglici skovali svojo resolucijo
Zupan ie stavil, kakor je predpisano, na glasovanje resolucijo ki jo ie predlagal tov Krevatin. Kominformisti kot ostali svetovalci so jo odbih Stavljena je bila nato na glasovanje resolucija kominformi-
stov, za katero so glasovali vsi svetovalci razen tov. Krevatina, ki je glasoval proti.
Med glasovanjem za Prvo resolucijo ni tov. Krevatin. ki jo je predlagal, utemeljil in podprl, dvignil roko. Vprašali smo po seji tov. Krevatina za pojasnilo, ker smo opazili takoj, da bodo to okolnoat izrabili kem-informisti v svoje podle namene. Tov. Krevatin nam je rekel, da se mu je zdelo, da ni potreb-no. da on dvigne roke, saj je samo p > sebi umevno, da je za sprejem resolucije, ki jo je sam predlagal in zagovarjal.
Resolucija, ki jo je predložil občinski svetovalec Ljudske fronte tov. Krevatin in ki je bila odbita, je sledeča: «Občinski svet miljslce občine ugotavlja:
1. da so do oktobra t. I. bili odprti vsi prehodi po stranskih poteh med miljsko občino in cono B. 2. da je civilna policija po nalogu ZVU prekinila v prv, polovici oktobra prevoz po vseh gori omenjenih prehodih in ga dopustila samo preko stalnih blokov v Škofijah in Debelem rtiču; 3. da so s prepovedijo prevoza preko stranskih poti zelo oškodovani zlasti dvolastniki, kačerih je v naši občini okrog 250 in jih je prisilila, da se poslužujejo za svoje vsakdanje delo na zemljiščih v coni B stalnih blokov in jim je s tem povzroč la veliko zgubo časa in p mnogih primerih otežkočila obdnlavo zemljišč v omenjam "oni
Upoštevajoč ta Oeistva občin skt svet naorošn ZVU:	n) not
odpre st ra v ek- poti v Renesi r'olambinih Bra-etih PuriMmi Kapelici in Urbancih ali vso b) v Benesi, Kolombinih, Pini simj in Urbancih».
hj
POKOJNINE ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE (INPS)
Obveščamo vse upokojence
socialnega zavarovanja, da se
bodo izplačevale pokojnine za mesec januar v vseh postnih uradih od 22. decembra naprej
SLAVA PADLIM BURCEM!
Tov. Albert Peric
Pred šestimi leti, 12 decembra 1944 je padel tovariš Peric kot borec XII. brigade v borbi proti nacistom pri Cir-
niku na Dolenjskem. Rodil se je v Slivnem pri Nabrežini 2. maja 1927. V partizane je odšel 20. junija 1944.
Alfred 1/aldemarin
Rodil še je v Trstu 20. marca 1908. Meseca septembra 1943 je vstopil kot borec v Tržaško briagdo. Ko so ga nacisti zajeli, so ga odvedli v tržaške zapore in od tam v rižarno, kjer je shiral na posledicah muk 20. decembra 1944.
Milan Čok
Tovariš Milan se je rolil 24. novembra 1923. v ho-njerju. V NOV je vstopil 26. septembra 1944, kjer je b i dodeljen artilerijski b r g di. Padel je na položaju pri Ajdovščini 21. decembra 1944.
Slava njihovemu spominu!
KOLEDAR
(^iedaiidče - '^Ono- - 'Jladlo-
Cetrtek 21. decembra
Tomaž, Tomislav
Sonce vzide ob 7.42, zatone ob 16.23. Eolžina dneva 8.41. Luna vzide ob 13.56, zatone ob 5.08.
Jutri petek 22. decembra
Demetrij, Zvezdana
Pionirska družina „Voika Smuč"
v Dijaškem domu
I/A BI na
kulturno prireditev, ki bo v pe tek 22. t. m. ob 20. uri v Slovenskem dijaškem domu, Ul, Buonarroti 31.
Na programu je pravljična enodejanka, petje, recitacije.
ODBOR ZA NOVOLETNO JELKO III. OKRAJA
priredi danes 21. L m. ob 19.30 na sedežu v Ul. Molino a venlo 158 kullurno priredilev
Vabimo zato Vs'e pionirje III. okraja kot njih starše, pa tudi vse ljubitelje naše mladine, da se te prireditve v čim večjem številu udeležijo.
SHPZ
DANES
II. osrednje predavanje SHPZ
Danes 21. decembra bo na stadionu «Prvi maju ob 20 II. osrednje predavanje SHPZ. Predaval bo tovariš SREČKO VILHAR o temi:
ISTRSKI IN TRŽAŠKI SLOVENCI V MINULIH STOLETJIH. KAKO SO ITALIJANSKI ŠOVINISTI IN IREDENTISTI POTVARJALI NASO ZGODOVINO.
Odbor Glasbene Matice sklicuje v petek 22. t. m. ob 20 odborovo sejo, ki bo v običajnih prostorih v Ulici R. Manna 29.
Ker je dnevni red posebno važen prosimo, da bodo odborniki točno in sigurno prisotni.
SEJA ODBORA za novoletno jelko
V petek 22. t. m. ob 17 bo seja centralnega odbora za novoletno jelko v običajnih prostorih.
PROSVETNA DRUŠTVA
Pionirska družina od Sv. Jakoba in Rocola vabi vse svoje prijatelje na kulturno prireditev, ki bo danes 21. decembra ob 20. uri v piostorih PD «0. Zupančič«. Prireditev je namenjena za novoletno jelko.
Pionirji se pripravljajo na svoje kulturne prireditve - Tudi dramske družine marijivo na delu - Zadnje priprave v posameznih okrajih
lato la pohitita m ptibpeoaito po hooiik močpli, da do mooletna iallta 'wb pralnih otroki
delavci še sedaj, zalo ga letos prav gotovo ne bodo vzeli Kot v posmeh težkemu položaju, ki vlada danes v naših tovarnah, dajejo vodstva raznih tovarn na razpolago svojim uslužbencem božične škatle, v katerih so likerji, parfemi itd., ki bj jih delavci Janko baje cio-bilj po nižji ceni. Pri tem se pa seveda vodstvo ni vprašalo, kateri izmed delavcev bo takšno škatlo lahko nabavil s plačo, ki jo prejema.
Dedek Mraz, ki ga tržaški otroci s tako ne'trpnostjo pričakujejo, bo že čez r.e a-j dni pri nas. Kot vse kaže, je njegova vreča že poln-i daril, ki jih namerava razdelili ltar naJ' večjemu številu naš.h na.mlaj-ših. Da razpolaga Ded k Mraz s tako velikim številom prelepih in tudi koristnih daril, gre velika zasluga predvsem našim trž šk.m ženam, kot tudi članom vseh množičnih organizacij.
V glavnem so torej priprave za ta otroški praznik končane; kljub temu pa nadaljujejo žene še vedno z izdelovanjem igračk, to Pa zato, ker bi želele, tfa bj bil lepe igračke deležen vsak otrok. Moramo pa poudariti, da so sedaj predvsem aktivni pionirji, ki hitrjo
pripravljati kulturne prireditve v počastiiev svojega praznika v raznih okrajih. Nič manj aktivni niso tudi člani raznih dramskih skupin, kot na primer član; dramskih skupin iz Sv. Kriga in Skednja, ki se pripravljata na samostojne na stope.
Se nekaj dni torej in zopet se bomo srečali z Dedkom Mrazom, ki prav gotovo ne bo pozabil nobenega izmed naših otrok.
Smrtna nesreča amerišaega volana
TRST, 20. (AIS). - V nuoi 19. decemb.a 1950 se je približno °b 23.50 uri pripetila v Ulici Commerciale prometna nesreča. Ko se je vozil neki avto ameriške vojaške policije proti Trstu, mu 'e odpovedala desna zavora in se je prevrnil. Vozač ie padel iz avtomobila, toda ostal je nepo kndovan. Ostala dva potnika sta ranjena, eden smrtno Ime m tvega voj"ka bodo objavili šele potem, ko ibodo predhodno obvestili nje Igove najbližje sorodnike.
Stanje v trhSki tovarni
Ze pred časom je krožila v Tržiču vest, da bodo v tržiško tovarno olja, kjer je delo že nekaj me .ecev prek in j - no, sprejeli na delo 50 delavcev, ki | krajih padla	že precej	pod
so'bili že zaposleni v P* d-j tju : ničlo. Tudi v Trstu je včeraj	v
in ki j h je vodstvo po že zna [jutranjih urah	zmrzomlo.
nih dogodkih odpustilo V zad
Teta zima
že nam zglaVo kima
Marsikdo je še pred dnevi v mislih preklinjal vlažno in deževno vreme. To tudi upravičeno, saj dežja ni bilo ne konca ne kraja.
Vreme se je končno spremenilo In ta spmememba je kar precej občutna. Pritisnil je pravcati mraz; ledena burja brezobzirno piha ter prepiha še tflko dobro oblečenega človeka.
Temperatura je v nekaterih
Urnik trgovin za praznike
24. decembra
a) Vse trgovine z živili (trgovine jestvin, mesnice, pekarne, delikatesne trgovine, mlekarne, sadje zelenjava, drogerije) in papirnice, brivci in cvetličarne bodo imele urnik za praznične dni, t. j. dopoldanski urnik bo podaljšan za er.o uro.
b) Vse ostale trgovine bodo zaprte najkasneje ob 13. uri, razen slaščičarn in sličnih trgovin, ki bodo odprte od 8 do 20.
25. decembra
Vse trgovine bodo zaprte, razen cvetličarn, ki bodo odprte od 8 do 13.
26. decembra
Vse trgovine bodo zaprte razen:
pekarr.1, ki bodo odprte od 7 do 12, mlekarne od 7 do 12, cvetličarne od 8 do 13, slaščičarne in slične od 8 do 21.30. 31. decembra Vse trgovine z živih, kot tudi papirnice, brivnice itd. do-do imele urnik kot 24. decem-
bristo velja tudi za ostale trgovine.
1. januarja 1951
Vse trgovine bodo zaprte razen cvetličarn', ki bodo odprte od 8 do 13.
6. januarja
Urnik je isti kot 26. decembra.
7. januarja
Urnik je normalen, kot vsako nede>jo.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 20. decembra se jc v Trstu rodilo 7 ot ok, p roke so bile 3, umrli st> dve osebi.
Poročili so se: t ž->k Arturo Grigio in gospodinja Joslp na Pirič, pomo ski nrt kar D me nico Tomj in gosp dinja Cate-rina Cibrhco. uradnik J 'sip Merradante in uradnica Fausta Bianchi
Umrli sta: Nadia Puzzer sta ra 7 m s cev, 23-letna Angela Perčič por. Radojkovič
URADNE OBJAVE
Otvoritev razstave ameriške slikarice JEAN - PAUL CLAD
Včeraj je bila v galeriji Škorpijon otvoritev razstave ameriške sl karice Jean „ Paul Clad. Otvoritve so sa udeležili mnog; zastopniki tržaškega kulturnega življenja, Sl vei.ci in Italijani, Američani in drugo občinstvo, ki so pa^l ivo ogledovali zanimiva raz tavljena dela, ustvarjena vsa v olju.
Razstava je odprta dnevno cd 9 do 12 in od 16 do 20.
Bil RADIO IIIB
JUSOSL.COHE TRSTA
(Oddaja na srednjih valovih 212.4 m ali 1412 kc) ČETRTEK 21. 12. 1950
6.30: Jutranja glasba; 6.45: Poročila v ital. in objava sporeda; 7.00: Napoved časa - poročila v slov. in objava sporeda; 7.15: Jutranja glasba.
12.00: Odoaja za istrske pionirje (ital.); 12.00: Igra godba na pihala' JA p. v. Stjepana Dleska; 12,30:	Iz opernih duetov; 12.45:
Poročila v ital.; 13.00: Napoved časa - poročila v slov.; 13.15: Na-šinv ženam (ital.); 14.00: Komor-
SL0VEHSK0 NARODNO GLEDALIŠČE
za Tržaško ozmnljg
V petek 22. t. m. ob 20. uri v kinodvorani v Skednju
REPRIZA
Razvalina življenja
Vstopnice bodo na razpolago abonentom eno uro pred predstavo pri blagajni kina v Skednju. Ža ostalo občinstvo so vstopnice v prodaji .danes in jutri pri Adria-Ekpress od 9 do 12 ter od 16 do 18 in pri blagajni kina v Skednju od 9 do 12.
Gledališče Verdi
Danes ob 2.0,30 bo premiera opere «Francesca da Rimini« R. Zandonaia. Predstava je za abonente reda A (parier in lože) ter B (balkon in galerija).
TRŽAŠKA BORZA
Zlati šterling 8700-8750, papirnati štzrling 1740-1780, dolar 715-720, telegrafski dolar 725-švicarski frank 165 168, francoski frank 178-182, avstrijski šiling. 34- 24.50.
tPo dolgi in mučni bolezni nas je zapustil predragi soprog, oče in tast
KOČIJAM LUKA
star 73 let	^
Pogreb dragega pokojnika bo danes ob 15 v. Bazovici. Bazovica, 20. decembra 1950.
Soproga Marija, sin Rafael, snaha Marta in ostalo sorodstvo
j lin, m m i ni n n m uh tu n 111 n 1111 n	'11' i n 1111|
Prof. dr. MIRKO RUPEL
predava vsak ponedeljek ob 13-40 in vsak četrtek ob 20.10 na radiu jugoslovanske cone Trsta, v slo-fjžžlfki oddaji POGOVORI O- JEZIKU
IN PODOBE IZ SLOVENSKEGA SLOVbTVA».
na dela slovenskih avtorjev; 14.30: Pregled tiska v ital.; 14.45: Pregled tiska v slov.
17.30: Politične aktualnosti (it.): 17.40: Filmska in operetna glasba; 18.00: Zuravniška posvetovalnica (ital.); 18.15: Koncert znanih instrumentalnih solistov; 18.45: Poročila v hrvaščini ;	18.55 :
Oddaia za vojsko (hrv.);	19.10:
Glasbena meaigra; 19.15: Poročila v ital.; 19.30: Napoved časa - poročila v slov.; 19.45: Franz Li.zt: Les Preludes; 20.00: Praznik JA (hrv.); 20.15: Partizanske pesmi; "0.30: Praznik JA (ital.); 20.45: Godba na pihala; 2,1.00: Praznik JA (Slov.); 21.15: Poje tržaški Komorni zbor p. v. Ubalda vtiabca: 21.30: Lahka orkestralna e'®?-"?:
g°F ^^^elfco^ceVtTgVoLVv F-diiru in A.
grosso za dve vioimi	*; £?■
tredre večerne melodije, 23.0Q. 7» in ja poročila v ital.: 23.05: Zad-nfa poročila v slov.; 23.10: Objava dnevnega sporeda za naslednji dan: 23.15: Plesna glasba; 23.30:
Zaključek.
KINO
MALI OGLASI
RAZPRODAJA
JEČMENOVEGA DROZJA
V trgovini lerme ANTONA STOKE v Galleria Universita -Ul. del Prato se prične danes 21. decembra razprodaja ječmenovega drožja za stalne odjemalce po sledečem vrstnem' redu: 21 decembra od št. 100 čio 140; 22. decembra od št. 141 do 190; 23. decembra od št. 191 d0 270. Vsi prejmejo, po 50% prejšnje količine.
Začasno so izvzeti Daneu Alojz z Opčin in Cok Ivan od Ferlugov.
Kdor si želi nabaviti — deteljo, seno. slamo, oves ječmen, drob, rožiče, peso itd., skratka vse, kar spada h krmi, naj se obrne na našo trgovino.
Pohitite z nakupom božičnih drevesc po izredno ugodnih cenah v Ulici Delle Milizie 19, telefon 96-510 (v bližini ulic Rossetti . La-marmora - Montebello), V skladiščih
Mmie prodajalce ii lnirlva
njih dneh pa je prišla iz d bro obveščenih krogov druga vtst, po kateri naj bi sprejeli v prvih dneh naslednjeg < leta kar 60 odpuščenih delavcev. Medtem Pa so v podjetju pričeli z delom prvi delavci Ci-
Nenadm val mraza bodo prav gotovo najbolj občutili reveži, ki jih je glede na sedanje težko gospodarsko stanje veliko šte vilo.
Vremenska poročila napovedujejo, da se bo mraz v prihodnjih dneh še povečal 'ter d n bo v višjih predelih zapadlo
stijo stroje in jih pripravljajo mnogo sneqa. Lepa prilika za za pogon. V najkra'š m ča u vse	ki si bodo lahko ob
bodo »troji zabrnel- in prve sedanjih praznikih privoščili štiri ti nč ton soie b do P tč -I kratek izlet v hribe, kjer bodo oredelovati v olje. Ta količina preizkvs'li svoje znanje t: smu-
PREGLED UTEŽI IN MER. Predsednik cone ip določil, da se bodo v prihrdnjrm letu pregledale vse mere in uteži tržaške občine v uradu za mere Ulica del Lavatoio 1, Po sledečem vrstnem redu: od 15. februarja do 25. 'juniia 1951 državni uradi, ambulance, družbe, prosta luka, južni in centralni rajoni.
Od 5. septembra do 20. novembra severni rajoni. Pregled uteži zadeva vse one, ki delajo z utežmi in z mr ram- pri tr. govlni oziroma pri kakem dru gem obratovanju.
Interesenti lahko dobijo celoten tekst poziva na prefekturi.
DISCIPLINA V LEPLJENJU LEPAKOV. Zupan opozarja vse organizacije in m ščare, da se lahko lepijo lepaki kakrš nega koli značaja samo na pro. store, ki so za t° določeni in sa. mo po osebah, ki so za to določene od občine. Ta prenoved je izda a z to, ker so privatne osebe lepile oglase povsod m tudi na zgodovinske sporne nike.	. ,	,	....
Vsi oni. ki bi h teh lepit' le. oake, se morajo obrniti ra občino, Ul. deli Zonta 't. 9. Lepaki političnega značaja rnor--”	' predsed-
Rossetti. 16.00: «V tem našem življenju«, Bette Davis, G Brent.
Excelsior. 16.30: «Bagdad». Mau-reen O’ Hara, Paul Christian.
Nazionale. 16.00: «Roman Telme Jortion«. B. Stanwyck.
Argobaleno. 15.00: «AI Jolson«, Larry Parks Ev. Heges.
Fenice. 16100: icNarenU so iz mene zločinca«, Ann Sheridan.
Filodrammatico. 16.00:	«Noetova
barka«, P. De Filippo, L. Baa-rowa.
■s
Alabarda. 16.00:	«	Bikoborka	»,
Es.er Wiu..,ms.
Armonia. 15.30: «Jezdeci sreče«.
Garibaldi. 15.00: «Vo-jna spolov«, Fred Mac Murray.
Ideale. 15.30: «Strel za Roya», H. Bogart.
Impero. 15.00:	«Nova miška«,
Walt Disne.y.
Italia. 16.00: «Dekleta Harweya», J. Garland.
Kino ob morju. «Zakonlta obramba«.	•
Savona. 15.00: «Qtok poželenja«, Tyron Povver Arine B:.xter.
Viate. 16.00:	«Noč v Lizboni«,
Fred Mac Murray.
Vittorio Veneto. 15.30: «Klic s severa«.
s
Adua. 16.00: «Na sprehodu z dvema Amerikancema«.
Azzurro. 14.00: «Rdeča hiša«.
Belvedere. 15.30: «Gentleman, toda ne preveč«.
Marconi. 15.30: «Sirena iz Konga« Heddy Lamarr.
Massimo. 16.00: «Osveta Moola«.
Novo cine. 15.30: «Ostroge in svl. lene nogavice«, Dennls Morgan, Jack Caron.	.
Odeon. 16.00: «Zadnji dnevi Pom-nejev«, Micheline Pre^!5'
Vittoria. 16.00: »Teror Chicaga«.
Venezia. «Perla». , ,
Sv Vid 16.00: «Svet, ki se poraja, J. Mc Crea.
Radio. 15.30:	»Deklice iz Arne.
rike«, F.NlC.
2iMe 44- dlojjendke u naA&d-tniCi nurtlvUk čul &c-uma, Ui iuHxo&etn<z uMaJUb
2)o&ite fiH ix d(U\uen-4-kiti lotiig-amaA
ADRIA-EXPRESS
prireja zimovar.ja v Sloveniji na
Bledu, Bohinju, Planici, Pokljuki, in Jezerskem
Zimovanje traja najmanj tri dni. Pojasnila in prijave pri Adria-Express, Ul; Fabio Severo. 5 b, tel. 29243,
AOEX - /z, eti
b. januarja bodo izleti v
"...BOVlC. MIHI, KOBARID, SV. IBCIIO, iniMIHI in v PDSIOIKO
Prijave sprejema do 22. decembra t, i. potovalni urad Adria-Express, Ul. F. Severo 5 b, telefon 29-?43.
semena bo "adi-stov. la za oko jčanj’'. Cr se ne bo vreme spre-1 jo imeti dovoljenje li tri mesece.	Imemlo...?	%	istva.cone.
Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - (JL Silvio Pellico Ijll. nadst. - lelefon 11-32 IZ ZAHODNE BENEŠKE SEOVENIJE
Gospodarstvo občine Gorjani
Občinska uprava naj se pozanima za potrebe prebivalstva
Prejšnji dan smo se na krat-1 mišljali o stanju in našli reko dotaknili vprašanja up.av-, šitev.
ne razdelitve občine Gorani z j Predvsem bi bilo nujno pri-vidika naroanost.ega sestava, geti s pogozdovanjem Quarna-V pričujočem članku pa bi pri- | ra. Hrib je sicer gol in pora-kazali nekat re najvažnejše go- §čen s travo, vendar je pobt čje
spodarske pr bi me, ki jih i-a kor v vsej Beneški Sloveniji tako tudi v občini Gorjani ne manjka.
Gospodarsko stanje B ega in Elajpana (občina Gorjani) je izredno slabo. V enakih pogojih pa so tudi ostale vasi v Terski dolini. Najvažnejši sre-"\tvi za preživljanje je živinoreja in gozdarstvo. Pridelajo nekaj sadja in kostanja, ki ga prodajajo v FuiUnijo in v Trst (čestokrat gredo tudi sa-mj tja in ga pečejo v pečičah na vogalih tržaških ulic); preostalega pa prihranijo za dom in ga uporabljajo kot jed zakuhanega V močniku. Površina polj je manjša kot v ostalih vaseh.
Naravno je, da je življenje prebivalstva v tak-h pogojih zelo težko. Zato si delo navadno iščejo drugje. Moški hodijo v poletnih mesecih na sezonska zidarska dela kot težaki in v gozdove na sečnjo drv. Tudi dekleta v večini zapu.ča-jo h'io in gredo v mesto služit. Saj je to skoraj edini način, če si hočejo preskrb .ti denar za nakup bale. Gosp d-nje oslajajo doma, si da.ejo opravka okoli hiše, po r.jivah in žanjejo travo po strmih p; bočjih Quamana.
Veliko nač nov je, s katerimi b; se dalo odpom. či katastrofalnemu stanju, ki vlada v obeh omenjenih slovenskih va. seh občine Gorjani. Oočinska uprava bi se morala poglobiti v gospodarsko stanje in poiskati izhod iz z.gate. Zato bi bilo dobro, če bi se bol] navezala na ljudstvo in p-isluhnila njegovim zahtevrm, kajti revščina jih je p is lila, da so raz-
zelo strmo in otežkeča hitro košnjo. Najbo-jši kosec ne more nakositi in spraviti domov niti en stot sena 'nevno. Kaj takega mu ne uspe niti tetaj, če se posveti delu od 4 zjutraj Pa do 8 zvečer. Hrib bi bil veliko bolj koristen če bi ga pogozdili. S pogozdovanjem bi zaposlili precejšnje število delavcev. s tem pa bi tudi ustvarili osnovo za izkoriščanje gozda za poznejši čas. V nižjih predelih hriba pa bi bilo potrebno zgraditi vozne poti. Na tak način bi bil možen bol;ši dostop do orne zemlje in bi bilo prebivalstvu prikrajšano trpljenje in napori ko morajo tovore prenašati na glavi ali na nahrbtnih koših.
Tudi na stanovanjske ra men morajo občinske oblasti m s i ti. Potrebna so nova primerna
opeharil ga jna 200.000 lir j Avtomobilistom in avtopodjetjem
I.pf nšni#«cfa cpnfpmhra ip tr- i	I	J	J
odklonjen dodatek bencina
stanovanja in šole, zgrad tev vodovoda, povezava s Ta.centom in zgornjo .Ter.ko dolino.
Posebno poglavje predstavlja izobrazba. Otroci morajo tudi tukaj cbi kovati s mo italijanske šole, čeprav pridejo v Šolsko klop ko ne znajo niti besedice italijanščine. Potrebni so strokovni tečaji iz kmetijstva, da bi se ljudje seznanili z novim umnim gospodarstvom in opustili star zastarel način, ki jim -je ostal kot dediščina.
Občinska uprava bi se morala zanimati tudi za kostanjeve nasade. Med to drevje, ki predstavlja važen .virdohorikov, je zašla nevarra bolezen, ki j grozi z uničenjem v likih nasa- | dov. O vs-m tem bi se morale j
Letošnjega septembra je trgovec Karel Humar iz Gotice kar na ulici spoznal človeka, ki je v nekaj urah z njim sKle-nil na videz zelo trdno in iskrer.o prijateljstvo. To je kaj kmalu poseglo tudi v njegovo trgovsko poslovanje. Kot vsi južnjaki je 47-letni Gino Cro sare iz Chioggie pričel na dolgo in široko pripovedati o svojem bogastvu in obširnih posestvih. Seveda je svoje govorniške sposobnosti še podvojil, ko je zavohal, da ni tudi Humar prazr.ih žepov. V nekaj urah je naivnega trgovca s svojimi spletkami tako premotil, da mu je ta zaupal v prodajo kar za 200.000 lir manu-fakturnega blaga, s katerim jo je Crosara seveda popihal. Humar je sleparja prijavil sodnim oblastem, ki so ga včeraj obsodile na 16 mesecev zapora in 28.000 lir globe. Poleg tega bo moral poravnati še sodne
vila je bilo 641 žensk in 156 moških. To število zapcslsnih oseb. se -je v primeru s štetjem prejšnjega meseca nekoliko zvišalo.
Na sedežu Trgovinske zbornice se je sestala posvetovalna komisija za gorisko prosto cono. Člani kemis je so na sej:, kije trajala prerej ča a,predložili zahteve trgov, ev, da bi tudi njim, ket so že pred časom tovarnam likerjev in slaščic izdali dovoljenja Za nabavo kontingentov blaga proste cone.
Obravnavali so tudi vpraša- priporoča potrošnikom, naj o nje nakazil bencina za les nike i pravem času poskrbijo, da bo-
ObvesHlo uprave
občinskih podjetij
Uprava občinskih podjetij
Trgovine za praznike
Na predlog Trgovske zborni-cein sindikalnih organizacij je goriški prefekt odredil za sledeči urnik trgovin za praznike: dne 22. in 23. decembra bodo vse trgovine razer.- mesnic zaprle zvečer ob 20. uri, dne 24. decembra bodo odprte od 8.30 do 12.30 in od 15. do 20.
Mesnice bodo dne 24. decem-
IZ SOPNIH DVORAN
Številni prestopniki meje pred sodnimi oblastmi
občinske oblasti posvetovati in j stroške.
:|c :js
ukrepati, če hočejo m: d prebi-
ValnVo°tnPmŽinarim^UPanJeH Ho Devetnajst tisoč lir globe pa nasprotnem primeru se bodo ,	,J	■	*	.	*
pač morale zadovoljiti z fjud-i b° ™ral Plača‘| 34;letni
sko nevoljo in možnostjo, da n ^-himeia 12 Vallelunga, ker
avtomobilov j.n avt-tranepor -Pikov v Gorici. Sporazumel so se, da s prvim januarjem ne bodo več izda ali posebnih nakazil za pogc-n avtomobilov. To se pravi, da se bo moral vsak imetnik prevoznega sredstva zadovoljiti samo z osnovnim nakazilom.
Na kraju je predsednik dr. Poterzio prikazal razvoj posameznih industrijskih podjetij, ki so nastali na oznnlju proste cone. Dejaj je, dr je zaposlitev delovne sile 30. novembra zadovoljiva. Celotno šlevilo delavcev, ki so zaposleni v mest
do števce za vodo obložili s
Na včerajšnji razpravi pred kazensko sodnijo je sodnik dr. j Siena imel opravka predvsem z nezakonitimi prestopniki državne meje med Italijo in Jugoslavijo. Bila jih je precejšnja skupina ki so se vrstili na zatožni klopi. Vsi so mirno priznali svojo krivdo. Na sodnikovo vprašanje, zakaj so šli brez potnega lista v Jugoslavijo, so vsi dali isti odgovor. Povedali so mu, da so šli iskat dela in bra odprte od 7. do 13. in od j zaslužka, kj ga v domovini niso 16. do 20. Dne 31. decembra ! mogli najti. lito so izjavili tu-pa od 7. do 13. Vse ostale tr- di trije Benečani, ki so name-govine bodo dne 31. decembra | ravali skrivno prestopiti mejo poslovale samo od 8.30 do 13. I pr; mirenskem letališču in se Vsem trgovskim nameščencem, ki bodo delali v nedeljo
cur.jami Jn slamo ter jih tako I jn druge praznike, bodo trgov-obvarovali, da bi voda v njih j ci morali plačati po zadnji dene zamrznila. Iz istega vzroka lovni pogodbi. Nameščenci bo-naj obložijo tudi števce na vo- . do v dneh poslovanja trgovin do za plin.	j	lahko ostali doma samo.	če bo-
V primeru okvar, ki bi na- j do to sami želeli, stale zaradi neupoštevanja o-menjenih navodil, bodo morali potrošniki poravnati stroške na lastno odgovornost kot to predvidevajo pravila.
17: «Vragova lepota«,
nekoč ne bodo več pr dstev- ! ie izdal
ljali prebivalstva v občinskem odboru.
25.000
kritja.
nih podjetjih, ki predelujejo bančno	nakazilo	za ,	kontingente proste carine, je
lir	brez	denarnega	konec preteklega mes-ca
J	znašalo 617 oseb. Od tega šte-
Danes. zvečer ob osmih se bo občinski svet sestal k svoji peti seji jesenskega zasedanja. Seja bo v dvoranij deželnih stanov.
VERDI,
M. Simon.
VITTORIA, 17: ((Beznica lopovov«.
CENTRALE, 17: ((Kraljica žeparjev«.
MODERNO, 17:	((Krinke	in
meči«, G. Cooper.
EDEN, 17:	«Sodba», R. Mil-
land.
zaposlit, v Jugoslaviji. Nesreča pa, ki jih spremlja že dolga leta in jih preganja z brezposelnostjo in bedo, je hotela, da jih prav pred mejo zasačijo finančni stražniki. Tako so vsi trije
sece zapora in 20.000 lir glob« 30-letnega Čurini j a Bernarda iz Ventimiglie, ki se je pred ča-som vrnil iz Jugoslavije z rednim potnim listcm, ki mu ga je izdal italijanski konzulat v Zagrebu in kamor je ilegalno šel na delo že leta 1947.
Isto kazen so zaradi istega prestopka naložili tudi 28-let-nemu Caletto Michelangelu iz Carbcnare ki je tudi čez dva leti delal v Jugoslaviji in _ se vrnil na obisk k svoji družini z rednim potnim listom, ki mu ga je izdal italijanski konzulat v Zagrebu. Kazen so mu odpustil; na podlagi odpusta odrejenega za sveto leto.
Na 4 mesece zapora in 20.000 lir globe so nato zaradi nezakonitega prestopa meje obsodi, li tudi 20-letnega Laurina Pri-
mesto dela našli zapor. Včeraj ma iz Manzana. Tudi njemu so
so zaradi tega obsodili 29-let-nega Forgiarinija Antona .iz Humina na 4 mesece zapora in 20.000 lii globe, 20-letnega Chia-polina Albina iz Osoppa Pa na 3 mesece zapora in 16.000 lir globe, pogojno. 18-letnega Dol-lamarinu Mariju iz Humina pa
kazen odpustili na podlagi odpusta odrejenega za sveto leto.
Tri mesece zapora in 16.000 lir globe so zaradi nezakonitega prestopa meje nato naložili še 23-letnemu Negri Karlu iz Vabrna, 20-letnemu Ferrariju Attiliju iz Crespadoro in 21-
kazen odpustili zaradi mlado ! letnemu Francescutti Jožefu
letnosti.
* * *
Zaradi nezakonitega prestopa meje so nato obsodili na 3 me-
iz št. Vida pri Tilmentu. Vsem trem so kazen odpustili na podlagi odpusta odrejenega za sveto leto.
Smrtno nesrečo povzročil
avlo argentinske misije
Ko je končal z delom v trži-ški ladjedelnici, se je delavec Visintin Severino vsedel na kolo in se odpeljali proti domu. V bližini letališča v Ronkah pa je nenadoma pridrvel avto argentinske misije v ladjedelnici in ga podrl na tla. Odipeljalj so ga v tržiško bolnico, kjer je zaradi razbite lobanje in nenehnega krvavenja izdihnil.
V no se je maščevalo
Vir.o je sinoči nekaj popol-noči v Ul. Leopardi spravilo s pločnika 53-Ietnega Jožefa Pi-tamija iz Ul. Montesanto 105. Na pomoč mu je moral priti rešilni avto Zelenega križa, ki ga je odpeljal v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so mu nos obvezali. Ko se je streznil, so ga poslali domov. Ozdravel bo v enem tednu.
Obsojen sejmarski žepar
Ob času sejma sv. Andreja smo poročali o številnih aretacijah, ki jih je policija izvršila v vrstah sumljivih oseb, ki so se za karavanami sejmarjev priklatile v naše mesto. Med temi je bil tudi 36-letni Stefan Salvatore iz Neaplja, ki se je v tistih dneh rad potikal tam, kjer je bila gneča večja in segal ljudem v žepe. Za denarnico je nameraval olajšati tudi gospodinjo Stanič Marijo, ki je zamaknjena gledala r.ekega prodajalca. Cim ji je spretno in lahko segel v žep, je zaklicala na pomoč. Policija je bila žeparju takoj za petami in včeraj je zaradi tega prišel prerl sodne oblasti. Obsodili so ga, upoštevajoč, da je bil zaradi podobnih prestopkov že kaznovan, na 10 mesecev zapora in 10.000 lir gt. be.
Jugoslovanska armada, ljudska armada praznuje jutri 22. decembra svojo deveto obletnico. One 22. decembra 1941 je bila ustanovljena «L proletarska udarna brigada», ki je izvojevala nad okupatorjem take zmage, da gredo naravnost v pravljičnost. V borbah za Zvornik, ki je imel posadko okoli 2000 mož, večinoma ustašev, je Prva proletarska brigada uničila nad 400 sovražnikov, več slo pa ujela. Tako je dokazala svoje visoke sposobnosti hitrega manevriranja in odločnih napadov.
Kadar govorimo o naši armadi, vedno mislimo na ljudstvo. Ta armada je izšla iz ljudstva, ker so jo že v času borbe sestavljali najboljši si-novi iz vrst delavstva. Ljudstvo je imelo vse zaupanje v svojo armado in jo je zato z vsem podpiralo in vzdrževalo.
Danes je ta armada zvest čuvar vseh velikih pridobitev NOB. Ne samo to. Vedno kadar je treba pomagati ljudstvu pri gradnji socializma, so vojaki JA takoj pripravljeni dati vso pomoč. Večkrat smo imeli priliko videti, kako so tovariši vojaki priskočili na pomoč našim kmečkim delovnim zadrugam, kako so pomagali Pri gradnji zadružnih domov, pri izboljševalnih delih v dolini Mirne, no posestvu Kmetijske šole v Skoči-janu pri Kopru, pri pogozdovanju v Dekanih in še drugih delih Največ pa so tovariši JA pripomogli pri gradnji ceste Križišče - Rižana.
Velik je prispevek vojakov JA pri izpolnjevanju našega gospodarskega plana. V vsem okrožju so opravili tovariši vojaki JA na raznih gospodarskih objektih 193.542 prostovoljnih ur v skupni vrednosti 6,030.610 din.
V koprskem okraju so na cesti Križišče - Rižana opravili 84.0/0 prostovoljnih pr, Prt gradnji zadružnih domov 5430 ur, za pomoč kmečkim delovnim zadrugam 19.460 ur, pri pogozdovanju 1540 ur, na Kmetijski šoli 7000 ur in pri gradnji nove ribarnice v Kopru 4600 ur.
V bujskem okraju pa so opravili,pri delih za namakanje v dolini Mirne 63.000 ur, pri komunalnem podjetju «Mirna» 1800 ur, pri kanalizaciji 2540 ur, v pi-istanišču v Umagu 1200 ur, pomoč kmečkim delovnim zadrugam 4442 ur.
Tovariši vojaki JA So se pri vseh teh delih odlikovali z izredno vztrajnostjo in pridnostjo. To dokazuje tudi to, da je bile 58 razglašenih Za dvakratne udarnike, 135 enkratne
udarnike, 28 pa je bilo javno pohvaljenih.
Ob tem dnevu se naše ljudstvo s hvaležnostjo spominja armade, ki je skupno s partizani osvobodila tudi to ozemlje. Se vedno je zvest čuvar vseh pridobitev velike borbe. Tu danes lahko v miru gradimo socializem in nam pri tem nesebično pomagajo tudi tovariši vojaki JA. Zaradi svojega korektnega in vljudnega ve-dr-1so si vojaki JA pridobili simpatije vsega prebival-s va. To je še en dokaz več, kako ljudska je naša Jugoslovanska armada.
Kmetovalci!
Hranite letošnji semenski krompir za pomladansko setev
Poverjeništvo za kmetijstvo priporoča vsem kmetovalcem, naj skrbno izberejo in sbranijo ves semenski krompir, ki so ga pridelali v letošnjem letu, da bodo imeli na spomlad seme iz lastnega vira. To zaradi tega, ker bi se pri uvažanju semenskega krompirja iz drugib krajev lahko tudi k nam zanesel velik škodljivec koloradski hrošč.
Bertoki
Da bomo izpolnili svojo obveznost
Novo izvoljeni odbor SIAU je na svoji prvi seji P« kritičnem pregledu dela ugotovil, da pri gradnji zadružnega doma niso bili doseženi tisti uspehi, kot bi biif lahko. Da s,, delo pospeši, je sklenil napovedati tekmovanje vsem ostalim odborom na sektorju Bertoki in jih pozval, naj v zadnjih dneh izvrševanja enoletnega plana dajo v&e sile, da bodo vsa predvidena dela tudi dovršena. Dcma bodo napravili vse, d® bodo dela, ki jih je predvideval plan pri zadružnem domu, 100% izpolnili.
To iniciativo novega odbora SIAU v Bertokih naj bi posnemali tudi po drugih vaseh.
lil. navile svoje injatve
Zaradi zaključitve letnih računov se pozivajo vsa podjetja, ustanove in posamezniki, ki imajo iz katerega koli naslova neporavnane terjatve naproti okrožnemu in okrajnemu komiteju KP, kakor tudi naproti množičnim organizacijam SIAU, AFZ ZAM in ZPP, naj te terjatve prijavijo pismeno dolžnikom najkasneje do 31. decembra 1950. Po poteku tega roka predloženih računov ne bodo priznali.
Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - IJL Gesare Batlisti 2 - lelefon 70
PR0ST0V01IN0 DELO IE IIUAH višin razvojne slopnie im dražbe
V luči vsakdanjih vtisov spre. gledamo dogodke, ki se v prvem trenutku ne zdijo tako zanimivi ali važni in vendar so ravno ti dogodki za nas velikega pomena. Mislimo na tekmovanje v prostovoljnem delu.
Sociološko vzeto predstavlja prostovoljno delo z duhom tekmovanja prav gotovo višjo razvojno stopnjo naše nove družbe, preobražene v dobi NOB in prežete z veliko dozo altruizma in idealizma. Enako idealni in ne-egoistični kot udarniki so bili vsi tisti, ki šo smatrali za svojo moralno dolžnost, da dajo na razpolago vse svoje sile v korist ljudstva, izgon okupatorjev in za izvedbo novega — pravičnejšega družbenega reda.
Zadostuje, da stopimo korak iz hiše in že trčimo na sledove prostovoljnega dela, ki so istočasno uspehi neupogljive volje in zavesti, da terja današnji čas od nas nekaj več kot pa samo brezizrazno, lagodno življenje. Zato je prav, da nenehno opozarjamo ravno vse tiste, ki gredo mimo vsega tega z zakritimi očmi, na zglede, ki nam jih dajejo naši prostovoljci in udarniki.
Naj navedemo samo nekaj podatkov iz zadnjega tekmovanja v počastitev volitev v SIAU:
V majhni vasici Socerb so se večkrat sešli odbor baze SIAU in odbori vseh množičnih organizacij, poleg tega pa so imeli tudi štiri množične sestanke. Pri prostovoljnem delu je sodelovalo 18 oseb, ki so doprinesle 422 delovnih ur, kar pomeni da je prišlo na vsakega več kot 23 ur. V Valdoltri so imeli poleg živahnega notranjega organizacijskega dela s sestanki odborov in množičnimi zborovanji tudi še tri politična in eno gospodarsko predavanje, udarniških' ur pa so prispevali 23.
Ankaran je bil močan na področju prosvete: deloval ie večerni tečaj, analfabetski tečaj, poskrbeli so za 2 politični, in 1 gospodarsko predavanje. Izven organizacijskega dela in 5 množičnih sestankov je 52 vaščanov doseglo aktiv od 425 delovnih ur.
Se posebno aktivni so bili v
Dekanih, kjer se je nad 800 ljudi udeležilo 6 množičnih sestankov, 300 prostovoljcev Pa ie žrtvovalo nič manj kot 2733 delovnih ur. Te so uporabili pri gradnji zadružnega doma in pri pogozdovalnih delih, s katerimi so nasadili nad 50 000 borov.
cev. Tu sem spada tudi Sv.
Anton, saj je 40u tovausev in tovarišic dalo 3210 ur prostovoljnega dela. Ni čudno, da sta okrajna tekmovalna komisija in okrajni odbor SIAU priznala tamkajšnjim udarnikom prehodno zastavico, jn sicer v stalno last. V tem kraju so ojačili pevski zbor, ki je nastopil v tednu slovenske kulture, orga-n zirali so dramsko skupino, tr' odbore baze SIAU jn čitalni-ško skupino, ki šteje nad 40 oseb. Vroko število s-stankev odbora baze in ostalih množičnih organizacij ter množič-
HočeS, da Sodo Umi olloei Mečni in nebeli?
Piibpeim
ZA NOVOLETNO JELKO!
nih sestankov, ki so jih imeli v času tekmovanja 10, nam povedo ogromno zgradbo novega zadružnega doma.
Kogar zanese pot skozi Pobege in Cežarje obstane ob lepem spomeniku, postavljenem v spomin padlim borcem. Tudi delo in okoli tega spomenika je delo rok prostovoljcev, ki so pri vsem pomagali še pri zgraditvi zadružnega doma, kj stoji nekako simbolično onstran ceste kot nekaka nadaljnja od-dolžitev padlim borcem. Cezarji so dali 152, Pobegi 250 prostovoljcev, prvi pa so prispevali v ta namen 500 in drugi 1200 prostovoljnih delovnih ur.
Iz Bertokov nimamo še točnih statistik, toda poslopje o-snovne šole in zadružnega doma sta priča, da je ondi založenih najmanj 2800 ur prostovoljnega dela. Razume se, da so bili tudi tukaj organizacijsko delavni in da so opravili, številne množ!čr>e sestanke in -zbo. rovanja odbora baze SIAU in odborov ostalih množ.čnih organizacij.
KAJ MORAMO VEDETI O JAVNI ARBITRAŽI Babiči
Kokošja kuga
Postopek jamči
Dolina Mirne
Najboljši med najboljšimi
Člani bratske organizacije SIAU nadaljujejo z delom za. izboljšanje tudii po volitvah. Tako kopljejo v dolini Mirne stranske namakalne kanale, ki bodo dovajali vodo na vse manjše parcele njiv. Delovna brigada «29. november«, ki je nasledila že več drugim brigadom, častno izpolnjuje svoje naloge. Na dan volitev 10. decembra je bilo razglašenih za udarnike 39 članov te brigade. Med najboljšimi, ki zaslužijo za svojo delovno požrtvovalnost vse priznanje so: GIZELA PAOLETIC, zelo disciplinirana in aktivna v delu. DANTE PAOLETIC, delavec pr; drobilcu, ki je presegel normo za 130%, BOSO PASQUAN, tesar, ki je presegel normo za 140%, MARTIN NATE POLI-VAN, ki je presegel normo pri gradnji kanala za 180%.
Vsem tem tovarišem, ki tako nesebično prispevajo za izboljšanje gre priznanje vsega delovnega ljudstva v okrožju.
Ze nekaj let nam povzroča kokošnja kuga veliko škodo.
| Nekatere gospodinje zgubijo
za objektivnost razsodišč
ti kokljo. Toda zgodilo se je, da so ponovno zgubile ves zarod že izposojene koklje.
O kokošji kugi sem čital v ženskem listu, kjer sem zvedel, da je v takih primerih ..okuženo celo jajce. Naslikan je bil tudi okužen piščanec, izvaljen iz okuženega jajca Bolezen napada perutnino navadno spomladi ali v jeseni. Da se vsaj deloma izognemo preveliki škodi je nujno potrebno, da cepimo kokoši vsaj dvakrat letno. To sicer ni stoodstotno učinkovito sredstvo, vsekakor pa je boljše nekaj kakor nič. Ne smemo čakati brez obrambe, da se bolezen pojavi, širi in mirno pokosi vse kokošje glave, celo takšne, ki so last odgovornega funkcionarja KLO, ki se ni zavedel, da je treba ljudstvu pravočasno javiti cepljenje kokoši. .
Prihodnjo spomlad bo treba točno objaviti prihod okrajnega živinozdravnika. da bomo po možnosti dali vsi domačini
Vsakomur je znano, da rešujemo v javnem in zasebnem življenju medsebojne premoženjske spore pred ljudskimi civilnimi sodišči; marsikdo pa ne ve, da rešujemo spore te vrste tudi z razsodništvi (arbitražo) in da imamo v našem okrožju že davno to koristno in praktično pravno ustanovo, ki smo ko povzeli iz Jugoslavije, kjer se je zelo dobro obnesla. .
rešujejo tudi spori, ki nastanejo ob sklenitvi pogodbe, zlasti Pa spori o izpolnitvi pogodbe, o kakovost; proizvodnje, o rokih in pogojih za dobave blaga ter o plačilu in končno spori o zahtevkih za nagrado in za povračilo stroškov za obnovo, za začetek obratovanja, za u-pravo sekvestriranih podjetij in podobno.
Odlok predvideva okrajno in
_ ,	.	, ..	| okrožno javno arbitražo, ki re-
Poleg vsega pravno-tehmčne- {-uje spore y svetih.senatih, se-
stoječih iz treh odnosno petih
ga pomena, ki obstoji v tem, da arbitraža nastale spore odloča ali razsoja, nam istočasno pokaže razne poslovne probleme in pospešuje trgovsko poslovanje. Ce pomislimo na prmer na odlok o medsebojnem plačevanju terjatev naših podjetij in ustanov, kjer je določeno, da mora biti vsak račun plačan najkasneje v 8 dneh. tedaj spoznamo tudi to, da nam arbitraža pospešuje likvidnost podjetij. V splošnem pa je naravnost regulator gospodarskih razmer.
Kar je bistveno, v zvezi s planskim gospodarstvom je bila ustanovitev arbitraže naravnost nujna. To je pač organ, ki v skladu s planom hitro in gospodarsko pravilno rešuje nastale spore.
Glede na to bodo naši čitate-lji gotovo zadovoljni, če jih vsaj deloma seznanimo z ustrojem in delovanjem niše javne arbitraže. Istrski okrožni LO je sprejel zadeven odlok že prve dn; v tem letu, ki je stopil v veljavo z objavo v Uradnem listu dne 25. januarja tl. Po tem odloku razločujemo obvezno in pogodbeno razsod-ništvo. Javna arbitraža, rešuje vse medsebojne premoženjske spore javnih organov, javnih ustanov in javnih podjetij, dalje mešanih podjetij, to je takšnih, pri katerih je oblast lastnik enega dela premoženja, kakor tudi spore podjetij, kj so pod sekvestrorn in podjetij, ki lih upravljajo javni organi, dalje spore zadružnih organizacij in podjetij organizacij, ustanov in podjetij vojnih invalidov ter drugih družbenih organizacij. Z javno arbitražo se
razsodnikov (arbitrov). V tem pogledu je bila izdana k prvotnemu odloku dne 4. junija t. 1. novela, s katero tvorijo senat razen v enem primeru kjer odloča 5 razsodnikov, vselej samo tri osebe. Njihove odločbe imajo moč pravnomočnih sodb rednih sodišč in proti njim ni nobene pritožbe. Odločbe upoštevajo izvedbo gospodarskega plana, zakonite predpise, pogodbo ter trgovske običaje in J uzance, kakor tudi splošne koristi gospodarske politike ljudske oblasti v Istrskem okrožju.
Razsodniki so stalni in začasni, k; jih imenuje in razrešuje oblastni organ, pri katerem je arbitraža to je okrajni
odnosno- okrožni LO če gre pač j že	zfc,raii,	da	bomo	lahko	kuža okrajni oziroma okrožno	piu	potvebno	brizgalko,	med-
javno arbitražo. Stalni razsod-1 tem ko nam bn oepivo preskrbela okrajna oblast.
kokoši cepiti. Morda bi bilo praktično, če bi žjvinozdravr.-ik navadil spretnega domačina, kako se cepi, tako da bi si sami pomagali in da živinozdravmku ne bi bilo treba zgubljati časa s tem. da mora hoditi od vasi do vasi Toliko denarja bomo
niki so v stalni službi pri javni arbitraži, začasni pa so imenovani za eno leto izmed gospodarskih ter pravnih strokovnjakov in vodilnih uslužbencev iz javnega in zadružnega aparata.
Trenutno je sestavljena o-krožna javna arbitraža, ki ima pravico, da vzame na pobudo svojega predsednika ali na predlog predsednika planske komisije Izvršilnega odbora Istrskega OLO, ali predsednika okrožne kontrolne komisije vsak spor, ki je bil že rešen, v novo rešitev in sicer v 30 dneh od dneva, ko je bila izdana odločba. V tem primeru odloča javna arbitraža v senatu, sestavljenem iz petih razsodnikov.
Pri okrožni javn; arbitraži se sestaja plenum, ki ga tvorijo vsi stalni in začasni člani o-
BahiC
krožne javne arbitraže. Plenum izdaja načelne odločbe o postopku pred arbitražnimi sveti, daje splošna navodila za de’o jn ugotavlja trgovske običaje in uzance.
Postopek nred razsodiščniml sveti' je podoben postopku rednih civilnih ljudskih sedišč. U-vede se z vložitvijo nismene tožbe stranke, ki razloži stvarni položaj ter postavi svoj zahtevek. Postopek vodi predsednik senata. Ta skrbi, da se postopek izvede objektivno, strokovno in smotrno. Sporazumno z ostalimi razsodniki odloča o zaslišanju strank in o izvedbi drugih dokazov, kot zaslišanju prič, izvedencev itd..
•■‘■1‘iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii1111"11111111.1!!1!111"11'1111111—— n iiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»»i»H»a»""nnnMnnMnnnn»<ii'iiin»"»nUMnnNMI“-””n“n“»M»»a|n»MnnnnnMMnMnnl”lMn”nLnnH»nill|aa»»ii»niiniitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiit
n«l H H B V K I) E L ■‘KOV. D It. V lt A N K B A 1» A i I m » T K I B AL l> B. BOB K KT HLA V A T V
Tako so odšli vsi trije, a Svejk je moral obljubiti, da se bodo Se kje ustavili.
Ustavili so se v majhni kavarni, kjer je debelušček prodal svojo srebrno uro, da bi se mogli še naprej veseliti.
Od tod ju je Svejk že vodil pod pazduho- To je bilo težko delo. Venomer so jima noge klecale in kar naprej sta hotela šj kam iti. Muli debeluh bi bil malone zgubil paket za kurata, tako da je moral Svejk nositi paket sam-
Svejk ju ,)e moral neprenehoma opozarjati, kadar je prihajal nasproti častnik ali kaka druga šarža. Po nadčloveškem naporu ju je Svejk privlekel do hiše na Kraljevski cesti, kjer Je stanoval vojni kurat.
Sam jima je nasadil bajonet na puško, ju sunil pod rebra in prisilil, da sta vodila onadva njega ln ne on nju.
V prvem nadstropju, kjer je bila na vratih vizitka «Otto Katz, Feldkurat*. jim ie prišel odpirat vojak. Iz sobe Je bilo sllSatl glasove ter žvenket steklenic in kozarcev.
«Wir — melden — gehorsam — Harr — Feldkurat«, je z veliko težavo govoril dolgin in salutiral vojaku, «ein — Packet — und ein Mann gebrachtV
«Pojdite dalje«, je rekel vojak, «kje pa ste se ga tako nalezli? Gospod feldkurat je tudi...« Vojak je pljunil-
Vojak je odšel s paketom. Dolgo so čakali v predsobi, preden so se odprla vrata In je priletel v predsobo vojni kurat. Bil je samo v telovniku, v roki je držal cigaro. «Torej ste že prišli«, je rekel Svejku, «in ta dva sta vas morala privesti? E — nimate vžigalic?«
«Pokorno javljam, gospod feldkurat, da jih nimam.«
«E — pa zakaj nimate vžigalic? Vsak vojak mora imeti vžigalice, da si lahko prižge. Vojak, ki nima vžigalic,, je.. Kaj je?«
«Je, pokorno javljam, brez vžigalic«, je odgovoril Svejk.
«Prav dobro, je brez vžigalic in ne more nikomur prižgati-To bi bilo torej eno — in zdaj drugo. Ali vam ne smrdijo noge. ‘svejk?«
«Pokomo javljam, da ne.»
«Tak to bi bilo drugo Zdaj pa tretje. Ali pijete žganje?«
(Pokorno javljam, da žganja ne pijem, samo rum.«
«Dobro, poglejte tegale vojaka. Izposodil sem si ga danes pri nadporočniku Feldhuberju, je njegov pueflek. In ta nič ne pije, je ab-ab-abstinent in zato pojde z maršbataljonom. Ta-takega človeka ne morem potrebovati. To ni pueflek, to je krava. Pije samo vodo in muka kakor vol.«
«Ti si abstinent«, se je obrnil na vojaka, «da te ni sram, bedak. Zaslužiš, da bi ti prisolil par klofut «
Vojni kurat je obrnil pozornost na vojaka, ki sta privedla
* Pokorro javljamo, gospod vojni kurat, da smo prinesli en zavoj in pripeljali enega moža.
Svejka. Videl je. da se opotekata, zaman se opiraje na svoji puški.
«Vidva sta pi-pijana», je rekel vojni kurat, «upijanila sta se v službi; zato vaju dam za-zapreti. Svejk, vzemite jima puški ter ju odvedite v kuhinjo in ju stražite, dokler ne pride patrulja ponju. Takoj bom telefoniral v ka ka kasarno.«
Tako so se tudi tukaj popolnoma potrdile Napoleonove besede: «V vojni se menja položaj vsak trenutek«
Davi sta ta dva vojaka vodila Svejka pod bajonetom in se bala, da bi jima ne ušel, zdaj pa ju je moral sam stražiti.
Sprva se tega obrata nista nič kaj zavedala; šele ko sta sedela v kuhinji in videla pred vrati stati Svejka s puško in nasajenim bajonetom, sta se zavedela.
«Jaz bi kaj pil«, je vzdihnil mali optimist, medtem ko je dolgina zopet prijel skepticizem in je rekel, da je vse to grda izdaja. Začel je glasno dolžiti Svejka, da ju je spravil v ta položaj, in mu je očital, češ da jima je obljubljal, da bo jutri obešen, zdaj pa se vidi. da je uganjal norčije s tisto spovedjo in tistim obešenjem.
svejk je molčal in hodil pred vrati gor in dol.
«Osla sva bila«, je kričal dolgin-
Svejk je poslušal vsa očitanja, potem pa dejal:
«Zdaj vsaj vidita, da vojna m med. Jaz delam svojo dolž-nost. Padel sem v to godljo prav tako kakor vidva, toda v navadni govorici se pravi, da se mi je Sreča nasmejala.«
«Tako rad bi kal pil!« je obupno ponovil optimist.
Dolgin je vstal ter se opotekal k vratom. «Pustl naju domov«, je rekel Svejku, «kolega, ne delaj neumnosti!«
(Nadaljevanje sledi),
21. decembra 1950
• /
\ n'/'%
SLOV ENCI V KANALSKI DOLINI
Kolonizatorski pritisk Romanov in Barmanov
Romanska kolonizacija ni segala dalje kot do Pontablja
n.
Nekako V pričetku drugega tisočletja so Slovenci v Kanalski dolini vodili cscro bor. bo proti vedno večjemu pritisku severnih nemških sosedov, ki so od desetega stoletja dalje pričeli z nasilnim političnim in kolonizatorskim osvajanjem. Nedvomno je, da so si Slovenci v Kanalski dolini delili svojo usodo z brati na Koroškem, kajti njihova uso. da je bila te iz prvih let naselitve neločljiva.
Dokaz za to predstavlja tudi dejstvo, da se dandanes Slovenci v Kanalski dolini čutijo veliko bolj navezane na koroške brate kot na sosedne Gorenjce, da o povezavi z Benečani in Goričani sploh ne govorimo. Niti skupno življenje pod Italijo od leta 1918 dalje jih ni tesneje povezalo. Kanalci vedno z obema oče. soma gledajo na Koroško, ljubijo štehvanje, sz po koroško oblačijo, mislijo kot Korošci in so tudi sicer vidno Pripravljeni deliti usodo s Koročci.
Po malem se je v Kanalsko dolino širil tudi vpliv z zahoda in jugozahoda, to je iz Čedada, Humina in preko Ze. leznega kanala.. Cerkveno življenje je bilo v zahodnih delih doline reka Bele vedno bolj vezano na katoliško du-
je hribovsko življenje za Furlana. in priseljenega Italijana nevzdržno.
V 15. stoletju, to je v času, ko se je pričel širiti vpliv Bsnetk, se je narodnostna meja ujemala s politično teritorialno mejo, ki ji bila na mostu čez Pontabeljski polok. Vzhodno od mosta je bila Ko. roška s posestjo banderškega škofa v zgornji Kanalski dolini. zahodno pa Furlanija z zemljo oglejskega patriarha: zgornji del doline je spadal pod Kcrcško, spodnji pa pod Furlanijo.
Na meji med obema pokrajinama. je bil — kot rečeno — kraj z imenom Pontabelj. Polovica trga, ki je spadal od leta 1611 h Koroški, se je i-menovala «Winaisch Ponta. }ei» ikar pomeni Slovenski Pcntabelj), in šele leta 1673 se je kot ponemčena naselbina imenoval sDeutsch Pontafels.
Priseljevanje furlanskem prebivalstva v poznem srednjem veku ni imelo značaja romanizacije, o.mpak samo romanske kolonizacije. Priseljevanje nemškega prebivalstva, je bilo istega izvora. Dotmc obeh plemen je od zadnjih vzdihljajev srednjega veka dalje dokončno vtisnil dolini pe. čat narodnostno mešomega prebivalstva, ki je sestavljeno
Rabeljsko jezero
hovščino, ki je imela svoj ser dež v Ogleju, le.ta je prenašal a svoj vpliv tudi na posvetno življenje prebivalstva.
O tem nas pouči Marinelli-jev <(Vcdič». Pod naslovom «Zgodovinas piše na strani 163: sPo volji. Vodolrika J., oglejskega patriarha, je škof Andrej iz Novega grada v I-strt 28. avgusta 1118 ali 1119 Posvetil benediktinsko opatijo v Možacu (Moggio) v čast Brezmadežne in sv. Gala Pa. triarh, ki je bil opat samostana sv. Gala v Svicl, je želel, da bi se tudi v Furlaniji spominjali te slavne opatije....
Imetje, ki bi moralo tvoriti temelj novemu samostanu, je podaril človek slovenskega rodu, ki se je imenoval' Kazilij iz Mu£cev... ki ni bil lastnik samo hribčka, kjer so zgradili trdnjavo, ki je spadala k samostanu, ampak je bil tudi lastnik krajev v dolini reke Bele, krajev, kjer se dolina reke Bele spaja z drugimi do. linami (pri Pontablju)... in drugih krajev v Ziljski dolini)).
Kljub stalnemu pritisku Romanov preko Furlanije, ki niso prišli dalje kot do Pontablja, in Germanov, ostaja pečat Kanalske doline do konca srednjega veka popolnoma slovenski.
Od zahoda, se je pričela nevarnost za narodnostni obstoj Slovencev širiti V petnajstem stoletju, ko se je z okrepitvijo vpliva Benetk v Furlaniji pri. čel romanizem širiti vedno globlje v dolino reke Bele.
Slovenski vasi, raztresene po Furlaniji, so izginile; redlei kraji med Možacem in Pon-tabljem so zaradi narašča.jo-čega vpliva izginili v vedno večjem navalu furlanskih družin, toda narodnostna meja se zarodi tega bistveno ni premaknila,
Rss je, da danes ne obstaja vez med Kanalci in Rezijani ter zahodnimi Benečani. Nam. reč vez, ki bi jih .po zahodnih straneh vezala, Ce hoče Kanalec v Rezijo ali v Benečijo in obratno, potem mora skozi furlanska naselja. To je bilo v letih 15. in 16. stoletja neka) čisto nemogočega. Toda danes se je stvar nekoliko izpre-menila. Kljub temu romanizacija globlje v doline in v go. rato ozemlje ni prodrlo, ker
iz slovanske, romanske in germanske krvi.
Z mirno vestjo'lahko trdimo, da do petnajstega stoletja v Kanalski dolini ni bilo narodnostno mešanega prebivalstva in da so po vseh vaseh, kjer je danes stanje marsikje problematično, prebivali samo Slovenci.
Tedaj je dolina- prišla v okvir Koroške in njeni prebivalci so delili skupno usodo s prebivalci koroških vasi v Rožu, Podjuni z Ziljsko dolino, Labudsko dolino in Gospo Sveto. Za vse te kraje je utripalo skupno srce in volja vsega prebivalstva je našla skupen izraz v borbi proti vedno hujšemu germanskemu pritisku. Zal se koroški Slovenci niso mogli uspešno upirati nemškemu prodiranju proti morju — proti jugu. Slovenski živelj nad Ziljo v severnem delu Koroške je narodno umrl.
•<užna Koroška je tedaj prevzela nalogo hrambe slovenske zemlje pred nemško raznarodovalno silo. V tem poslanstvu najdemo kanalske m koroška Slovence složno v borbi za obrambo narodnostnih pravic. Nemški pritisk se je vedno bolj stopnjeval. Pripravili so načrte, kako bi odvzeli slovenskim posestnikom kmetije in jih iztrgali z zemlje, ki je bila središče slovenske skupnosti.
Biričev bič je tedaj padal po hrbtih koroških in kanalskih Slovencev. Kljub vsakovrstnemu pritisku s strani vladnih oblasti je kmečka posest v Kanalski dolini ostala v rokah Slovencev. V kotikor je nemškim raznarodovalcem u-spelo vzpostaviti most preko slovenstva, je ta slonel le na redkih uradnikih, ki so upravljali železnico (ki so jo zgradili v osemdesetih letih preteklega stoletja) učiteljih in vojaških posadkah.
Vse to o Kanalski dolini, ki je spadala pod Koroško, torej pod Avstrijo na osnovi miru, podpisanem v Čampo Formiu med Napoleonom in Avstrijo.
O Italijanih takrat sploh ne moremo govoriti in to niti v srednjem niti v novem veku, kajti tjakaj so se naselili šele Po letu 1918, ko so jo skupno s Slovenskim Primorjem in Istro zasedli jgo podpisu rapalske pogodbe.
(Se nadeljuje)
GORAZD VESEL
GOSPODARSTVO
f TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET
FINA NCE~\
IZ POROČILA ZVU ZA TRETJE TRIMESEČJE
Ponteba. Reka Bela je dolga leta bila meja med Avstrijo in Italijo
Omenili smo že nekaj splošnih navedb iz poročila ZVU upravi ECA o gospodarstvu na našem področju v času od 1 julija do 30. septembra 1.1. Sedaj se bomo dotaknili nekaterih posebnih poglavij.
Najprej je treba omeniti, da pogrešam® v tem poročilu o-membo «Centra za gospodarski razvoj Trsta«, o katerem je poročilo za poprejšnje trimesečje še precej povedalo. Tedaj je bilo poudarjeno, da ZVU ni imela mnogo sreče s privabljanjem novih industrij k nam, niti z moderniziranjem in finansiranjem teh, ki že obstajajo. Ugotovila je namreč, da krediti niso izpremenill osnovnega razmerja, da sa tvrdke še nadalje nerentabilne, imaio previsoke proizvodne stroške ter
MOV PRISPE VB H LJUDSKE ,OB LASU ZA DVIG GOSPODARSTVA V ISTRSKEM OKROŽJU		
Umag	d	obi moderno avtogaražo
Umag je prijetno mestece hr-vatskega dela Istrskega okrožja, ki leži v ravnini ob obali. Čeprav ima periferno-obrobno lego, privlačuje vseeno velik del Bujskega v svoje gospodarsko območje, tako da ima precejšnje zaletdje. V nasprotju z Novim gradom, ki leži prav na jugu cone B ob jugoslovanski meji, zavzema kot luka še vedno centralno lego. To je ljudska oblast upoštevala že s tem, da je zgradila ondi veliko novo vinsko klet, v katero je investiranih že 12,000.000 dinarjev.
Se daj pa debi Umag zopet nov velik objekt in sicer av-togaražo z delavnicami in upravnim poslopjem, glede katere je bilo prvotno določeno, da bo zgrajena v Bujah. Ta odločitev je pravilna, če pomislimo, da bo imel Umag v bodoče vedno večji blagovni promet, in bo treba po morju prepeljano blago vskladiščiti in prepeljati na razne kraje bujskega okraja, za kar je potrebno, da so takoj na mestu pripravljena motorna prevozna sredstva. Garaža bo zgrajena v bližini starega pokopališča, na ravnini ob cesti, kii vodi iz Umaga v Buje.
Stavbo, ki je bila predvidena že v planu za leto 1950, so pričeli graditi v sredini novembra t 1. Celoten objekt bo imel obliko dvojne podkve in bo odmaknjen od ceste 15 m, tako da bodo imeli šoferji, ko bodo prihajali z vcizilj iz garaže, dovolj pregleda na glavno cesto, da bodo izključene vsake nesreče. Prostor pred Stavbo bo lepo nasajen in urejen,
da bo kot majhen park. Na ta način bo riova stavba v okras mesta in okolice.
Projektant je gledal pri svojem idejnem osnutku na to, da potencira celoten funkcionalen pomen stavbe, ki naj po eni strani poveča praktičnost prostorov, po drugi strani pa poveča nadzorstvo pri vhodu ter omogoči zaposlenim gibanje samo v prostorih, ki jih med dnevom rabijo kakor delavnice, menzo, urade, kopalnico.
garderobo in podobno.
Vhod in izhod v garažo bo samo eden; skozi 7.10 m široko vozišče in na vsaki strani po 1.20 m širokem hodniku bodo prihajal; na delo in odhajali z njega delavci, odnosno bodo notri in ven prihajala vsa vozila. Tu bo dvignil vsak delavec svoj kontrolni listek in se javil ob prihodu in odhodu. Takoj na desno bo zgradba za skladišče tekočega goriva, ki bo zaradi varnosti pred more-
razpolago tudi topla voda, kar se bo prileglo posebno mehanikom, ki imajo vedno opravka z olji in mazili. Takoj zraven bodo delavci, ki bodo prihajali s kolesi, shranili kolo v posebnem prostoru, se preoblekli v delovno obleko, po končanem delu pa se umili, se preoblekli v boljšo obleko, vzeli svoje kolo ali pa odšli peš skozi Szjiodna vtrata, kj5r se bodo odjavili na kontrolni tabli in odšli na prosto, ne da
Samo 26 stadionov na svetu lahko sprejme nad 70.000 oseb
Malokdo ve da je danes na svetu 26 nogometnih stadionov, ki sprejmejo do 70.000 in še več gledalcev.
Največji nogometni stadion r.a svetu ima B.szilija in sicer je to znan; «Campo Januario«, ki lahko sprejme 155.000 glede Icev. Pri gradnji te orjaške slavbe so porabili pol milijona vreč cementa in 10 milijonov kilogramov železa.
Ne dosti manjši stadion je znani Hampdon Park v Glasgo-wu. Sprejme do 140.000 oseb. Na tretjem mestu je spet Gla-sgow z Ikxrox Parkom (za 118 tisoč gledalcev), nato pe> so še
trije stadioni ki sprejmejo več ko 100.000 oseb. To so; wem-bleyski stadion v Londonu, znani berlinski stadion in Hurcan Stadion v Argentini. Sicer je pa najbolje da si ogledate lestvice, koliko gledalcev sprejmejo posamezne zgradbe:
država naziv stadiona število oz. mesta gledalcev Rio de žlindro 115.000 Hampdon Park 140.000 Ibror Park
(Glas»ow)	115.000
3Vemblcy (Lond.) 100.000 Berlin	100.000
Hurean	' 100.000
C-h'c Park
(Glasgoiv,	03.000
R.ver Fiate	90.000
85.000
85.000
Brazilija
Anglija
Anglija
Anglija
Nemčija
Argentina
Anglija
Argentina
Sovj. zveza Moskva Španija Chamartin
Italija	Torino	80.000
Portugalska Lisbona		80.000
Brazilija	Pacaumbu	
	(Sao Pauio)	70.000
Finska	Helsinki	70.000
Italija	Milano	70.000
Chile	Santiago	70.000
Urugvaj	Centcnario	
	(Montevideo)	70.000
Anglija	Arscnal	70.000
Anglija	Aston VlHa	70.000
Anglija	Kvcrton	70.0C0
Anglija	Charlton Athletic	70.C0J
Anglija	Chclsea	70.000
Anglija	Manchester City	70.000
Anglija	Manchester Un.	70.000
Anglija	Hhcffllcd	
	\Vcdnesday	70.000
Anglija	Sundcrland	70.000
Zenimivo je, da je znani moskovski stadion «Dinama» šele na devetem oz. desetem me-
Stadion CDJA Partizana v Beogradu, ki lahko sprejme preko 65.000 gledalcev
stu. Od 18 do 26. mesta so navedeni sta.dioni vodilnih angleških klubov kar nam tudi s te strani dokazuje, da Anglija r.ima zaman naziva »zibelka nogometa«. Seveda je treba pri zgoraj navedenih stadionih u-poštevati, da gre izključno za naprave z nogometnimi igrišči kajti na svetu so za oru?e športne fizkulturne Pzn°Se ** mnogo večje zgradbe Tn- Pr-zr.ani Masarykov stadion v Pragi za 300.000 gledalcev, razni stadkjni v Ameriki in Angliji za konjske in avtomobilske dirke rugbi tekme in podobno).
Letos so tudi v Parizu skl<^ nlli zgraditi reprezentativen stadion za 100.000 gledalcev
(danes je največji stadion v Parizu «Colombes» s 65.000 sedeži) Zadnje mesece so postale priprave za gradnjo te naprave zelo živahne, saj je samo pri projektih zaposlenih deset slovitih inženirjev in tehnikov. Vendar pa z gradbenimi deli še ne morejo pričeti, kajti ministrstvo za gradnje in urbani, zem še ni dalo svojega pri' Stanka.
ZDTV sprejema prijave za novoustanovljeni motociklistični odsek
Tajništvo ZDTV sporoča, da sprejema prijave ljubiteljev motociklističnega športa za novoustanovljeni odsek.
Informacije daje tajništvo ZDTV, MachiavelTJeva ul. 13-11 dnevno od 17 do 19.
Pogled z morja na Umag
bitnim požarom in da se one' mogoči kolikor bolj neprije' ten duh po nafti, bencinu im olju, ločena od ostalih zgradb.
Kakor bodo delavci in nameščenci prihajali na levi vhodni strani skozi prostoren pokrit hodnik, tako bo na drugi strani v dopolnilo pokrit prostor za munipulacije šoferjev s prometnim uradom glede preskrbe z mazdi. Takoj spredaj pred skladiščem za tekoče gorivo pa bodo enako v odmaknjenem prostoru nameščene črpalke za bencin in nafto, tako da ne bo nobene motnje za ostali promet, ko bodo prihajala in odhajala iz garaže motorna vozila.
Na levo pri vhodu pa bo stalo enonadstropno upravno poslopje, v katerem bodo imeli svoje prostore ravnateljstvo in uprava garaže. Za ta del objekta se je projektant glede estetskega in arhitektonskega lica še posebno pobrigal. Poslopje bo dolgo 40 m in 11.4-m široko tako da bo napravilo na vsakogar impozanten in hkrati prijeten vtis. V nadstropnih prostorih bosta dve stanovanji, od katerih bo imelo vsako po dve sobi, kuhinjo, jedilno shrambo in ostale Pri-tikline, zlasti še kopalnico. Drugače Pa bo še šest spalnih sob in dve dnevni sobi za šo-ferja ter sindikalna dvorana.
Toda to še ni vse. V upravni zgradbi bo še obsežna menza s prostornino 10.40x7.60 m, kjer n°sti.
bi prišli v stik s prostori, v katerih nimajo opravila. Ker smo že omenili tople prhe, je jasno, da bodlo tam še kotlarna in zopet posebna shramba za gorivo.
Zadnji krak podkve bo' tvoril nadaljevanje pravkar opisanega objekta. Tu bodo delavnice in sicer mehanična, Strojna, mizarska, kleparska, pleskarska in kovačnica. Tudi ta del stavbe bo širok 16 m in dolg 40 m. Delovni prostori bodo zelo svetli, zračni in na splošno urejeni tako, da bo za zdravje delavcev čimbolj preskrbljeno. Projektant se je držal povsod načela »zdrava delovna mesta delovnemu človeku«! Ze navedena ureditev posameznih objektov prav tako dokazujejo, da je poskrbela ljudska oblast za popolno higieno.
Celotna gradba je predvidena v glavnem v ometanem kamnu, ki ga bomo dobil; takoj na terenu in deloma z opeko. Vsa ostrešja bodo imela leseno ogrodje in bodo krita s kor-ci. Tako se je izognil projektant pičlim kvotam betonskega železa, istočasno pa bo uporabil stavben; material, ki ga Pridobivamo doma, kot kamen, opeko in podobno. Garaže se bodo zapirale s kovinastimi roloji, to pa zato, ker bi zavzela navadna vrata preveč prostora in rr vzredila še c'ruge nevšeč-
bo lahko na enkrat obedovalo najmanj 60 oseb. Razume se, da bodo tam tudi kuhinja, jedilne shrambe in druge pritikline.
Na velikem dvorišču bo srednji del poslppja tvoril avtoga-ražo za avtobuse in tovorne avtomobile s prikolicami. Vsako vozilo bo implo enosmerni promet, ko bo privozilo od ene strani v garažo in nadaljevalo svojo pot naprej, ko bo zopet odpeljalo, V tem objektu bo tudi poseben pirc-i-tor za pranje vozil. Ta	del	stavbe	bo	dolg 40
m, širok	16	m in	visok 4.90
metre.
Od upravnega poslopja dalje na vzhecni stran( ho zgrajena pritlična stavba v dolžini 109.5 m in v širini 9 m, v kateri bodo poleg skladišč in dveh malih delavnic še garažo z.a manjše tovorne in osebne avtomobile ter ločen prostor za traktorje. V	tej	stavbi	so	predvidene še	garderobe	za	delavce
Za zaključek naj povemo še to, da bo celotna stavba zgrajena smotrno, samo za njene tunk ioi.alne potrebe;-njena lega pa b® tckiia, ča	'	be
dvorišči zaščiteni pred katerimi kol( vetrovi.
Načrte za novi objekt je napravil inž. Maks Stepančič od projektivnega urada v Kopru. Ljudska oblast bo z odločitvijo za napravo takšne garaže dala nov velik prispevek za dvig gospodarstva v Istrskem okrnžiu.
Olje iz riža
Čeprav je riž eno najstarej-ših in najbolj razširjenih živil, vendar še niso raziskane in še manj izkoriščene vse možnosti njegove uporabe za čjoveško hrano. Teža plev pri nelušče-nem rižu znaia približno 10 odst. toda v njih je velika mno-
žina dobrega olja. V ZDA računajo, da bodo mogli iz riže-
„	  vih	mekin dobiti na leto naj-
s stranišči m prhami, kjer bo na manj 9 milijonov litrov olja.
imajo preveč konkurence bodi-si v podjetjih v Italiji booiisi drugod v inozemstvu. Zaipisano je bilo tudi, da je mnogo takih posojilojerninikov v zamudi z odplačevanjem povračilnih obrokov in obn.sti. Zaradi vsega tega se je ZVU odločila u-stanoviti «Center za gospodarski razvoj Trsta«. Navedeno je bilo, kako bo ta. ustanova poslovala, s kakšnimi odseki itd.
Pričakovati bj bilo torej, da bodo uradna mesta sedaj podala vsaj nekaj navedb v nadaljnjem razvoju te iniciative, ki so jo smatrali za izredno važno. Tembolj, ker je znano, da so se v okviru določenih organizacij vršila predavanja odn. referatj o razvoju «centra» ter je bilo govora o ustanavljanju zastopstev v tujini itd.
Poglavje o posojilih industriji, ki je v poprejšnjem poročilu obsegalo napoved posebnega nakazilo 150 milijonov lir za posojila malim' industrijam odm. večjim obrtniškim obratom, ne navaja, ali je biilo to nakazalo zares podeljeno. Kakor smo v skladu z ostalim krajevnim ti-sšcom poročal; tudi mi, je zadeva nekako zaspala in so nekateri člani mešanega odbora, ki naj bi svetoval o podeljevanju takšnih posojil, odstopili. Kaže, da se kljub krizi in težavam tega gospodarskega sektorja zavlaičuje rešiitev?
Drugače je «posojiln; urad« ZVU v tej dob: pod/elii mnogo več Posojil kakor poprejšnje trimesefje Namreč, 15 prosilcem je podelil za. 665,5 milijonov hr posojil, 30 prošenj je bilo zavrnjenih, ekrog 25 pa je ostalo še nerešenih. Zdj se nam, d;a je velika škoda, da poročilo ne objavlja seznama podeljenih posojil z navedbo koristnikov, da bi tako javnost laže sodila o skrlbri in možnosti za izboljšanje tukajšnjega gospodarskega položaja. Večja javnost takšnih podatkov b; pomenila tudi večjo stopnjo odgovornosti koristnikov posojil, ki so se doslej le preveč skrivali v senci sumamih navedb. Tud; bi to koristilo državni blagajni in bj bilo v skladiu s prakso glede posojil iz protivrednostnega fonda lir, ki jih poročila ZVU vedno pregledno navajajo. Zlasti ko gre za vedno znatnejše zneske. Poprejšnje trimesečje je bilo namreč podeljeno le za 77 milijonov lir posojil nekaj prosilcem. .
Proizvodnja. Glede proizvodnje je poročilo zelo optimistično. Od indeksa 93 (v primeri s predvojnim stanjem proizvodnje, ki se jemlje kot osnova t. j. 100 točk) v trimesečju april— junij (in 83 za januar—marec) ceni proizvodnjo 49 najvažnejših industrijskih podjetij na 100,8 odstotkov in pravi, da je tako dosegla predvojni razvoj. Kljub temu optimizmu, — za katere smo, žal, že ponovno ugotovili,, da je bodisi premalo v skladu z resničnim stanjem tržaškega gospodarstva, bodisi celo z drugimi uradnimi podatki in ocenami, kakor so na Pr-mesečna poročila Trgovinske zbornice, - pa izhaja resnejsa slika že iz pristavka k tej navedbi ki P najdemo v poročilu
ZVU samem. Zapisano je namreč:	»Indeks; proizvodnje se
znatno razlikujejo, od 0 za stiskalnico jedilnega olja «Gasli-ni» do 221 točk za delavnice mostov in žerjavov v ladjedelnici Sv. Marka.«
Te besede po drugi strani zravnavajo poprejšnji optimizem in povedo, kako zelo neenakomerna in nestalna je in* čtustrijeka proizvodnja Trsta. In to je v bistvu največji in najmočnejši dokaz krize in seveda tudi svarilo glede možnosti za splošni razvoj gospodarskih razmer. Kakor vemo, je ladje-gradnja začasno precej zaposlila velike ladjedelnice in torej njih posamezni obrati izkazujejo v določen; časovni dobi visoko, celo rekordno zaposlitev, kakor jo pač zlahka povzroči 'gradnja 13.000 ali 25.000tonske ladje, ki je bila v dosedanjih razmerah zia «civilne potrebe« že nekaj zelo pomembnega ne le v Italiji, marveč po Evropi sploh. Toda dober gospodarski razvoj ne terja začasnih rekordov, marveč trajno povprečno dobro zaposlitev. Edinole to je dokaz dobrega gospodarjenja. (Nadaljevanje sledi).
«Načrt Kolombo»
za azijske člane britanskega Commonweaitba
V Londonu so objavili načrt «Kolombo» (po istoimenskem otoku v Indijskem oceanu), ki so ga izdelale Velika Britanija in članice njene skupnosti v južnovzhodn; Aziji. Gre za gospodarski razvoj ozemelj ob robu Indijskega oceana in za vzdrževanje sedanjega življenjskega standarda tamošnjega prebivalstva. Po tem vprašanju je tudj že govorilo poročilo Gordona Graya o bodoči zunanji gospodarski politiki ZDA.
Načrt slon; na skupni anglo-ameriškl bazi, ki jo imenujejo «razvcrj zaostalih dežel«. Po njem bi bilo treba, ko se končajo vojaški konflikti v Aziji, investirati več milijard dolarjev v raznih azijskih državah. K temu sili zlasti hitro naraščanje prebivalstva:	do	leta
1970 bo dosegel prirastek 150 milijonov oseb in bo tako celotno število prebivalstva znašalo 720 milijonov. Treba torej hiteti, ako hočejo vzdržati vsaj sedanje življenjske pogoje, ki kakor znano niso rožnati.
K načrtu »Kolombo« eo pri-jtopiii Velika Britanija, Kanada, Nova Zelendija, Indija, Pakistan, Ceylon, Malajska in britanski Borneo. Za dobo šestih let so predvidene investicije v višini 1,868 milijard funtov jterlingov (okrog- 6 milijard dolarjev) Od tega odpade okrog 800 milijonov na nepcsredne nančne vire članic na4rta’ ™ , tem ko bodo morali za ostalo vcoto poiskati pri drugih kredi: tor j ih, v glavnem pač pri Američanih. Z angleške strani bedo prispevali 300 milijonov funtov, 750 milijonov pa ngj bi dobili iz drugih fondov in, ker računajo na sredstva Mednarodne banke za obnovo in razvoj, ?re pač v bistvu za ameriški denar
SOVJETSKI INTERESI
V SEVERNI KOREJI
oziru zelo važno vlogo Koreje, ki omogoča Sovjetski zvezi, da od tu vpliva na Kitajsko in pozneje morda tudi na Japonsko.
Slednjič poudarja anglosaški tisk, da je Severna Koreja bogata z raznimi strateškimi surovinami, zlasti na volframu in uranu. V hungliamu so zajeli Američani industi ijski kombinat, kjer so predelovali uran-Sevema Koreja ima torej za Sovjetsko zvezo mnogo večji neposredni pomen, kakor se zdi na prvi pogled.
Mehika ima nad 25 mili‘onov in pol prebivalcev
o. junija 1950 je bilo v Me' Aiki štetje prebivalcev (zadnje štetje prebivalstva je bilo 6. marca 1940), Po prvih podatkih tega štetja je imela tedaj Mehika 25.564.218 prebivalcev, kar pomeni v primeri s prejšnjim štetjem povečanje za približno 5.91 milijona ljudi ali 30 odst. To kaže, da je naravni prirastek prebivalstva v Mehiki Izredno znaten ali nad P°* milijona letno.
Po številu prebivalstva je Mehika tretja ameriška država. Največ prebivalcev imajo ZDA: 150 milijonov, nato sledi Brazilija s približno 50 milijoni, na tretjem pa je že Mehika, kateri sledi Argentina.
Zvezni distrikt ima 2.526 850 prebivalcev (pred desetimi leti 1,757.530), glavno mesto Mehi-
Britanski in ameriški listi so te dni objavili vrsto dokazov — kakor imenujejo svoje trditve — o neposrednih interesih Sovjetske zveze na Koreji in v sosedni Mandžuriji. Med drugim poudarjajo, da je Mandžurija na podlagi pred letom dni sklenjene pogodbe med Mao Ce Tungom in Moskvo popolnoma odvisna od Sovjetske zveze.
Rusi izkoriščajo mandžurske rudnike, prav tako železnice, ki vežejo Sibirijo in evropsko Rusijo z daljnovzhodnim ozemljem Vladivostoka in Port Arthur ia. Rusi izpopolnjujejo o-grom.no vojno industrijo v Mandžuriji.
Ce je bil kdo v.skibeh. da
bi ostale električne centrale na reki Jalu nepoškodovane, potem to ni bila Kitajska, temveč Sovjetska zveza, katere volna industrija v Mandžuriji in Port Arthurju bi bila brez te električne energije nemogoča. Peking pač more in mera dobavljati ljudi za V'»jru> na Koreji, toda za potrebno oborožitev in za prevoz skrbi Sovjetska zveza, ki dobavlja o-rožje iz Mandžurije in prevaža kitajske »prostovoljce« po že leznicah.
Toda tudi na Kortii sami jma Sovjetska zveza velike interese.
Severna Koreja razpolaga na svoji vzhodni obali z vrsto pri-stanišč, ki ne zamrznejo. Ni več nikaka tajnost, da je Hung-nam sovjetska baza za podmornice na Daljnem vzhodu pozimi. Iz teh pristanišč vodijo železnice naravnost v Har-
bin in Vladivostok. K temu je ko pa 2,113.451 prebivalcev treba prišteti še v političnem i (pred desetimi leti 1,448.432),
UKEDN13TVO: ULICA MONTECCH1, St. 8, 111. liad. — Telefon Mev.	S3-8U8 in 94-63».	— Poštni preaal »02 — UPRAVA: ULICA SV.	FRANČIŠKA
št. 20. — Telefonska »t. 73-38. OGLASI: od 8.30.12 in od 15-18 • Tel.	73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višme v širini 1 stolpca:	trgovski	60. finančno-
* upravni 100, osmrtnice 90 Ur. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1	stolnca za vse vrste oglasov po 10 din.
Odg. urednik STANISLAV KUN KO. - Tiska Tržaški tiskarski savod. —	Podruž.: Gorica,	Ul. S. Pelllco 1-11., Tel. 11-32 - Koper, ul.	Battlsti 30ia-I,Tel. 70.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 280. četrtletna 750, polletna 1400. celoletna 2600 Ur; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.50. mesečno #0 din Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založmšl-o tržaškega tiska, Trst 11.53/4. ■— Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega tiska -Ljubljana, Tyrševa 34 • tel. 20-09, tekoči račui p.l Komunali/l banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. . TRST