190. številk?
Ljubljana, v soboto 29. avgusta 1903
XXXVI. leto.
lEhajsCi VBaM dac svečar, ieimsi  nedelje in praznike, ter velja po posti prejemaš za avstro- g rs k« Ostale a* vee leto 26 K, sa pol leta 18 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za edex> raeaec a h ju h.   Z* Ljubljano • .»•■.aujacjoc s* dom za vse leto 84 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, n eden mesec 2 K.   Kdor bodi ran pccj, velja aa celo leto 22 K, za po! leta 11 K; za četrt leta & K 60 h, za eden mesec 1 K «0 h.     Za tuje dsisis toiikc kolikor znaSa poštnina. — Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za osnanlls plačajo se od peterostopne peti t-vre te po 12 h, ce se osuanilo enkrat tiska, po 10 h, fie se dvakrat, in po 8 h, če •e trikrat ali večkrat tiska, £r Dopisi naj se izvoli frankovati. — Bokopisi se ne vračajo. — U radništvo In upravnlstvo je na Kongresnem trga ftt. 12. — UpravniStvn naj se blagovolijo    pošiljati naročnine, reklamacije, oananDs
t. j. administrativne stvari. — Vbod v arednivtvo jo is Vegove ulice Bt. 2, vhod v apravnifitvo pa s Kongresnega trga Bt. 12.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. Fosamatne številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem mesece naročnina, prosimo, ds jo ob pravem času ponove, da poilljanje ne preneha In de dobS vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Vse leto. . K 22-— I Četrt leta . K 550 Pol leta . . „ 11-— I En mesec . „ 1*90 Pošlljsnje na dom se računa za vse leto 2 K.
S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. . K 25*— I Četrt leta . K 6-50 Pol leta . . „ 13"— I En mesec . „ 2-30 K3T Naroča se lahko z vsakim dnevom s hkratu se mora poslstl tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo.
U" List se ustavlja 10. dan  po potekli naroč ilnl   brez   ozira   vsakemu,   kdor ne vposlje Iste ob  pravem času.
Upravništvo ..Slovenskega Naroda".
Imenovanje obrtnega nadzornika za Kranjsko.
Ukaz c. kr. trgovinskega ministrstva z dne 19. junija 1903, drž. zak. Št 144, ki je pomnožil dosedanje število nadzorstvenih okrajev obrtnih nadzornikov za dva nova nadzorstvena okraja, je prinesel tudi naši Kranjski deželi lastni obrtni inspektorat. Kone-cno vendar! Ne manj kakor dvajset let je poteklo, da je za našo deželo prenehala odvisnost od obrtnega inspektorata v Gradcu. Leta 1883. so uvedli v Avstriji institut obrtnih nadzornikov, ki so začeli uradovati začetkom leta 1884. Ves ta čas je Kranjska pripadala okraju obrtnega nadzornika v Gradcu, ki že spričo velike prostra-nosti svojega okraja ni mogel posvetiti našim krajem popolne pozornosti. Če povemo, da je koroška dežela, ki nima pred Kranjsko niti po svoji velikosti niti po svoji obrtnosti in tudi ne po svoji davčni sili nobene prednosti, že leta prej tvorila zase lastni nadzorstveni okraj s sedežem obrtnega nadzornika v Celovcu, spomniti se moramo nehote dobro poznane naklonjenosti ter
varčne ljubezni, ki jo goji za nas tudi sicer osrednja vlada na Dunaju. Kakor ob drugih prilikah se vladni previdnosti tudi glede obrtnega inspektorata na Kranjskem nikakor ni mudilo, in tako smo prišli Slovenci na Kranjskem zopet enkrat med zadnjimi na vrsto.
Uvodoma navedeni ukaz trgovinskega ministrstva je stopil v veljavo s prvim avgustom tekočega leta. S tem dnevom bi torej moralo pričeti poslovanje obrtnega nadzornika na Kranjskem. Ali nanovo ustanovljenemu uradu je manjkalo glave in uradnikov. Dobri trije tedni so prešli, ko živa duša ni vedela, kje naj išče obrtnega nadzornika. Ne le stranke, temveč tudi uradi so povpraševali, kje najdejo obrtnega nadzornika. In uradni sluge, ki so imeli dostavljati akte obrtnemu nadzorstvu, so obupno tavali po Ljubljani. Kone-čno je trgovinsko ministrstvo vendar imenovalo potrebno uradno osobje. Za vodjo obrtnega inspektorata v Ljubljani je trgovinski minister imenoval obrtnega inšpektorja II. razreda, gospoda Ivana Santručka, ki je bil doslej prideljen obrtnemu nadzorstvu v Kraljevem Gradcu, ter mu pridelil v pomoe c. kr. komisarja gospoda Josipa Karaschia, ki je doslej služboval pri obrtnem nadzorstvu v Gradcu.
Tako smo torej v srečni posesti lastnega inspektorata in tudi potrebnega osobja. Ali dočim smo sedaj v stvarnem oziru za enkrat zadovoljni, dasi bi bili upravičeno želeli, da se v okraj obrtnega nadzornika v Ljubljani združijo vse slovenske dežele, nam silijo trpke besede v pero, če premišljamo, kako so se posedla mesta pri obrtnem nadzorstvu in kako osobje se je dodelilo novemu uradu. Čeprav nam nikakor ni novo, da nam na Kranjsko pošiljajo od vseh vetrov uradnike, kadar je v tem ali onem uradu kaka boljša vaka-tura, dasi se je že nekako udomačila praksa, da nam na boljše dotirana mesta na Kranjskem pošiljajo vedno in vedno ljudi iz drugih kronovin, ki so slovenskega jezika ponajveč do cela nezmožni ali pa take, ki so se slovenščine na vrat na nos „priuČili" ter jo
le za največjo uradno silo lomijo, smo vendar začudeni pogledali in strmeli, ko smo izvedeli za novi imenovanji.
Novoimenovanih  gospodov ne poznamo osebno  in samop osebi se ume, da proti njuni osebi ne rečemo ničesar.   Kar vzbuja našo nevoljo  in naš odpor, je ta nečuveni, le pri nas mogoč sistem. Kakor da na Kranjskem nimamo svojih   sposobnih  ljudi,  ki bi mogli s pridom   izpolnjevati   uradniška mesta, na  katera  zopet  in   zopet potiskajo tujce, osrečilo nas je trgovinsko ministrstvo  tudi to  pot z  dvema uradnikoma, ki jih je poiskalo nekje na Štajerskem in Češkem.   Kar glede posedanja uradniških   mest v deželi zahtevamo in smemo po vsej pravici zahtevati, je to,  da se porablja pred vsem naš uradniški naraščaj,  kajti le tako imamo garancijo, da so uradniki vešči slovenskega jezika in ne nosljajo slovenščine le za največjo silo.   To je pravična zahteva,  ki jo moramo staviti   že v interesu  našega uradništva. Kam pa bomo z našimi mladimi uradniki, če se ob boljših vakaturah in za novo kreirana uradniška mesta sega le po uradnikih iz drugih kronovin, našim ljudem pa mečejo le drobtine enajstega in desetega razreda? To mora kratko-malo  nehati,   da je  kran/ska dežela preskrbovalnica za tujo n^dprodukcijo, dočim n?š uradniški naraščaj čaka cela leta na  bori   grižljaj   oekodnih adjut. Pa tudi v stvarnem  oziru,   v interesu službe in uradov je  stremiti  za tem, da prihajajo zlasti na važnejša mesta domačini, ki poznajo razmere v deželi, ki jim daje kruha, in poznajo ljudstvo, ki jih plačuje. Če se že poznanje razmer v deželi in poznanje dežele mora zahtevati  od uradnikov  sploh,   je to tembolj zahtevati od uradnikov,  ki ne rešujejo samo aktov  za zeleno mizo, ne meneč se za to, kar se godi zunaj, marveč jih  njih  poklic  vodi  dan na dan v neposredno   dotiko s sloji, katerih interese morajo čuvati.   Če velja to za katere uradnike, velja to v prvi vrsti za uradništvo obrtnega nadzorstva. Obrtni nadzorniki,   ki  so nekaki moderni tribuni delavskih slojev, morajo obiskovati in nadzirati obrtna podjetja
v deželi ter vestno skrbeti za to, da delavcem delodajalci ne kratijo onih ugodnosti in dobrot, ki jih jim jamčijo zakoni. Zajedno pa morajo podpirati delodajalce v izpolnjevanju dolžnosti napram delavcem, katere jim nalaga zakon. Obrtnim nadzornikom mora biti skrb, da blaže nasprotja, ki nujno nastajajo med delom in kapitalom; skrbeti morajo, da si zagotove zaupanje delodajalcev kakor delojemalcev, ki jim omogočuje v primeru potrebe — vzemimo le stavke — uspešno posredovanje. Uradnik s tako začrtanim delokrogom ne sme biti tujec v deželi, od nJeoa Je Pa^ v prvi vrsti tirjati, da pozna deželo kakor dlan svoje roke. Naposled si res vsak uradnik pomaga dalje, kakor ve in more; ali kake modrosti in previdnosti naj iščemo v imenovanju, ki postavlja na novoustanovljeno mesto obrtnega nadzornika v Ljubljani uradnika, ki najbrže naše dežele niti videl ni in mu je brez dvoma povsem neznana, pa mu dado — da je mera polna do vrha — v „podporo" drugega uradnika, ki je prav tako tujec v Jeruzalemu. Novi urad na sebi že prinese vse polno začetnih tež-koč, ki dado skrbi in truda dovolj. In k tem naj pristopi še popolno nepo znanje dežele in vladajočih razmer. Nočemo dvomiti o sposobnostih novoimenovanih gospodov, ali toliko mirno lahko rečemo, da morata biti prav posebnih zmožnosti, ako naj že prva leta s pridom izpolnjujeta svoji mesti.
Ugovarjati se nam utegne, da na Kranjskem uradnikov sposobnih in kvalificiranih za posle obrtnega nadzornika sploh dobiti ni bilo.   Resnično, danes res ne!   Ali tako gospodje v trgovinskem ministrstvu, kakor naša deželna vlada je morala že pred leti vedeti, da končno tudi  Kranjski  ne bo odrekati lastnega obrtnega inspektorata. Potem ko je imela Bukovina svoj obrtni inspektorat a ga tudi Koroška ni pogrešala, je pač stalo, da se more ustanovitev lastnega obrtnega inspektorata na Kranjskem sicer zavlačevati za nekaj let, ali izostati ni več mogla.   In če so morali misliti  na   ustanovitev  urada,  tudi na uradnike niso smeli pozabiti. Sodimo,
đa ne bi stalo niti truda niti denarja preobilo, če bi bili pred dvemi leti poiskali dva slovenska uradnika pri kranjski politični upravi in ju poslali recimo v Gradec, da ju uvedejo v misterije obrtnega nadzornika. No, pa če že dveli ne, saj enega! Če so že v trgovinskem ministrstvu na tem stališču, — ki mu nekaj utemeljenosti ni odrekati, da so začetne težkoče pri novih uradih prevelike, kakor da jih more zmoči mlajši uradnik, in torej gre vodstvo novega urada položiti le v izkušene roke, no potem naj bi mu bili poslali makari obrtnega nadzornika, slovenščine zmožnega od drugod. Te potrebe pa res ne moremo pripoznati, da mora biti tudi njegov adlatus za vsako ceno iz druge kro-novine. Tega si ne damo vzeti, da bi si bil kterikoli od naših uradnikov saj v tistem času pridobil tolike spretnosti in rutine, kakor kak koroški Nemec. Če so merodajni faktorji zamudili ob Času pobriniti se za to, da se izvežba ta ali oni domačin v poslovanju obrtnih nadzornikov, storili so neodpustno napako in sedaj nimajo pravice, izgovarjati se s tem, da na Kranjskem ni pripravnih uradnikov za posle obrtnega nadzornika. Brezbrižnost vlade za potrebe slovenskega naroda se je zopet enkrat jasno pokazala. Želimo le, da jo ta primer zdrami in pripravi do tega, da v podobnih primerih ne stori iste napake. Pravijo, da je včasih dobro, če se misli eno ali dve leti naprej. —■ Ob tej priliki si usojamo c, kr. vlado opomniti, da se skoro pokaže neodbitna potreba, da se za slovenske dežele nastavi poseben zadružen instruktor. Danes pripada tako Kranjsko, kakor druge slovenske dežele okraju zadružnega inštruktorja v Gradcu. Zadružnemu inštruktorju v Gradcu ne odrekamo vne-tosti in marljivosti, ali on ima vezane roke in prav tam ne more razviti svoje delavnosti, kjer ga je najbolj treba. Naše obrtne zadruge na Kranjskem so v položaju, ki je žalosten dovolj, ali sedanji zadružni instruktor v Gradcu jim ne more pomagati v življenje, kor ne zna slovenskega jezika in je s posli preobložen. Zveza kranjskih obrtnih zadrug je že  dvignila  glas   po lastnem,
Vertikalni Vatroslav in midva.
V naši turistiki se vertikalna smer preveč enostransko goji! Kakor da po planem ni vsaj toliko zanimivosti in dostikrat boljših gostiln nego v pečinah dvatisoč in še nekaj metrov nad morsko gladino!
In svoj red ima človek v dolini, kakor ga je vajen in mu gre kot naprednemu državljanu!
Na planinah pa? Od prav zanesljive strani vem n. pr, da je bila lansko poletje steza z Einke na Okrešel prav nevarno ledena, pa niti enkrat ne potresena niti s peskom niti s pepelom navzlic cestnemu policijskemu redu! Za take razmeie se morejo navduševati po mojem skromnem mnenju zgolj ljudje anarhističnih nagonov!
Saj tudi pot po planem zahteva telesnih vrlin!
Tisti, ki bi radi moje stališče napram vertikalni turistiki zlobno razlagali iz moje telesne konstitucije,
in jim je gotovo zopet napoti moj trebuh, — tisti naj le pražijo Vatro-slava, to diko vseh vertikalnih turistov, kako ga je zdelala lansko leto plana dolenjska stran, kamor sva ga seboj vzela Janko in jaz.
Dva dni je bil bolan, tako resno bolan, da ni šel v pisarno; še v gostilno ga ni bilo. Navzlio temu, da smo pravzaprav malo hodili; prvi dan samo iz Trebnjega v Mirno!
Za vodnika je bil Janko, kije že hodil po teh krajih in je poznal tukajšnje rodove, njih govorico in običaje.
V Mirni je bila ob našem prihodu baš povodenj, ki pa je le toliko Časa trajala, dokler se je kopal v potoku enakega imena gospod Cmok, v čigar hiši smo prenočevali. Ta gospod so pač nekoliko preobilni za ozkostružni potok in bo res treba regulirati enega izmed nju.
Sprejeti in postreženi smo bili v gostilni prav dobro, le ogovarjalo se nas je skraja zgolj nemški; ko smo pa po Jankovem nasvetu sneli kravate in ovratnike, si zavihali rokave in si potegnili klobuke čez čelo, smo kmalu deležni postali mile domaČe besede.
Dame utegne zanimati, da je bilo natakarici ime Johanca.
Po večerji smo malo pili in potem pričeli peti. Namreč jaz in Janko, kajti Vatroslav je šel že koj po petem litru spat, — kar pod mizo; menda se je bal potresa, ki ga pa ni bilo.
Pela sva pa take, kakoršnih v teh krajih dosihdob Še niso bili slišali; tako sta nama vsaj pod svojo službeno prisego potrdila nočna čuvaja s sulicama, ki sta naju prišla gledat po polnoči, po eni in po dveh. Ali je bil samo eden  nočni čuvaj ?!
„Pa mi jo žingamo,
Pa mi jo žagamo,
Jaz pa le počas
Jo režem in kosim, kosim." sva zapela, in tisto notranjsko:
„Jest sem jo pa vidu, Vidu, vidu, vidu Muho, muho, muho, Flige one bavh."
»Mengajekra-, mengajekra-, men-gajekra-, men' ga je Kranjica daaala —«.
Slednja pesem je prav lepa in ima 75 kitic, pa sva jih le kakih 40 prepela.
Kajti pri valil se je po stopnjicah
doli  tisti   Cmok,   ki  ga  zaradi ob strukcije v deželnem zboru leto* ne morejo  regulirati,  in  izjavil,   da bo poklical žandarje, če ne bo miru. Dobro!
Janko je rezervni častnik pri konjih in si je pač že sam poiskal zadoščenja. Jaz pa izjavljam na temle mestu sledeče:
Osebni takt mi predvsem brani, da bi sam ocenjeval najino petje; omenjam le, da sva z Jankom že v lepših krajih pela nego je Mirna, in da naju niso še nikjer vun vrgli. — Vsekako pa bi bil moral gosp od C. upoštevati dejanjske razmere in ni bil upravičen polagati na najino petje merila, ki sodi v dunajsko dvorno opero. To načelo se je v naši javnosti že opetovano povdar jaio in bi bilo moralo tembolj ob veljati v najinem slučaju, ker ni bilo nikake vstopnine, in sem se vihu tega, predno sva pričela peti, opravičil, da sem hripav. Dokaz temu Janko.
S cer pa je s kritiki pač povsodi križ. A ljubljanski izvršujejo svoj posel vsaj dostojno oblečeni, gospod C. pa je izvolil naju počastiti kar v sami srajci in gatah . . .
Drugo jutro smo na vse zgodaj ob polu desetih zapustili Mirno.
Dame bi utegnilo še to zanimati, da so bile postelje brez bolh in da golaža ne znajo delati v teh krajih. Tisto, kar smo zajutrkovali, je bil mesen močnik, ne pa naročena golazen.
Vrezali smo jo čez Št. Rupert na Mokronog. Čili in dobre volje; namreč Janko in jaz, dočim je Vatroslav čmerno pljuval okrog sebe, tožil, da ga bolita glava in želode« in grajal neopravičen in razžaljiv sum, da sva ga menda sinoči pital* z jedjo in pijačo, ki jo je že ki^> drug poprej prebavil, ker se prav takega okusa ne more iznebiti iz ust — fej!
Tako je torej zdelala teg« wie-pianinci že kratka včerajšnja p it iz Trebnega v Mirno, čeprav je imel lepo okovane čevlje na nogah, zanesljivo gorjačo v roki in polno škat-ljioo vazelina v žepu!
Solnce je pripekalo, in ker je bilo mnogo gostiln ob cesti, smo bili močno žejni.
Janko se je samaritanako peča] z Vatroslavom, mu nasul pest men-
8D
se nam vzbuja sum, kakor da nam niso poslali na Kranjsko gospoda San-trftčka iz daljne Češke brez namena. Dozdeva se nam, da za tem grmom tiči drug zajec. Kaj ko bi moral gosp. Santrftcek le zato tako daleč na Kranjsko, da vvede sedanjega adlatusa gosp. Karaschia v poslovanje in mu pripravi pot. Kaj ko bi za nekaj časa odšel sedanji gosp. SantruČek v svojo domovino, pri nas pa ostal le Karaschia? Tako pa utegne Kranjska postati bogatejša za en urad, kateremu načeluje Nemec, ki ga je vladna previdnost poslala k nam tako modro pod zaščito Slovana. Toliko za danes, ko nova gospoda nastopita svoje mesto pri obrtnem inspektoratu in dobimo priliko spoznati jih bliže, govorili bomo ob potrebi dalje!
Ogrska — samostojna.
Sedanja ogrska opozicija stremi seveda v prvi vrsti po gospodarski samostalnosti. Kdo bi imel škodo, ako bi se Madjarom to posrečilo, o tem je navedel gornjeavstrijski dež. glavar dr. Ebenhoch nekemu dopisniku dovolj dokazov. Dr. Ebenhoch je rekel med drugim: »Avstro-Ogrska je do sedaj imela skupno carinsko in trgovinsko polje, na zunaj sta se tedaj kazali obe državni polovici kot gospodarsko ena država. Z naše strani so se sicer za to skupnost vedno .prinašale velike žrtve, a pri našale so se deloma, da se ohrani habsburški monarhiji značaj velesile, deloma pa tudi, da se pospešu)ejo in olajšujejo trgovsko politične zveze z inozemstvom, končno in posebno pa še zato, da se zavarujejo avstrijski kapitali, ki so na Ogrskem investirani in ogrski papirji, ki so v Avstriji. Madjari naj bi si dobro premislili, kaj hočejo storiti, ko zahtevajo gospodarsko ločitev. Avstrija bi sicer pri tem trpela, toda vsekakor mnogo manj kot Ogrska. Obema državama bo težko, skleniti trgovinske zveze z inozemstvom; prišlo pa bo tudi do carinske vojne med Avstrijo in Ogr sko. Avstrija bo to carinsko vojno mnogo lažje prenašala kot Ogrska, ker bo avstrijski trg ostal zaprt ogr skemu žitu, ker je nadalje ogrska industrija še v povojih ter Ogrska nima dovolj denarja. Naši denarni zavodi imajo na Ogrskem investiranih okroglih 470 milijonov, katerih odpoved bi pomenila za Ogr»ko naravnost polom Izmed zunanjih ogrskih dolgov 4000 milijonov, je skoraj polovica v Avstriji. Ako se papir za ta denar požene nazaj, bi to tudi provzročilo strašno gospodarsko krizo.
Ogrska je po naravi v prvi vrsti agrarna dežela. Trte so uničene, ži vinorejo zadržujejo kužne bolezni. Ostane le žito, ki ga Ogrska vsled agrarne carine najdražje prodaja v Avstrijo. Kam naj Ogri izvažajo svoje žito, ako se zapre avstrijska carinska meja? Vsaj te cene ne bodo nikjer dosegli.
Sicer pa je dežela tuđi hudo zadolžena. Lansko leto so narasli hipotekami dolgovi na 1761 milijona kron, avstro-ogrska banka, zern. kreditna banka in centralni zem. kreditni zavod že imajo na Ogrskem lirjati 467 3 mil. kron. Leta 1901 bo je na dražbi prodalo 19 932 ogrskih zemliidč za 471 mil. kron.
Ogrski »neodvisneži« se tolažijo, da hi samostojna Ogrska razvila svojo industrijo. V to pa manjka kapitala, strokovnjakov, kurila, delavnih moči in odjemalcev. Ali mar naj ogrski industrijski izdelki tekmujejo z nem škimi, francoskimi, angleškimi itd.?
Pa tudi državni izdatki bi se znatno povišali, ako bi se dežela osamosvojila. Neki finančni strokovnjak je izračunil, da bi v tem slučaju morala Ogrska plačati na leto 75 milijonov kron carine in davkov več, česar bi dežela nikakor ne zmogla.
Ustaja v Macedoniji.
Vsled atentata v Kulelu Burgas je Turška poslala pet bataljonov in dve gorski bateriji v one pokrajine. Tudi ob bolgarski meji so se turške čete pomnožile. Ministrski svet je sklenil izvršiti še nadaljne izvanredne vojne odredbe. Tudi o nagli sodbi je bilo govora. V Monastiru narašča turška mržnja zoper kristjane. Turki obiskujejo v procesijah grob Halima, morilca ruskega konzula Rostkov skega ter ga posipajo s cvetlicami. V treh dneh so nabrali 370 turških funtov za morilčevo rodbino Vali je bil povabil ruskega konzula Mandel-stamma, naj prisostvuje obešenju Halima. Konzul je vabilo odklonil s sledečimi besedami: »Gnusi se mi, gledati tega lumpa umirati in opozarjam vas, ako me kak turški orožnik ne bo pozdravil, ne bom čakal, da bi me umoril; takoj ga bom ustrelil. — Ustaši so zažgali vas Hadži-Talis dren pri Drinopolju. Izmed 340 hiš jih je zgorelo 310. Več vašČanov je bilo pomorjenih. — Splošno se sodi, da je atentat na konvencionalni vlak v Kulelii - Burgas izvršil odpuščeni žeiezniski delavec bolgarske narodnosti. In tak<h slučajev bo najbrže še več, ker je turško ministrstvo ukazalo železniškemu ravnateljstvu odpustiti vse uslužoence bolgarske narodnosti, dasi se isti dcsedaj niso nič brigali za ustaško gibanje. Ustašem so ti odpuščene! dobrodošli, ker poznajo vse podrobnosti pri železniškem prometu.
Najnovejša nemška afera.
Socialistični »Vorwarts« je pri nesel nedavno senzacionalno vest, da je sklenil cesar Viljem zgraditi na otoku Pichelswerder pri Berolinu grad zase in za svojo rodbino, kjer bi bila rodbina za vsak slučaj po polnoma varna. Ta vest je zelo vzne-
slovenšeine zmožnem zadružnem inštruktorju, ne vemo, ali je vlada preslišala ta klic. Upajmo, da bo do tedaj naša vlada bolje preskrbela za primerne uradnike, kakor je to storila za obrtni inspektorat.
Dejstva, da so nam poslali popolnoma po nepotrebnem in pozabivsi vsak ozir na naš domači uradniški naraščaj za novi urad kar dva uradnika iz drugih kronovin, ne utaji nihče. Dotakniti pa se hočemo Še vprašanja, ali sta novi obrtni nadzornik in pa njegov adlatus, če sta že prišla kakor „otroka sile in potrebe" k nam, saj popolnoma kvalificirana za svoji mesti v jezikovnem oziru. Vprašati moramo, ali sta novo-došla gospoda zmožna slovenskega jeziku v govoru in pismu? Reči moramo, da nam vstajajo prav resni dvomi o jezikovni sposobnosti novoimenovanih £-«?snodov. Zal iz skušnje vemo, kako daleč sega znanje slovenskega jezika pri onih gospodih, ki nam jih pošljejo od drugod na Kranjsko. Novi obrtni nadzornik je po imenu sodeč sin češkega naroda. Odveč bi bilo poudarjati simpatije, ki jih gojimo do čvrstega češkega naroda, ali tu, ko gre za princip, moramo glasno poudarjati, da se ne moremo nikakor zadovoljiti, če bi se izkazalo, da je gospod SantrSček sicer Čeh, da pa slovenščine ni popolnoma zmožen. Tista tolažba, da se kot Slovan slovenščine skoro priuči, nam ne sme zadoščati. Obrtni nadzornik mora slovensko znati popolnoma. Kako naj sicer izpolnjuje svoj poklic, kako naj se razume s priprostim delavcem in obrtnikom?
Adlatus obrtnega nadzornika gosp. Karaschia dojde iz Gradca in je, kakor Čujemo, rodom Korošec. Odkrito povemo, da se bojimo vsega, kar prihaja iz Gradca. Skoro za trdno smo uver-jeni, da g. Karaschia ne zna slovenski. Mogoče, da ima kakšno izpričevalo o svojem znanju slovenskega jezika, mogoče celo ono famoznega jezika, kurza v Gradcu. Kako tisti gospodje slovensko govore, smo imeli že tolikrat priliko pokazati, da si za danes lahko odpustimo to prijetnost. Tista za silo priučena slovenščina — Bog se je usmili! — nam ne more zadoščati, ker ni vredna neslane vode in se ž njo v službi, kakor jo ima uradnik obrtnega nadzorstva, ne pride nikamur. Časi tolmačev so pa na Kranjskem za nami; da se ne vrnejo več, zato poskrbimo! Preverjeni smo, da bodo tudi tako naši obrtni podjetniki kakor delavci, ki bodo imeli opravka z uradniki obrtnega nadzorstva, znali braniti svoje pravice in govorili ž njimi le slovensko. Uradniki, ki si hočejo služiti kruha na slovenskih tleb, morajo znati slovensko popolnoma, pa naj bodo katerekoli branže, za obrtne nadzornike pa veli zakon o postavljanju obrtnih nadzornikov v § 15 določno : „Za obrtnega nadzornika se sme le oni imenovati, ki ima potrebno strokovno izobrazbo in zna jezike v dotičnem nadzorstvenem okraju navadne."
Konečno ne moremo zamolčati, da
lolnih lakric v usta in ga vadil piti po »furmanskio: V čašo naliješ pol vina, pol slatine, primes čašo z levico, jo pokriješ z dlanjo desnice, vdariš ž njo ob koleno, a ko vzkipi, jo hitro izprazniš.
Ta jako hasnovita pijača je tudi Vatroslavu pomagala, ki je hkoncu postal zopet tako čil, da je še več pota delal po cesti nego neobhodno potrebno . . .
A ko smo prišli v Mokronog, je zopet omagal, in posadili smo ga kar v voz, kjer je takoj zaspal in tako smrčal, da se je kobilica spla-šila in jo je moral voznik izpreči.
Midva sva pa malo zajutr-kovala.
Mokronog mi je zelo ugajal; deloma zaradi lege in vsega, najbolj pa zaradi tega, ker mi ni treba tam biti. Dame utegne zanimati, da v Mokronogu na jajčjo jed nič luka ne narežejo.
Ker smo nameravali kesiti pri Majzelju v Beli cerkvi, smo se kmalu po treh odpeljali. Med vožnjo pa se je nama zbudil Vatroslav in ker ni v Mokronogu nič zajutrkoval, Brno zaradi njega še parkrat ustavili in dospeli   do   našega   kosila  šele ob
osmih zvečer, vsled Česar smo se tudi z večerjo zakasnili do četrte ure.
Dame bi utegnilo zanimati, kaj smo jedli dobrega pri Majzelju, pa se res več ne spominjam. To pa lahko potrdim, da je bilo vse narodno; le kava je bila brez jugoslovanske primesi, česar pa nismo prav nič zamerili.
Težko smo se ločili od te hiše, pa smo se morali — zaradi Vatro-slava, ki ni bil več za med ljudi.
Ko sva ga srečno spravila na novomeški kolodvor in ga pozvala, naj se čimpreje skobaca v vlak, je glupo vprašal, v katerega. Morda je dva videl, sirota!
Prav vesela sva bila, ko sva ga oddala v Ljubljani pri njegovih hišnih durih.
To se slabi nasledki enostranskega  gojenja   vertikalne turistike!
Vatroslav je seveda potem opravičeval svoj klavrni nastop dolenjski s puhlo Šalo, češ, prihodnjič, ko gre z nama, si bo dal mesto Čevljev podtempljati in okovati želodec. Naj se gre solit! /jakaj pa nama ni bilo nič, kaj? Janku in meni?
Fridolin 2.
Renegat.
Povest iz tržaškega življenja.
(Po resničnih dogodkih spisal I. B.) (Konec.) XXII
Razkritja Adele Morosinijeve so Smncina strašno potrla. Kar verjeti ni mogel, da je resnica, kar mu je povedala nekdanja ljubica, da je on sedaj ljubimec svojega lastnega otroka. Adela mu je morala zopet in zopet vso stvar znova povedati. San-cin je trpel grozne muke. Prešinilo ga je spoznanje, da te nesreče ne more prestati.
Adela mu je tudi povedala, kako je bil Minzi prišel k nji v Pulj iskat njeno hčer in kako mu je ona naročila, naj reče Sancinu, da je njegova hčer mrtva.
— Ali misliš, da Minzi vse ve — tudi da je Ema moja hči?
— Gotovo, je odgovorila Adela. Jaz 3em mu v Pulju vse povedala — sedaj pa, ko je v Trstu preganjal mojega moža, mi je večkrat namignil, da ve vse, da ve, da si ti Emin oče in ljubimec.
— Torej s tem mi je grozil, je zamišljeno  šepetal Sancin.   Ker mi
mirila vladajoče kroge. Stvar se je ofioialno zanikala, toda »Vorwa>ts« je izjavil, da vstraja pri svoji trditvi ter bo prinesel vse načrte o zgradbi. V uredništvu »Vorwa>ts« so uvedli hišno preiskavo. Načrtov sicer niso našli, pač pa so zaprli urednika ter se je začela proti njemu preiskava zaradi razžaljenja Veličanstva. Vkljub temu list vztraja pri svoji trditvi ter zahteva, naj se začne preiskava proti listu samemu, ki ima dovolj dokazov, da je zgradba gradu v dvornih krogih dognana stvar in da je sprožil sam cesar to zadevo, ker trepeče za svoje življenje.
Politične vesti.
— Izvršilni odbor mlado-češkega kluba je imel včeraj sejo v P r a g i ter zavzel simpatično stališče napram ogrskim zahtevam.
— Kriza na O g r s k e m. Cesar ne gre k manevrom, temuč bo takoj po odpotovanju angleškega kralja se zopet  vrnil v Budimpešto  ter nada ljeval akcijo za rešitev ogrske krize.
— Prvo spora z u m 1 jen j e med Avstrijo in Ogrsko. Med avstrijskim in ogrskim finančnim ministrom se je doseglo o sladkornem vprašanju popolno sporazumljenje.
— Podaljšanje vojaške službe. Ogrski vladni list »Magvar Nemzet« piše, da naredba glede pri držanja tretjeletnikov v vojaški službi še ni definitivna. Ako se bo do 1. oktobra rešila rekrutna predloga, da bo mogoče izvesti nabore še v oktobru, se bodo tretjeletniki takoj od pustili ter si bo vojna uprava do uvrstitve novincev pomagala z znižanim številom vojaštva. '
— Srbski kralj v Rimu. Tekom letošnje zime pride kralj Peter v Rim, kjer bo tudi kraljev tast, črnogorski knez Niko. Kakor znano, je italijanska kraljica sestra pokojne žene kralja Petra.
— Prestol kneza Ferdinanda v nevarnosti? »Chikago Caily News« poročajo iz Sofije, da je preteklega petka iz prestolnega mesta odpotovala posebna deputacija, obstoječa iz šest uglednih mož, na Ogrsko, da poseti kneza Ferdinanda. Deputacija ima baje nalogo, da obvesti kneza, naj se v teku desetih dni izjavi, kako stališče namerava v bodoče zavzeti napram macedon-skemu gibanju. V slučaju da bi tega ne storil, odvzele se bodo njemu in njegovim naslednikom vse pravice do bolgarskega prestola in se mu bode s silo zabranilo, da se ne bode mcgel več vrniti na Bolgarsko.
— Sestanek nemških knezov. Dne 4. septembra se vrši sestanek nemških knezov pri saksonskem kralju Juriju. K sestanku pride tudi cesar Viljem s svojimi starejšimi sinovi.
— Meščanska vojnavAbe siniji. Neguš Menelik je na smrt bolan. Ras Mangaša že zbira svojo vojsko za slučaj da Menelik umrje.
drugače ne more do živega, ker si nisem dal olajšati mešnjička za 10000 lir — me hoče sedaj zgrabiti od te strani! Minzi — prišel si prepozno!
Sancin je naprosil Adelo, naj gre k svoji hčeri, a naročil ji je, naj ji ničesar ne pove, nego naj opraviči svoj prihod s tem, da jo je Sancin brzojavno poklical, ker je Ema obolela.
— Kaj misliš storiti? je vprašala Adela, katero je vznemirjala Sanci-nova strašna razburjenost.
— O tem moram šele premišljati, je odgovoril Sancin. Pusti me zato nekaj časa samega, da se umirim in da morem prevdariti, kaj je storiti.
Adela Morosinijeva je šla. Sancin ji je pokazal pot, potem se je vrnil v svojo sobo in se zaklenil. Sedel je k svoji pisalni mizi in začel urejevati svoje papirje. Zbral je različna pisma, jih zvezal in spisal listek, ki ga je priložil tem pismom. Na listku je bilo zapisano: »Ljuba prijateljica! Vrni ta pisma njihovim lastnikom in sprejmi zadnji moj pozdrav. Hvala ti še enkrat za vse, kar si mi storila. — Viktor.«  Zavil je ta pisma in jih
Dopisi.
Iz Doba. Veselica našega bralnega društva dne 23. t. m. se je nepričakovano dobro obnesla. Številna udeležba s strani narodnega občinstva iz raznih krajev je dokaz, da vživa naše bralno društvo povsodi vsestranske simpatije. Vsem udeležencem bodi tem potom izrečena najiskrenejsa zahvala. Vse sporedne točke so se izvajale v splošno zadovoljnost. Igra „Dobro došli" in šaljivi prizor „Ženin" ste bili izvrstni. Vsi igralci in igralke so zadostili svoji nalogi zelo častno, posebno pa se je odlikoval g. Betetto. Pevske točke, kate.e je proizvajal moški zbor, v katerem so bile zbrane najboljše moči, so zbrano občinstvo kar navdušile. Da je Yžel g. Betetto pri svojem samospevu največ pohvale, pač ni potreba Še posebe povdarjati, saj je ta gospod že obče znan kot izboren solo-pevec. Usojamo si tem potom vsem onim, ki so pripomogli, da se je veselica našega bralnega društva tako nepričakovano lepo završila, izreči naso prisrčno zahvalo, tako gospicam igralkam, gg. igralcem, zlasti g. Betettu, kakor tudi vsem častiMm udeležencem in društvenim dobrotnikom. Nadejamo se, da se bode cenjeno občinstvo tudi v prihodnje v velikem številu udeleževalo naših prireditev in nas s tem rade volje podpiralo  v naših težnjab.
Iz moravske doline. V Če
trtek 27. t. m. so se vršile v Drtiji ob črnske volitve. Moravski kaplan, vrhpoljski kurat, mežnarji iz okolice, surovi figovci iz Črnega grabna in nekateri lačni skledolizniki so sklenili tudi tukaj dobiti občino v svojo oblast in izpodriniti vrlega in na prednega župana g. Hašnikarja. Na volišče sta privandrala kar dva dušna pastirja, katera sta žalostnim srcem opazovala odločne naše može, ki so pokazali, da jih črne suknje, surovi mežnarji in žlindrasti figovci kar Čisto nič ne motijo pri glasovanju za napredne odbornike. Naši so se na volišču jako dostojno obnašali in kruto obsojali nedostojne farovške podrepnike in vsiljiva duhovnika, katera sta si vzlic toliki agitaciji pridobila le enega odbornika — za podobčino sv. Valentin. Razjarjeni so zapustili klerikalci volisće in so od jeze kar skakali; srečni so bili častiti gospodje mežnarji, da si nUo polomili nog. Treba je tudi omeniti, da je gospod kurat Cegnar spremljal pijane razgrajače, ki so se hoteli v Moravčah tepst', ter jim rekel: »L^ potrpite, pri prihodnji volitvi bodemo pa te barabe že v kozji rog ugnali«. Kaj lepo se sliši beseda baraba iz ust katoliškega duhovnika! Povemo mu, da bode ta »epiteton ornan-še bridko obžaloval. Mi se pa le veselimo, da niso samo analfabeti surovi, marveč tudi njihovi voditelji maziljenci. Zmaga v Drt'ji je hud udarec za klerikalni konglomerat in živ dokaz, da se trdnjava farovškega gospodstva tudi že pri nas podira. Vsa čast in slava vrlim narodno-naprednim možem in najiskrenejša zahvala klerikalcem, kateri napredno stranko s svojo surovostjo ojaČujejc!
Z Bleda. Ze večkrat seje čital o v domačih časopisih in so se domačini opozarjali na ptujo roko, ki sega po naših zemljiščih, in omenjalo se je da nekateri celo špekulirajo s prodaj«* stavbenih prostorov ali posestev. Vsak razumen človek bode lahko uvidel, da se prodaje  vobče  nikakor  ne morejo
5^fT   Dalfe v pnilocj'-
adresiral na Karloto Valentinis v Trstu Hišnik je ta zveženj takoj nesel na pošto.
Potem je Sancin zopet sedel k mizi in spisal pismo, v katerem naznanja Etni, da je nastala zanj velika nevarnost, vsled katere je moral zopet pobegniti, poslovil pa da se ni od nje, ker je ni hotel razburiti sedaj, ko je bolna. Kar je imel gotovine, jo je dal v žep, svoje hranil-nične knjižice in vrednostne papirje pa je zložil in zvezal ter jim dodal spisano izjavo, da je vse to zasebna last Eme Morosinijeve. Končno je spisal še pisemce za Adelo, v katerem ji je naročil, naj svojo in nje govo tajnost nikdar nikomur ne razkrije.
— Torej — končano, je dejal Sancin. Namenjen je bil, da gre v svet — v Amerko ali kamorkoli, da se za vedno loči od Evrope in od svoje hčere, ki je postala njegova ljubimka.
Iz miznice je vzel revolver in ga nabil, potem je vzel še fotografijo svoje hčere in se obrnil k vratom.   Hotel je skrivaj zapustiti hišo.
Ko je šel po stopnicah, je slišal, da se pred  hišnimi vrati  več ljudi
1. Priloga „Siovensnemu Narodu" št, 199, dne 29. avgusta I9Q3.
ftreprečiti, zlasti ne da bi se pri tem Eledalo na to, kdo je kupo valeč. Vsak »omačin proda svojo parcelo ali svoje E&estvo zaradi tega, ker mu se zemljišče dobro plača in ker si z denarjem ■ožje pomaga. Vse vpitje po časopisih, »a naj domačini pazijo ua svoja do-fcovja, ne pomaga nič. Pač pa bi bilo Sreba opozoriti one slovenske in slo-I-aiiške premožne kroge, ki se nameravajo I poletnem času stalno naseliti v kakem ■etovišču in si pridobiti tamkaj svoje Josestvo, da bi se leti v večji meri ■izirali na biser slovenske in slovanske Kemije. Le ako pokupijo zemljišča do-tačini oziroma bratje Slovani, je mogoče, fca ostane Bled tudi v bodoče slovan-fci. V zadnjem Času hvala Bogu smo Kobili tri nove posestnike vil na Bledu, Ej so rodoljubi in Slovani, kar nas Eoiv.ačine iz srca veseli. Ko se otvori Kova Bohinjska železnica, se Čuje od ■vsili ptujcev, da postane rajski Bled kjvetovnoznano in mnogo obiskovano leto-Svieee. Zato je pa potrebno, da ae opozore Sr$e boljše slovenske družine, da se ■nasele na Bledu, dokler je še Čas, in J lastnem interesu, kakor zlasti da |se omeji tuji naval in se ohrani Bled ■slovenstvu in slovanstvu.
Rodoljub. Z Jesenic«   Klerikalci prireju-j Jejo shod za shodom,   da bi tem mo-Kneje vpregli  ljudstvo  v  svoj jarem, zlasti pa si prizadevajo, da bi pridobili za se savsko tovarniško delavstvo. Ze kaplan Zabret se trudi na vse mačine, zaunjie pa so celo poklicali dr. Kreka iz Ljubljane  na pomoč.   Krekov shod je bil v že slavnoznani  gostilni Fer-j&nke na Savi.   Tu je bilo zbrano vse k; rikalstvo,  kolikor  ga je na Jeseni-\ cah, samo naših učiteljev se je pogre-;    . Zakaj niso prišli, se ne ve, morda so na vajah.   Ko  sem  šel  mimo gostilne, je dr. Krek govoril ravno o pa-\ pežn Leonu, obravnaval je o konzumnih I drušrvih in obiral delavce.   „ Slovenec" prinaša vsako nedeljo celo vrsto dopisov z Jesenic,  katere  zvari  kak ka-plancek.gPo teh bi človek sodil, da so j ljudje tukaj pri nas, kolikor jih je klerikalcev, same pohlevne ovčice. V res-i pa na Jesenicah vsako  nedeljo v kaki klerikalni  gostilni po  enega ali dva  obkoljejo   ali  pa  ubijejo. Sedaj Širajkajo delavci na Hrušici, naši klerikalci jih po navadi imenujejo rba-ra e~.   Morda bodo tudi za te napra-v   shod na Ferjanovem vrtu in dr. Krek se bo potrudil na vse načine, da jih prepriča, da so samo klerikalci naj-ii prijatelji ubogega delavca in da -   bodo delavci samo takrat rešili bede, če se prodado duhovniški stranki. Klerikalci se v zadnjem času zelo trudijo, ' la ne,  da bi Jesenice postale slovenske, marveč da bi postale — črne.
Iz učiteljskih krogov. Ime
novanje nadučitelja Kalingerja okrajnim šolskim nadzornikom nas je t :olroma presenetilo, kajti mož pač še nikdar ni bil na glasu, da je kaka posebna učiteljska kapaciteta. 0 pridobitvi spričevala učiteljske sr -obnosti   se.   Čujejo  razne vest'.
— ) pa je, da mu je izpit prizadel a ih težav. Le po vplivu pokojnega č-zelnega šolskega nadzornika Pir k<rrja si je priboril v posebnem oddelku učiteljev, ki so se morali izpitu podvreči, sicer bi bili po teda njeni zakonu odslovljeni od učiteljeva-d », spričevalo učiteljske sposobnosti najnižje vrste. O njegovih znanostih in posrbni učiteljski zmožnosti še nismo imeli prilike se prepričat'. Šd nikdar ni spisal kake razprave za kak pedagogiški list; tudi se ne spo minjamo, da bi se bil pri kakem učiteljskem zborovanju odlikoval s k^kim referatom. Kako se je dvignil
izgovarja in slišal je tudi neko sumljivo rožljanje. Obstal je in poslušal z napeto pazljivostjo.
— Ne, iz hiše še ni šel, je slišal praviti Furlanko. Neka tuja ženska je pri njih. Kdo da je, ne vem.
— Najboljše je, če ga kar pri-mete, je slišal sedaj drug glas — glas zida Minzija. Ta človek je prekanjen in se ničesar na svetu ne boji.
— Tako ne smemo postopati, je slišal Sancin, da je nekdo drugi rekel. Najprej ga mora zaališati komisar. Saj pride takoj. Toliko časa moramo stražiti, da ne gre h hiše.
Sancin ni dlje poslušal. Hipoma je spoznal, da ga je Minzi ovadil in da so pred hišo orožniki. Če gre kateri izmed njih na drugo stran hišice, mu je zaprt vsak izhod.
Sancin je hitel nazaj v svojo sobo, planil k oknu in skočil ni vrt. Padel je na mehko gredico in se iakor lisica splazil skozi grmovje, s katerim je bil vrt ograjen. Le hitrost ga je mogla rešiti. Stekel je &ez sosedni vrt in ravno hotel sple zati čez plot, ko je zaslišal klic: Tam je — hitro za njim.
do časti o. kr. okrajnega šolskega nadzornika, nam je popolnoma ne umevno. Ali se je pri predlaganju upoštevala njegova visoka in široka postava? S t) bo morda marsikomu imponiral, s svojimi izpiti, s svojimi malimi predštudijami, a svojimi zna nostmi pa gotovo ne! Ako Še pristavimo, da se je ta šolski nadzornik še prej, ko je to postal, baje o učiteljstvu v zavednosti svoje bodoče mogočnosti jako predrzno izrazil, je pač umevno, da se za takega nadzornika ne moremo ogrevati. Ali tnorda ni bilo najti za ta posel nobenega sposobnejšega ? Poznamo dosti učiteljev, kateri vsled svojih predštudij — nekateri imajo izpite za meščanske šole — vsled marljivosti v službi, vsled svojih znanosti in vseobče naobraženosti daleč prekašajo Kalingerja. Mnenja smo, da bo mogel ta nadzornik le slabo na domešč*ti blagega pokojnega A. Žumra. ki je s svojimi dovršenimi gimnazijskimi študrjami, s svojo na cbražanostjo, z dolgoletno prakso in kot pisatelj u5nih knjig imponiral ne samo ljudskemu, ampak tudi srednje šolskemu učiteljstvu in sploh tudi meščanstvu in kmetovalcu. Ali je bdo to imenovanje srečno in umestno, pokazala bode bodočnost.
Šuklje pred volilci.
IV.
Šuklje v Zatičini.
Ljubi rojaki! Prišel sem, da se seznanim z g. Cisterc jenzi, ki so po 100 letnem premoru zopet prišli v našo deželo. V svetem zidovju tega samostana sem se spomnil velikega dela menihov C:stercijenzev na Nemškem in na Slovenskem. Bili so prvi pametni kmetovalci in tisti »born rania dolenjski liberalec, ki me vedno preganja, odkar sem postal iz liberalca klerikalec, mi je sam enkrat rekel, da se ima morda te-meniška dolina zahvaliti tem meni hom, da je do danes imela jako dobro kmetijo. Ko pogledam v tej lepi dolini okolo, ko vidim dobre kmetije, lepo ljudstvo, — enkrat so bila vaša dekleta oltarske slike le pote, — se mi predočuje lepo gospodarstvo, ki je enkrat bilo okolo tega samostana. Tu je bila najlepša zadruga kmetijskih delavcev. Kar tudi izmislijo novejši ekonomi o preustroju kmetije, proti kmetijskemu gospodarstvu, kakor je bilo nekdaj v okolci samostana, ni vse nič; nazaj morijo gledati, v čase vezane lastnine in delavca na njej. Tu je bila zemlja božja in uživali so jo V3i po svojih talentih in dobili po trebno za življenje. Sveti mir je obdajal to društvovanje in delo, blagoslov z nebes je rosil na to kme 11 j o; kasta v samostanu, velikanska, kakor največji magacini žitnih trgovcev, shranjevala je kruh za vse. In roka menihov je kaznuje mehko padala na nepokorneže. Ol zibelke do groba je spremljala kmeta ta mehka roka. Živelo se je lepo v samostanu Velika kubinjaje kuhala za vse. Vsega je bilo dosti. Za divjačino je skrbel samostanski lovec, za dobre ribe nbČ, vinograde so imeli v dobrih leg^ Dolenjske, imeli v Čožberku tisoče oralov prekrasne hoste in nebeško le-p lov. Naj sedanji človek do velikega bogastva pride, za nič je ko ga pridobi, ne more ga več už vati. Ti samostanski gospodje so z mladega uživali najlepše. Zveli so v dobrem zraku, hodil', jezliii na lov,   imeli   [vedno   dober   apetit in
Ozrl se je in videl, da tečeta dva orožnika za njim, pri grmovju pa da stoji Minzi.
Sancin je preskočil plot in dirjal po cesti, kar se je dalo. Kričanje orožnikov je privabilo več ljudi na cesto, vsled česar je Sancin zopet zavil med vrte. Toda daleč naokrog ni bilo nobene goščave, kjer bi se mogel skriti. Orožnika sta se mu približevala vedno bolj. Njima se je bilo pridružilo več druzih ljudi. Vsi so kričali in od vseh strani so kmetovalci od da na vrtin hiteli skupaj.
Sancina so začele zapuščati moči. Spoznal je, da svojim preganjalcem ne uteče, da jim mora čez nekaj minut priti v roke.
Z laj je zbral zadnje mo5i. Še enkrat je kakor veter Švignil čez polje do neke hiše — planil je v hišo in zaloputnil vrata za seboj.
Nekaj trenotkov so bili orožniki in kmetje pri hiši in jo obstopili od vseh strani. Orožnika sta pripravila puške in hotela stopiti v hišo, a vrata so bila zaprta.
S polja je pritekla neka ženska in kričaje vpraševala:
žejna grla, in ženstvo, ta nal ze-meljski paradiž, ie skrbelo za drugo razveseljevale Grajšoak sem postal,ko sem bil prej meščanski človek z mladih nog, ali ko se sprehajam po svojem gradu, mi prihaja spomin na te čase. Zajezdil bi žarnega žreboa in ž njim Ven drvil z jato psov in kmetov na lov in zvečer pri polnih bokalih, dobri pečenki, v družbi najlepšega ženstva hvalil Boga, ki mi je podelil toliko dobrega že na tem svetu! — Bismarok je rekel, da pri njem patri -jotizem pri trebuhu neha. Jaz pa rečem: v prostorih mojega gradu sem našel pravo pot skozi življenje; med vaša najboljša prijatelje na svetu me je vodil duh starega gradu in med vas kmete, da vas pomagam rešiti svetnega in večnega pogina v družbi naše duhovščine.
V noči avgusta 1789 so francoski revolucionarji odpravili formalno tlakarstvo, razdrli gospodarstva velikih grajščin in samostanov ter vezanost kmeta. Sloboda, prostost lastni e in človeka je prišla. Tedaj |e Anglt-Ž Burke Francozom pisal: »Vi ste uničili narodovo bogastvo«. — Leta 1848 so to storili v naši drŽavi Kmet je postal prost človek.
Zakoni, ki vladajo življenje kmeta, so povsod in v vseh časih z malimi spremembami enaki. Nobena postavodaja jih ne more pre meniti, vsak napredek se jim m<>ra udati in če kaka vladajoča družba ne priznava teh pogojev življenja kmeta, potem zamore sieer kmetijo uničiti, kmeta med proletarce vreči, nikdar pa ne more svojih zakonov usi hti kmetski socijalni in gonpodarski eksistenci. Rimski pesnik Horacij je oznanil temelj in bistvo kmeta v tem: »Beatus nie, qui procul nego-cns, (srečen človek, ki nima denarnih opravkov) ut prisca gens morta Liru (kakor v starih Časih očakov) paterna rura (očetova zemljišča) bo-bus excercet suis, (s svojo uprežno živino orje) salutus omni foenere, (brez dolga in plačevanja obresti) forumque vitat (sovražnik sodišč) et suparba civium Potentiorum limina (kateremu ni treba beračiti za prijaznost mogočnežev) « — Vse kar kmetu veselje in žalost povzročuje, je v teh stihih povedano. (Dalje prih.)
Dnevne vesti.
V Ljubljani. 29 avgusta.
— Slovenec" in Šuklje.
Kako se pač časi preminjajo in ž njimi ljudje in časopisi.' Svoj čas — po predzadnjih državnozborakih vo litvah — ko se je dvorni svetnik Šuklje približal dr. Šusteršiču in dr. Kreku, je »Slovenec« z veliko pre-zirljivostjo naznanil, da Šuklje nekaj mešetari med poslanci in dostavil je, da je Šuklje zadnji človek na svetu, ki je poklican za kako posredovanje. In ne dolgo potem je proglasil Sukljeja za fosilnega liberalca, za štreberja in koristolovca in za praznoglavega frazerja, ki nima nič vpliva in ga ne bo nikdar nič imel. Ta nikdar — je trajal samo tri leta. Sedaj je taisti Šuklje krepka po htična individualnost, mož velikega znanja in velike skušenosti, moz, ki ne poena nobenih osrbnih ozirov. Pred par leti je »Slovenec« preziral in zaničeval Sukljeja ravno tako, ka kor Šuklje »Slovenčevce«,   danes pa
— Kaj pa je? Kaj hočete?
— Ste ii vi gospodinja? je vprašal eden orožnikov.
— Da! Kaj pa je?
— Neki hudodelec se je skril v vašo hišo in zaklenil vrata.
Žena   je   začela   vpiti    in raz grajati.
— Moja otroka sta v hiši. Ni-kari streljati — moja otroka sta v hiši.
V tem je bil neki kmetski fant poiskal za hišo sekiro in jo prinesel k orožnikoma.
— Ta bo zadostovala, da odpremo vrata.
Fant se je koj lotil dela in v nekaj trenotkih so bila vrata odprta.
Orožnika sta z napetima puškama stopila v vežo, drugi ljudje pa so silili za njima, pred vsemi gospodinja, ki je bila v strahu za svoja otroka.
Veža je bila prazna, pač pa so bila odprta vrata v sobo. Orožnika sta še previdneje stopila v to sobo in skoraj odletela.
Sredi sobe je ležal Sancin na tleh — mrtev.
ga povzdiguje v deveta nebesa. In, kaj bi ne, saj so katoliško-narodni koštruni z vsem zadovoljni. Nam niti v sanjah ne prihaja na misel,  da bi kalili klerikalcem veselje nad pridobitvijo te krepke politične individualitete in tudi humorja smo si še vedno ohranili  toliko, da  imajo svojo veselje,  ko  vidimo,  kako  se muči in peha ubogi »Slovenec« z dokazovanjem,  kolika  sreča  je za katoliško 'stranko, da je mogla pridobiti od teh vražjih   liberalcev   na   politični led položenega penzijoniranega dvornega svetnika. Naravnost  na smeh pa si lijo   Človeka   »Slovenčeve«  tirade o razmerah v njegovi stranki Res, gin-ljivo je  čitati,  kako se klerikalci v glavnih načelih strinjajo s strankinim programom in kako je pri vseh pre-pornih   vprašanjih   merodajen sklep večine v strankinem vodstvu.   Da je to  sveta istina, o tem  čisto   nič ne dvomimo. Ko je dr. Šusteršič v »Katoliškem  domu«  razkrival Nemcem svojo  ljubezen in jim  ponujal ljub l)anska napise in   dvojezičnost v de želi, je »Slovenec« to proglasil za njegovo osebno mnenje, ki je za stranko brez pomena. Dr. Šusteršič je nastopil s svojim famoznim predlogom zastran regulacije učiteljskih plač in Jaklič je to  proglasil  za ŠuateršiČevo osebno mnenje. In sedaj, ko je Šuklje obiskal Schwegla in ga razveselil s svojimi ljubavnimi ponudbami — mora »Slovenec« zopet reči, da  stranka nima s tem ničesar opraviti,  da je Šuklje postopal na svojo roko.  O da, edini so klerikalci v vseh etičnih, slovensko-kultumih,  gospodarskih in socialno-pelitičmh vprašanjih — samo kadar niso edini,  pravijo, da ta in oni po stopa na svojo roko ali izraža svoje osebno mnenje. Najsmešnejše pa je to patetično zatrjevanje, da stališče klerikalne stranke izključuje alijanco s Schweglom. I, kaj pak! Pa še kako! Sicer je Šusteršič najprej sam skušal doseči to alijanco in ko ni ničesar opravil, je po nasvetu grofa Paceta poslal Sukljeja na Gorenjsko snubit barona Sjhw*gia,   a ker tudi ta ni ničesar opravil, razglaša sedaj »Slovenec« patetično:  »Ko bi hotel kdo, pa  naj  je  sam  Šusteršič  ali Šuklje, poskusiti ustanoviti kako alijanco s Sohweglom, našel bi v vodstvu stranke in v celi stranki najodločnejši odpor. Pasja dlaka — mošse so te besede! Kako je že rekla lisica, ko ni megla doseči grozdja?
— Okužena mladina. Piše se nam: Le zato, da dobi svet jas nejše pojme o naših katoliških dijakih hočemo tudi mi spregovoriti nekoliko. »Slovenec« jim namreč pripisuje, a so sami vzgledni katoliki, navdu šeni Slovenci, demokratje in ne vemo kaj še. Pravi, da se to dijaštvo pripravlja z globoko resnostjo za službo slovenski domovini in tudi, da je bas ono naraščaj, ki se zaveda, da potre bujemo Slovenci vsestransko izobražene inteligence. Res — »za počt!« Radi bi poznali one, ki so iz prepričanja zašli med te katolike. Ako odštejemo one, ki so po svojcih prisiljeni vstopiti v katoliško društvo (kot fakt naj povemo le, da je na pr. Marinko sam trdil, da je po stricu prisiljen vstopil v »Danico« A mi bi ne imenovali ravno njega, ko bi se ravno on sedaj ne hvalil tako preklicano b svojim »katoliškima prepričanjem. Ako gospodje žele, po vemo jim pa še celo vrsto takih mož s prepričanjem) Ako abstrahiramo one, ki so bili nekdaj gojenci katoliških zavodov in Še one, kateri so vstopili med to gardo vsled diplomatskega talenta, ala Šuklje, Šusteršič itd. ostanejo menda le Še oni, katere so zvabile mičnosti katoliških farov-žev. Tako je — saj se poznamo! A vi hočete biti tudi narodnjaki? Sej veda to trditi Vas ni sram; saj vas n ti ni sram po slovenskih listih se p -nnšati s tem, da se vaša društva ofimelno bratijo z nemškimi in laškimi. (»Slovenec«, «Zora« IX. str 23 bili so navzoči zastopniki . . . nemških katoliških dijaških zavez »Austria« in »Norica«, laškega katoliškega društva »Unione acad cath. italiana«) Sicer se Vaše narodnjaštvo kaže tudi v tem, da pošiljate pozdrave onemu dr. Mahniču, ki je pisal (Rimski Ka-
tolik!), da je narodnost greh in odkrito pripoznal brezdomovinstvo!! Ako hočete, vam še z drugimi fakti postrežemo??! Končno hočete biti demokratje . . . Lepi demokratje, ki se pripravljajo za poneumnevanje, de-moralizovanje in izsesavanje ljudstva! S tem še niate demokratje, Če se ne sramujete dati roko g. Gostinčarju. Menda se je tudi Šusteršič in tudi Šuklje ne sramuje dati! Za pravega demokrata tudi de ne zadostuje, da se hoče z globoko resnostjo in vsestransko izobrazbo pripravljati za demokratsko, narodno delo! Treba je predvsem za to sposobnosti, katere vi nimate! Vi stojite vendar na stališču mednarodnega, strankarsko-sa mogoltneg« in sebičnega sovraštva do vsega, kar se ne imenuje klerikalno. Le kar je klerikalno je za vas — popolno, vsestransko! Seveda se tega načela držite vsi. Eni radi zaslepljenosti in strankarsko fanatične vzgoje, ki vam ni skozi celo gimnazijo nudila druge hrane, kot •»Slovencaa, »Zoro«* pa »Katoliški Obzornik«, drugi pa zato, da varneje skrijejo svoje moralne slabosti pod prapor katoličanstva. Taki ljudje pa vendar niso Bposobni za demokratsko-narodno delo, ki zahteva poštenosti, nesebičnosti in res vsestranske iz obrazbe. Predpogoj za to delo pa je tudi še — to pomnite! — značajnost. — Pri vas pa danes niti te nimate!
— „Sterilnost in nedelavnost11! »Slovenec« rad očita svojim nasprotnikom sterilnost in nedelavnost, in hvali plodovitost in delavnost klerikalcev. V čem pa obstoji ta plodovitost in delavnost? V snovanju »zadrug«, pri katerih klerikalci vlečejo lepe goldinarčke za svoj »trud« in peharijo ljudi toliko časa, da pride do poloma, potem pa svoje žrtve še pri likvidaciji osku-bijo. V razdiranju vsega, kar je dobro in koristno, a ne služi klerikalni gospodstvaželjnosti in lakomnosti. To je vsa plodovitost in delavnost klerikalcev, da žro, žro in žro. Hvala Bogu na višavah, da takih ljudi ni pri nas.
— Slovensko gledališče.
Odbor »Dramatičnega društva« v Ljubljani nam poroča: Priprave za gledališko sezono 1903 4 so dovršene, vsi engagementi sklenjeni, re-pertoir sestavljen in popolnoma pripravljen. 1. septembra se začno že skušnje na odru, kajti vsi člani gledališča Be zbero do zadnjega dne t. m. v Ljubljani. Zaradi izpremembe in v nov prospeh naše opere je angažiral odbor zopet nekaj novih opernih pevk in pevcev ter igralk in igralcev, ki se deloma tukaj, deloma na deželi že dva meseca pridno uČo našega jezika. Odboru se je posrečilo angažirati predvsem izbor-nega junaškega tenorista, rutinirano in ugledno primadonno ter prav dobrega baritonista z velikim reperto irjem. Takisto se je deloma prenovil in okrepil z novimi členi operni zbor, ki bo štel 14 pevk in 14 pevcev. Operni repertoir obseza hrvatsko, rusko, dve italijanski, francosko in dve nemški noviteti; operetni repertoir pa francosko in nemško noviteto. Razen teh novitet, ki so popolnoma pripravljene, prevedene in spisane, se vprizori nanovo tudi nekaj najboljših in najvspešnejših oper in operet starejšega repertoirja. Pri drami sta angaževana dva nova igralca za prve uloge in nova igralka-pevka. Repertoir je sestavljen iz velikega števila najboljših in najzani mivejših iger ter obsega novitete: slovensko, dve hrvatski, srbsko, osem črških, poljsko, tri ruske, štiri francoske, tri angleške in pet nemških. Ponovilo pa se bode tudi nekaj naj vspešnejših iger starejšega repertoirja. Lepak s seznamom vsega repertoirja se objavi in razpošlje 1. septembra. Določbe glede abonne-menta se objavijo takoj, ko dobi društvo rešitev svoje prošnje pri deželnem odboru. Odbor je preverjen, da bo sezona 1903/4 ena najboljših in zanimivejših, saj se je delalo vse počitnice ter se je izbralo osObje z največjo rigoroznostjo in se je sestavil repertoir z vso skrbnostjo
— Z Dolenjslio te nam pile: V ponedeljek je »Slovenski Narod« prinesel dopis iz ljubljanske okolice, ▼ katerem se nekdo pritožuje o iko fovem beračenju. Tudi pri nas so bili taki ofri, a odpravili smo jih sami; ko namreč trikrat zaporedoma siromaki niti ene kronce niso mogli zlo liti, se je to odnosno obiranje samo odpravilo. Pri nas je ljudstvo jako revno, in pripetilo se je, da je neumna babnioa dala zadnje vinarje, v ponedeljek pa niti za sol ni imela. Ko je pa pri sosedih beračila za sol, je dobila odgovor, naj gre v farovž; pri četrtem ofru tudi takih babnic ni bilo in ofrov je sedaj konec. Prejasni knez Bonaventura sedaj pustoši gozde in prodaja posestva, tako da bo njegov naslednik na škofovem prestolu v pravem pomenu besede škof — bera d.
— Izzivanje nemškega uradnika I  Kar niso nemški tur-narji, burši in drugi različni faktorji nemškega tabora mogli storiti v proslavo vsenemštva v slovenski Ljub ljani, upa doseči gosp. N. P a v 1 i č e k, uradnik    c.  kr. pri.   južne želez niče, ■ svojo mogočno postavo. Šopiri ■e ■ frankfurtarskim trakom po Ljub ljani in izziva mirno slovensko občinstvo.   Vprašamo g. skladiščnega nadzornika, jeli mu je znan nastop gosp. N. Pavlička, in ako ta izziva morda z vednostjo  slavne južne železnice.
— Krojaško zadrugo v Gorici so klerikalci srečno zavozili in na zadnje še uprizorili veliko sleparijo.   Ta velikanski Škandal je razkril g. Andrej  Gabršček. Klerikalci seveda lažejo in taje vse, kakor je že pri njih navada, a g. Gabršček je vse svoje dolžitve in  trditve tako podprl, da se klerikalci  zaman trudijo, polepšati to  zadevo.   Da bi g. Gabrščku otežkočili boj proti klerikalni korupciji, so ga izkljncili iz zadruge.  To izklju-Čenje je bilo popolnoma  nezakonito in vsled tega je g. Gabršček tudi naznanil, da pride na   občni  zbor krojaške zadruge.   Tega so se klerikalci silno ustrašili.   „Primorski list* je  izšel b svojo predzadnjo  številko   namesto v Četrtek  že v sredo,  da  še naš čuje ljudi proti A. Gabrščeku.   Prinesel je uvodni članek z naslovom „Za pravico in poštenost!", v resnici pa mu je za pravico in poštenost toliko mar, kakor za lanski sneg,  mar mu je bilo le za to, da Ščnje javno proti A. Gabrščeku. „Prim. Listu namreč piše: „Iz zadruge izbacnjeni A. G—k  se  pripravlja, da bi  tudi na  občnem  zboru „Krojaške zadruge" zgago delal. Zadružniki, ki Vam je v resnici do tega, da se zadruga in Vi sami po možnosti   obvarujete   škode, pripravite se tudi Vi   da mu daste njegovim zaslugam za zadrugo primeren   odgovor,   —   ako se os meli prikazati  se tam, kjer nima več pravice biti!   A. G—k se pošteno trudi,  da bi se v svojem boju proti T Kroj as ki zadrugi" — osmešil. Videli smo, da je v tem pogledu že dosegel lepe vspehe.   Ne zavirajmo ga v tem hvalevrednem stremljenju, ampak se pripravimo   na   to,    da bomo eventuelni novi komični predstavi hvaležno občinstvo!!" — Da bo to še jasneje, treba vedeti, da so pripravljali natihoma klerikalci napad na A.  Gabrščeka, katerega so   hoteli   pretepsti   na občnem zboru Kr.  z. ali pa kje tam blizu, ako bi se bil prikazal v njihovo bližino. Gospa   enega  izmed njih je bila toliko prijazna,  da je povedala   g.   A.  Gabrščeku v obraz, da ga pretepo, ako pride na občni zbor Krojaške zadruge.  —  Da bo bolj gotovo tepen, ako pride na občni zbor, je izdal Še „Prim. list"   tik pred  občnim zborom uvodni članek, ki ni nič drugega nego bojni klic proti A. Gabrščeka in grdo šČu vanje že prej nahujskanih ljudi proti njegovi osebi.   Ako bi torej prišel A. Gabršček na občni zbor Kr. zadr., tedaj  bi ga bili pretepli  ali  celo ubili. Kdo ve, da niso že najeli ljudi vtakosvrho?! To je vsemogoče, ako se vpošteva, da je celo gospa enega izmed njih povedala, da ga nameravajo pretepsti in ako se vpošteva, da je priobčil »Plim* list" tik pred
občnim~zborom hujskajoč članek proti
A. Gabrščeku. Pisan je sicer ta članek previdno, tako da je svobodno krožil okoli ter bujskal izvestne kroge proti osebi A. Gabrščeka, ali vendar se ne moremo prečuditi okoliščini, da pride kaj takega v javnost. Ako bi imel dr. Gregorčič kaj takega v rokah proti svoji osebi, hi bil že spisal ovadbo na državno pravdništvo ! Torej pretep so hoteli vprizoriti na občnem zboru Kr. z.! Dragoceno priznanje! Gabrščeka so se bali, zato so ga prvotno izključili iz Kr. z., če bi pa le prišel, ga pa pretepo. Hujskali so v to svrho ustmeno in potom „Priui. lista", d a bi mu dali »primeren odgovor" in da bi bili „komični predstavi hvaležno občinstvo". Pobožne želje, ki so se rodile v glavah dohtarjev sv. pisma in pravde okoli »katoliških" listov. Bojijo se razni junaki pravice in poštenosti, ker so krivični [in nepošteni, zato pa so se hoteli tepsti na obenem zboru Krojaške zadruge. To bi bila pravica in poštenost po njihovem pojmu. Daleč nizdol so že zagazili!
— Volitve v celjski okoliški občini potrjene« veliko usluž-nostjo je Šla vlada celjskim nemškim hujskačem na roko ter je na rekurz znanega fabrikanta volilcev dr. Jabor-negga takoj dala po davčnem uradu še enkrat preiskati, ali je v slovenski okoliški občini davek bil res krivo preračunan in volilci nepravilno razvrščeni po volilnih razredih. Toda vse skopaj ni nič pomagalo. Pred nekaj dnevi je prišel odlok, s katerim je bila nemška pritožba odbita kot neosnovana in izvolitev slovenskega občinskega zastopa potrjena. Dr. Jabornegg se je torej že zopet pošteno osmešil. Značilno je pa tudi, kako vse drugače postopa vlada, ako se Slovenci pritožijo zoper neveljavnost ali nepostavnost kakih volitev. Slovenski volilci v Spodnji Polskavi so se že pred letom dni pritožili zoper nepostavno izvolitev nemčurskega občinskega zastopa. Godile so se pa tam tolikšne nepostavnosti, da bi se jih turška vlada morala sramovati. No, tu pristojne oblasti še do danes niso utegnile odgovoriti na pritožbo. Avstrijska točnost!
— Občinske volitve v Št. Juriju ob juž. žel. je graško namestništvo blagovolilo razveljaviti.
— V zadevi kranjskega Šolstva smo prejeli naslednji popravek: Slavno uredništvo! Blagovolite tudi brez sklicevanja na § 19. sprejeti naslednji popravek: Vaš gospod do-pisnik-učitelj iz radoljškega okraja se je v zadnjem članku svoje obširne in temeljite študije o kranjskem šolstvu in učiteljstvn pečal tudi z ljubljanskimi razmerami, vendar o teh ni prav natanko poučen. Ni res, da je ljubljansko učiteljstvo kedaj delalo g. Levcu opozicijo, marveč je od prvega do zadnjega dne ž njim izvrstno shajalo, kar je tudi pokazalo pri raznih prilikah. Če so imeli posamniki kdaj svoje mnenje, je g. nadzornik stvar s kulanco zasebno dognal. Ni res, da je bilo ljubljansko šolstvo slabo, ko ga je g. Leveč prevzel, in ne, ko ga je oddal, dokaz temu poročila raznih nadzornikov in vspehi na srednjih šolah. Res pa je, da vspehi na nekaterih ljubljanskih šolah nekaj let pešajo, se slabšajo iz raznih vzrokov, največ pa vsled preobilice pomožnih učiteljev na teh šolah in še posebe vsled nastavljanja učiteljic na deških šolah, in skrajni čas je, da šolske oblasti, ki poznajo komplicirane učne razmere v Ljubljani, brez ozira na desno ali levo odpomo-rejo temu nedostatku, zvrsujoč zakonite predpise. Kes je tudi, da ljubljanski Hčitelji in učiteljice nimajo hlapčevskega duha in ne marajo za licemerstvo. Toliko z naše strani gospodu gorenjskemu kolegu ad melius informandum. — Več ljubljanskih učiteljev v imenu skoro vseh.
— Pevsko društvo „Ljubljana" naznanja s tem, da priredi običajno vinsko trgatev dne 4. vinotoka t. L in prosi slavna narodna društva, da se blagovolijo ozirati na ta dan.
— Izlet zveze slovenskih kolesarjev, v dnevih od 5.—7, oziroma 8. septembra t .1. čez Trbiž v Italijo se tako-le vrši: Odhod iz Ljubljane v soboto, dne 5. septembra opoludne (11. uri 51 min.) z gorenjskim vlakom do Trbiža, odtod vožnja • kolesi doChiuseforte (34 kmjprvo prenočišče). V nedeljo s kolesi do Vidma, kjer se obeduje. Ob dveh popoludne odhod v Gorico (42 km — drugo prenočišče). V ponedeljek
v/ jutro vožnja ¥ Oglej (Akvilejo 43 5 km). Ogled bazilike in muzeja; ob 1. uri 20 min. popoludne s parni-kom v G rad o in odtod zopet a par-nikom do Trsta (tretje prenočišče, eventuelno povratek z večernim vlakom v Ljubljano). Oni izletniki, ki žele iti v Benetke se odpeljejo v nedeljo popoludne iz Vidma narav nost tja in prenočujejo ali v Cone-g lian o (72 km) ali pa v Treviso (100 km) ter odrinejo v ponedeljek naprej v Benetke. V torek 12 uri 30 min. ponoči vožnja s parobrodom v Trst. Ker je cesta skozi in skozi lepa, od Žabnioe dalje pa vedno pada in ker so kraji vrlo zanimivi, je opravičeno pričakovati številne ude ležbe. Da se pravočasno izvrše potrebna naročila glede prenočišč, obeda itd., naj se gospodje izletniki zglase najkasneje do 2. septembra in tej zglasitvi prilože svoto 10 kron in svojo sliko.
— Prvo hrvatsko društvo „Kolo" v Ljubljani vabi uljudno na svoj ustanovni zbor, ki bode v nedeljo, dne 30. t. m popoludne ob 4. uri v Wolfovih ulicah v gostilni Auerjevih dedičev. Spored: 1. Čitanje pravil. 2 Razlaganje pravil in govor o namenu društva. 3. Volitev odbora in odbornikovih namestnikov. — Slovenci in Hrvatje dobro došli!
— Dovtipne naše bra-njevke. Včasih je pri nas doma veljal pregovor: »Ima denarja kakor hudič toče«. A zadnjič sem pa na ljubljanskem trgu slišal drugo prav dobro. Neka branjevka je hotela namreč svoji sosedi dopovedati, koliko denarja ima njena prijateljica, in rakla ji je: »Denarja pa ima kakor papež.«
— Družbo slov. igralcev iz Ljubljane i ki je tri večere vspeSno igrala v Tolminu, je posetil g. Zorli, trgovec iz Aleksandrije, ki biva mesec dni v Tolminu na počit nicah, in je stavil vprašanje, ako bi hotela družba slovenskih igralcev posetiti spomladi Aleksandrijo in Kairo najmanje za 3 mesece. Gosp. Zorli je z gledališkimi razmerami v Aleksandriji dobro znan in pravi, da družbe francoskih, ruskih in italijanskih igralcev tamkaj Žanjejo veliko vspehov v moralnem, kakor zlasti v gmotnem oziru. Zakaj bi se tudi Slovenci enkrat ne pokazali v Egiptu V Garancijo in potne troške bi prevzel tamošnji gledališki podjetnik. Kon-trakt in varščina uredi se potom avstro - ogrskega konzulata v Aleksandriji. — Mlada pisateljica, gospica »Loris« z Dunaja je poslala g. Danilu dve ljudski igri v pregled in vprizoritev.
— Prvi čebelarski shod s predavanjem na Kranjskem 89 je vršil dne 25. t. m. v ljudski šoli v Šmartnem pri Kranju. 59 čebelarjev in prijateljev čebelarstva iz bližnjih in dalnjih krajev — celo s Štajerskega in Primorskega — se je udeležilo tega, za naše čebelarstvo velepomembnega shoda. Od 9 ure zjutraj do G ure zvečer, ne vštevši skupnega obeda na Ga-šteju, so predavali strokovnjaki in pokazali, da je treba naprednemu čebelarju veliko več vedeti, kot se splošno domneva, če hoče doseči pravi vspeh. Za temeljito spoznanje zanimivih pogojev in na najpotrebnejših priprav racjonelnega čebelarstva bi bilo pač nujno potrebno, ustanoviti kjerkoli Čebelarske tečaie, kot jih imajo obilno n. pr. na Češkem, in strokovni popotni uč.telj bi imel hvaležno nalogo, navajati kranjske čebelarje, kako uravnati ta zapuščeni in zanemarjeni vir naro dovega bogastva, da bo mogoče obilno črpati iz nj -ga.
— Društvo za povzdigo prometa tujcev na Bledu je
dalo ponatisniti razpravo »Bled na jezeru na Gorenjskem«, ki je izšla pred leti v uglednem listu »Krem den Zeitung« v Solnogradu, v več sto izvodih v svrho, da se porazdele in se v najširših krogih vzbudi zanimanje za Bed, ta prirodni biser kranjske dežele. V spisu se navdu Šeno in s pesniškim zanosom opisuje Bled in njegova divna okolica, slika se v bujnih hojah julijsko pogorje s »snežnikov velikanom« očakom Triglavom ter v spretnih potezah riše okolica bohinjskega jezera. Tekst dičijo mnogobrojne, umetniško dovršene pokrajinske slike, narejene po fotografijah blejskega fotografa Lergetporerja, ki harmonično dopolnjujejo celotni vtis zanimivega op:sv Kdorkoli bode čital ta z domoljub nim srcem sestavljen spis, katerega, kakor smo že omenili, živo iluatru-jejo prekrasne krajevne slike, bode se sigurno nehote navdušil za ta divni kotiček slovenske naše zemlje Isto društvo je tudi izdalo velike reklamne plakate, ki takisto pred-očujejo bleško jezero z njegovo najti rasnejšo okolico. Dasi v polni men priznavamo, da je društvo s tem, da je izdalo omenjeni opis Bleda in njegove okolice v podobi in pismu, izvršilo eminentno domoljubno delo,
vendar si ne moremo kaj, da bi ne izrazili naše bolesti, da se je v na-pominanem delu tako malo oziralo na to, da leži Bled na slovenski zemlji. V opisu triglavskega pogorja se pač omenja delovanje nemškega planinskega društva in prinašata se celo dve planinski koči tega društva, vspešnega delovanja »Slovenskega planinskega društva« pa se ne dotakne niti z eno be sedi o o. In vendar je naše planinsko društvo v kratki dobi svojega ob stanka storilo za razvoj turistike v tem pogorju več nego nemško v desetletjih. Takisto imajo reklamni plakati prostora za slovenski jezik le na zadnjem mestu. To preziranje naših narodnih čustev pač mora vsakogar, ki čuti le količkaj narodno, hudo boleti.
— Bohinjska železnica. V »S>či« čitamo: O tvrdki Sard & Le-nassi prihajajo dan za dnevom pritožbe iz vrst domačih delavcev, kako protežirajo Lahe iz kraljestva, kako jih bolje plačujejo, ter kako delajo s domačini prej nego jih sprejmejo v delo. Slovenske delavce in pred-delavce podijo od pisarne do pisarne ter se vidi, kakor da jih imajo očitno za norca, vsled česar vlada med njimi prav napeto razmerje ter ogorčenje napram tvrdki. Ako nastanejo spopadi ali kaj podobnega, bodo seveda le slovenski delavci krivi. Tvrdka se je obvezala, da bode sprejemala 30°/0 delavcev - ptujcev, v resnici pa dela ravno narobe, o čemur se lahko vsakdo prepriča na celi progi od Solkan** do Kanala, kjer mrgoli laških delavcev. Izgovarjajo se, da Slovenci niso zmožni, da bi spreje mali kaka odgovorna mesta na progi, niso za drugo delo kakor za »pikon« i. t d. Toda   niti  za  najzadnja dela
— kepanje jih nočejo. Drugodi po svetu pa jih iščejo kot izvrstne pred-delavce in voditelje partij! Vemo za slučaj, da se je naš rojak iz okolice ponudil  za  višje   odgovorno mesto
— ne za kopača — toda še danes ga niso sprejeli, obljubljajo pa mu vendar, da ga sprejmejo, samo da sprejetje zavlačujejo jedino le z na menom, da se naš ponudnik naveliča čakati. Skrajno nečuveno pa je od tvrdke, da se z našimi ljudmi tako očitno norčuje, ko jih pošilja večkrat celo do Kanala vprašat za delo, in to ne enkrat ali dvakrat, pač pa se to ponavlja po cele tedne, da delavci romajo od Gjrice do Sol kana, do Plavij in Kanala in obratno in končni vspeh teh poti je ta, da jih ne sprejmejo. Železnica se gradi na naših tleh ter zahtevamo, da uživajo domačini vse one ugodnosti, ki jih nudi gradba, in ne ptujci-L^hi. Jako značilno je razvrščenje plač med delavci. Nastopni slučaj jasno dokazuje, kdo dela ceneje in bolje: domačin ali Lah iz kraljestva. Domačinu, bodisi Lahu ali Slovencu, plačajo največ K 2 10. Ako se protivi tej plači, izplačajo ga s K 2 40 ter ga odslovijo. To se je pripetilo v soboto trem Furlanom. Znan nam je slučaj, da so domačini prijeli dnine a K 210, a delavec iz »kraljestva« pri istem delu sledečo dnino: za 233/4 dnine je prejel predujma K 25— in ob plačilnem dnevu v soboto 22. t. m. de K 45 —. Torej skupno K 70 —. Iz tega slučaja je razvidno, kako protekcijo uživajo Lahi. Avstrijec ni za nje, le Lahi. Tudi za to imamo dokaze. Dogodil se je slučaj, da je par domačinov prosilo dela. Imeli niso nobenega. Prišel je lačen Lah z družino. Hitro ko so domačina odslovili, hitro je bilo delo zanj! A ne le to. Celo delovodja mu je pomagal nesti blago tje, kjer bode bi val. Ogorčenost vlada med domačini, in ako se iz tega kaj izoimi, kedo bode kriv?! Napetost je velika. Kaj dela poklicana oblast?!
— Spodnja Polskava. Že dlje časa si žele slovenski kmetje v Spodnji Polskavi narodnega kovača, da bi jim ne bilo treba podpirati sovražnika slovenskega kmetskega ljudstva, ki je tudi zadujo nedeljo na shodu tako nespodobno kričal. Zato se opozarja, da bi pošten in dobro izvežban kovač, ki bi bil naroden Slovenec, našel v Polskavi lepo priliko nastaniti se. Dotičnik bi smel pričakovati, da bi dobival delo tudi od obeh tamošnjih graščin, veleposestvo dr. Glaučnika na Pragarskem in graščina Frajštajn, lastnik dr. Majaron.
— Nemška državna gimnazija za 16 Nemcev v Pulju. Iz letošnjega izvestja državne gimnazije v Pulju povzamemo, da je v preteklem šolskem letu pohajalo ta zavod 358 laških, 124 hrvatskih in le 16 nemških dijakov. Navzlic temu, da obiskuje to šolo tako neznatno steviloe Nemcev, je gimnazija popolnoma nemška in, čeprav so skoro vsi dijaki laške in hrvatske narodnosti, vendar se hrvatski in italijanski jezik ne poučujeta niti kot prosta predmeta! Za ta nemški učni zavod je postavila vlada v proračun za prihodnje leto 100.000 K, da se zgradi novo šolsko poslopje. Torej U pra:
vična avstrijska vlada ima za 16
nemških dijakov na razpolago stotisoče. za ubogo slovensko deco v Trstu in Gorici, katere število dosega tisoče in tisoče, pa nima niti vinarja. To je škandal, ki je mogoč samo v Avstriji! To je tako kričeč slučaj nečuvenoga protežiranja nemškega življa s strani vlade, ki more izvati pri Hrvatih in Slovencih najhujši odpor. Treba bo že vendar enkrat povedati vladi kratko in odkrito, da voČigled takih kričečih krivic Slovenci in Hrvati v Primorju pač nimajo več vzroka biti verni Avstrijci ter nositelji in branitelji avstrijske državne ideje.
— Edinost v laški stranki v Istri poka. Te dm se vrše v Rovinju občinske volitve. Rovinj je seveda laško mesto, v katerem so do sedaj brez ugovora gospodarili pristaši veleitalijanske stranke, katere vodja je zloglasni dr. Bartoli, rovinj ski rojak, ki je izrekel načelo, da so v boju zoper Slovence in Hrvate do voljena vsa sredstva. Dosedaj je t« stranka, kakor povsodi v Istri, tudi v Rovinju vladala neomejeno, ne da bi se bila proti njej pojavila kaka opozicija. Letos pa se je prav v Ro> vinju med laškim ljudstvom jel pojavljati hud odpor proti vladajoči laški stranki, ki je rodil organizacijo takozvane kmetske stranke. Ta nova stranka je takoj pri prvem nastopu pri mestnih občinskih volitvah v Ro vinju izvojevala znaten vspeh; prodrla je namreč s svojimi kandidati v III. volilnem razredu. Tudi v I. in II razredu je nastopila s toliko energijo, da je Bartolijeva stranka jedva z največjim terorizmom in z naporom vseh svojih sil rešila mandate v teh dveh razredih. Ta volilni boj je ve-lepomenljiv. Kaže nam jasno, da je tudi v istrski laški stranki, ki je dosihdob bila samo ena enotna bojna falanga proti slovensko - hrvatskim težnjam, jelo sumljivo pokati in da so se treznejši laški elementi sami jeli protiviti nečuvenomu terorizmu m naeilatvu v stranki. Ako se bode ta razpor v bodoče še poglobil, bo to samo v interesu Hrvatov in Slovence? v Istri.
— Slovenke kraljici Jeleni.
Italijanska kraljevska dvojica |e ta teden posetila Videm, kjer je bila z velikim navdušenjem sprejeta. Kraljici Jeleni se je poklonilo več žen skih deputacij, katere je ista z največjo ljubeznivostjo sprejela. Tudi Slovenke iz sv. Petra pri Vidmu so se kraljici Jeleni poklonile in ji izročile krasen šopek s slovensko troboj nioo in s slovenskim napisom. Jelena je bila vidno vz--. došcena. To je pač lepo znamen|e! da še na Beneškem žive Slovenke ki se zavedajo svoje narodnosti! Ka; pa pri nas?
— Hrvatske novice. Ubitega so našli v Budiščini trgovca Antona Sabljića, ki je bil najvztraj nejši agitator nedavno izvoljent i poslanca E Kumičića. Umor se spra vlja v zvezo s političnim nasprot stvom. — Dvojezični napis na pošti v ZagreDu. Za državno že leznico je prišla sedaj tudi južna železnica ter napravila nad posto madjarski in hrvatski napis. Poštno ravnateljstvo pa je prosilo železnico! naj napis odstrani, ker le razburja : občinstvo.— Na smrt je bil od sojen v Zagrebu vrtnar Pirnar iij Rake pri Krškem, ki je umoril i | Kerestincu kuharico Jero Jereb. Madjarski jezik na h s k e m vseučilišču v Zagrebu Hrvatski listi javljajo, da se je vladi odločila, da se bode s prihodnji šolskim let j m na zagrebškem vse učilišču znova aktivirala stolica z madjarski jezik in slovstvo. Za t mesto je baje že določen cistercijen zec dr. Kazimir Oreška, profesor n višji gimnaziji v Pečuhu. To bod Hrvati srečni! — Karijera Hr vata v inozemstvu. Iužemr Luj Čubelić, s.n načelnika železniške p s t »je v Zagrebu, ki je bil že dve le asistent na tehnični visoki šoli Berohnu, je sedaj nastavljen kot \ konstruktor pri splošni elektricitet družbi v Bcroiinu, katero mesto bod te dni nastopil. Gosp. Čubel.ć de sedaj na konstruktivni preustroj 11 parne turbine, kattra bi naj, kako je znano, nadomestila sedajui par stroj. — Hišna preiskav a v ured ništvu »Narodne Obrane« Osieku. V četrtek dopoldne je pri šel v uredništvo »Narodne Obrauel mestni pog'avar pl. Oayer v spreii'-'l stvu detektiva ter |e zahteval, da * ^ mu izroči brošura »UzniCke usp^T mene« II. del, katere je spi*' znani pisatelj in rodoljub S tj epa Radić. Nato so se zaplenile vse zalogi se nahajajoče knjižice. K1 zume se, da se bode uredništvo in ralo pred sodiščem še zagovarja ker je imelo v zalogi. Ra ćevo brošurico. — Žrtva p 1 mena. Kuharica Anka Nadeti profesorju Manajloviou je prihla
Daljo v prilogi«
ioril j Bb. -j rvat
2. Priloga „Slovenskomu Narodu" št. 199. ar>e 29 avgusta tgOS
goreč brzovar špirita. Vnela se ji je obleka ter je za ranami umrla. — Umrl je v Jablaniei profesorski kandidat Škender Vieko Stokić, kl je zaradi svojega rodoljubja izgubil profesuro. — Ravnateljem kmetijske šole v Požegi je imenovan Dušan pl. Kraljević, ravnatelj take šole v Petrinji. — V Krapinske toplice je prišlo do 22. t. m. 1967 strank s 3435 osebami. — Star pohotne ž. V Oseku so zaprli 64 letnega hlapca Karačonija, ki je posilil neko 81etno deklico. — Za za-prešičke žrtve se je služila v Krapini maša zadušnica ter je bila cerkev natlačena. Sredi cerkve je stal katafalk obložen z venci in šopki v narodnih barvah. Od vseh strani prihajajo darovi za žrtve. Jurist Leitner v Zaprešiću, ki je bil zaradi prvih izgredov v Zaprešiću obsojen na 3 mesece ječe, je zopet v preiskovalnem zaporu.
— Izpred sodišča. Kazenske obravnave pri tukajšnjem deželnem sodišču: 1 ) Franc Golob, posestnika s?n v lškivasi, je dne 11. rožnika zvečer pred hišo Marije Platnar z odprtim nožem sunil posest nikovega sina Alojzija Žagarja nad levo oko in na desno stran vratu, to sicer vsled nekega prepira, ki se je vnel med domačimi fanti, obsojen je bil na 3 mesece težke ječe. 2) Anton Kranjc, klepar iz Postojne, je osleparil 7 strank v Begunjah, v Dobu, Dragi in Polici na ta način, da je obljubil, da jim napravi ace tvlen-razsvetljavo, za kar je prejel predujeme, osleparil je trgovca Antona Ditricba za 28 K pleha, češ, da ga je poslal Matevž Milavc. vzel je tudi za 36 K cinkastega pleha pri pokritju strehe hiše, v kateri se nahaja stroj za električno razsvetljavo Postojnske jame; tudi se je orožnikom izkazal s ponarejenim obrtnim listom postojnskega okr. glavarstva. Zaradi teh sleparij je bil Kranjc na 13 mesecev težke ječe obsojen. 3) Andrej Krvina, čevljar na Karolinški zemlji, je bil zaradi hudodelstva oskrumbe obsojen na 18 mesecev težke ječe. 4.) Janez Hribar, delavec v Mostah, je z nožem sunil ponoči na 16. rožnika Janeza Bakovšeka v levo roko. Zadevno noć je obtoženec v družbi fantov pil v Novakovi gostilni v Mostah, domu grede so se sprli in stepli; Hribar je bil obsojen na 2 meseca ječe. 5.) Žniderič Anton, delavec v Ljubljani, je zvečer v Ken-dovi gostilni se ustavljal plačilu; ko je šel gostilničar po stražnike, hotel je Žniderič pobegniti, kar je zabranil neki navzoči gost, obdolženec ga je v desno roko vgriznil. Ko ga je mestni stražnik odvel v zapor, je tudi tega vgriznil v levo stegno in ga zmerjal s psom; obsojen je bil na 2 meseca težke ječe. 6) Jurij Žvokel iz Podsmreke je ponoči od 7. na 8. mal. srpana v družbi dveh jetnikov pobegnil iz tukajšnje de želnosodne jetnišnice, v katero je bil zaradi tatvine na 18 mesecev težke ječe obsojen. Po begu iz ječe se je klatil po ljubljanski okolici in tudi po Ljubljani, kjer je kradel kar mu je pod prste prišlo. Skoda ukradenega blaga se je cenila nad 200 K; večino teh tatvin obd lženec priznava. Sodišče ga je iznova na 2 leti težke ječe obsodilo.
— Požar pod Lipoglavem. Včeraj ponoči je pod Lipoglavem v fari Sv. Lenarta (Sostro) nastal požar, ki je uničil pcsopje, dva konja, pet krav, ene tele in štiri prašiče Ga silci iz Bzovika so obvarovali bližjne sosede nesreče in s >  ogenj pogasili.
* Najnovejše novice. Zopet    požar    v Budimpešti. Predvčerajšnjem je   nastal požar na južnem kolodvoru.   Štirje ognjegasci so težko ranjeni. —   D i n a m i t n a razstrelba.    V    kamnolomu v Vajkovcu pri Aradu  je   neki odpuščeni delavec podložil dinamit, ki se je razletel ter ubil šest delavcev, 15 pa jih težko ranil.  — Smodniš-nica  se je  razletela v Sena Quirico pri Rimu.   Lastnik, njegova iena in  eden delavec  so  ubiti. — Še  ena   eksplozija. Wiesner-jeva tovarna za šport v Berolinu se je razletela. Eden kurjač je ubit. — 400 vojakov zbolelo  za logarjem.   Na   vežbališču  v Hamburgu je zbolelo  blizu 400 vojakov in častnikov za legarju podobno boleznijo.   —   Poslanec Klofač obdolžen veleizdaje.  Ker je na nekem shodu posl. Klofač poročal Jd svojem potovanju po Balkanu ter Vstro  kritikoval   avstrijsko zunanjo volitiko,  se je   začela   proti njemu Vreiskava zaradi veleizdaje ter se je Hržavni zbor naprosil,  da ga izroči. w— Razpuščena  občina. Na-Wiestništvo  je   razpustilo   češko ob-BUlQ Prehov  zaradi nerednega ura-•ovanja. — Trije vojaki utopi 1 i.  V Hainburgu se je prekucnil Vonirski čoln ter so utonili en četo ■pdja, en  petnik  in  en  pionir. — Vaborišče v tevtoburškem K o z d u je našel profesor Knothe.
Na mestu je izkopal mnogo rimskih predmetov.
* Grozna nesreča na železnici. V Godroipu blizu Vidma je trčil vojaški vlak ob tovornega. Mrtvih je 10 vojakov, 4 častniki, strojevodja in kurjač Nad 50 vojakov je ranjenih. Do včeraj so pripeljali v Videm 26 težko ranjenih. Vojaštvo se je vozilo z ve likih vaj domov. Pri manevrih sta bila tudi kralj in kraljica, ki sta se takoj odpeljala na kraj nesreče, ob iskala ranjence ter jih tolažila.
* Tolstoj in ameriški mi-Ijonarji. Lani )e obiskal Tolstega dr. Harper, rektor vseučilišča v Ci kagu, in mu pripovedoval, koliko milijonov je daroval milijonar Gar-negie vseučilišču. Tolstoj se je p* -govarjal nato z ameriškim profesor jem, ki je bil eden izmed njegovih častilcev, o veri in socijalizmu Ko je pa Harper odšel, izrazil se je Tolstoj proti uredniku »Newyorškega Sveta«, kateri je bil neka) nedei) v gosteh pri njem: »Ta dr. Harper mis1!, da so za vseučilišče v Ctkagu največje važnosti Carne^ievi milijoni. Žalostno vseučilišče, ki je od visno od trustovih milijonarjev.« — K~» je Harper o t«m zvedel, je takoj ukazal, naj se Tolstojeva slika, ki je visela v avli vseučilišča, obrne tako, da bo gledala proti peči.
* Kako živi srbski kralj Peter ? Kralj srbski ustane vsak dan že ob polu 5 uri in zajuterkuje, a ob 6. uri se pelje na izprehod pri vsakem vremenu Vožnja traja poldrugo uro. PrišedŠi domov, čita kralj časopise; naročen je na vsh srbske časopise. Ob 9 uri priđe Vujić, načelnik belgrajski, da naznani, kaj se je dogodilo v zadnjih 24 urah. Potem sprejme kralj svojega prvega ad)utanta Popovića, za njim pa svo-jega rojaka Nenadovića, s katerim govori o obiteljskih in političnih po slih. Ob 11. uri pridejo ministri. Opoludne je obed; kralj ljubi enostavna Brbska jedila. Po obedu gre kralj za nekaj časa v salon, kjer kadi in se pogovarja s svojim prijateljem markizom de Rose. Nato pregleda ino zemske časopise. Ob 3. uri pride tajnik Balnjagdžić, ki prinese kralju razne prošnje, Hustrovane časopise, karikature itd. Ob 4 uri izpije čašo mleka in se napoti nato v spremstvu adjutanta v tvornice, bolnic**, šole in ječe. Večerja pa kralj ob 7. uri. Potem se pogovarja ali proučava državne akte do polu 9. ure. V spal mci prečita še poglavje kakega ro mana in s tem je končan njegov dnevni program.
* Senzacionalen samomor. Zelo bogat, GOietni grašcak blizu Stol. Belegagrada, Filip \Veiss, je prišel lani k svojim sorodnikom v Budimpešto. Weiss je bil še samec ter se je hudo zaljubil v mlado, a zelo lepo uradnikovo hčer Olgo Bleier ter jo zasnubil. Najprej pa je dal v naglici postaviti na svojem posestvu krasno vilo kot bodoči dom svoji izvoljenki. Pred tremi tedni je bila poroka v Budimpešti na kar Bta se odpeljala poročenoa v razkošno vilo. PreteČeno nedeljo pa se je Weiss zaklenil v svojo sobo ter ustrelil.
* V koliko časa se pride okoli zemlje? Nek žurnalist z New - Yorka se je odpravil 26 rožnika t. 1. na potovanje okoli sveta. Sklenil je potovati Čim najhitreje, da bi se iz lastne skušnje prepričal, v katerem Času je mogoče priti okoli zemlje. Te dni se je mož pogrnil a potovanja. Dasi seje posluževal samo navadnih vlakov in parnikov, je vendar rabil okoli zemlje samo 54 dni, 9 ur in 42 minut in je s toni dosegel svetovni rekord. S tem pa je pobil celo pisatelja Julija Vernea, ki je v neki fantastični povesti slikal potovanje okoli sveta v 80 dneh, kar je bilo v njegovih časih — in od tega še ni dolgo — naravnost neverjetno.
* Analfabeti v Italiji. Izmed 193 183 leta 1881 rojenih in v vo jake potrjenih novincev je 6 2.9 9 8 takih, ki ne znajo ne čitati' in ne pisati. Izmed 100 potrjenih je torej 38 analfabetov. Če pa pomislimo, da v Italiji ne pridete niti dve tretjini na nabor, ker jo prej popihajo iz dežele s trebuhom za kruhom in da ti slednji niti pojma nimajo o kakem učilišču, lahko sklepamo, kako bogata je blažena Italija na takih »učenjakih«. Najbolj bogate na analfabetih so južne* pokrajine. Prvo mesto zavzema otok Sardinija, kjer je 55 60 odstotkov analfabetov. Za to pride Katabrija z 51 %, Apu-lija, Sicilija in manjši otoki s po 50 °/0, Bazilikata s 49 % Najmanj analfabetov ima še Pijemont, namreč samo 1134 °/#, potem sledijo: Lombardija s 15 o/0, Ligurija s 16 °/0. Be nečija 23 % in Emilja 30 •/•• Ifi to Btatistike lahko vsakdo razvidi, kako pridno skrbe za izobrazbo v polen-tarski deželi.
* Svojemu možu odpovedala Stanovanje. Na Dunaju se
je izvršila te dni čudna budna It ravna /a Mož, ki je bil sodnijsko ločen od svoje žene, je isto prosil, naj ga vzame v stanovanje proti plačilu kakor navadnega sobana. Žena seje udala. Ker pa uit.ž ni redno plačeval najemnine, mu je stanovanje sodnijsko odpovedala. Mož se je skliceval, da vlada med njima zopet zakonsko razmerje, ker sta dobila med tem časom tudi otroka. Toda sodišče je izreklo, da mora stanovanje zapustiti v 14 dneh, sicer ga zarubi.
* Senzacijonalen proces se vrši sedaj v R mu. Gre se za poskusen umor, da stvar je zanimiva, ker leti glavni sum zaradi tega porušenega umora na senatorja italijanskega kraljestva Glementi nija. Ta se je pred mnogimi leti seznanil z neko Antonijo Smerdu »rojeno v južni Avstriji« in »ki ima neke sorodnike v Trstu« — ki je torej brez dvoma Slovenka. Smerdu je bila tedaj stara 18 let Senator Glementini, ki je bil se takrat v Benetkah, je Antonijo Smerdu zvabil, da je začela ž njim ljubavno razmerje. Ko se je pokazalo, da to razmerje ne ostane brez posledic, je zapeljano dekle zahtevalo naj izpolni Glementini svojo obljubo in naj se ž njo poroči. Glementini pa tega ni hotel storiti, posebno ker so mu njegovi sorodniki, med njimi zlasti uradnik poštnega ministrstva Zanar-dini to odgovarjali. Stvar se je vlekla mnogo let. Clementini se je preselil v Rim in vzel Antonijo Smerdu sabo. V Rimu je bila Smerdu 21. decembra napadena. Neki 17 letni dečko jo je hotel umoriti, a Smerdu se ga je ubranila, dasi je bila ranjena. Iskazalo se je, da je f-inta za umor najel Glementinijev sorodnik Za-nardini. *
* Slikar May in Američanka. O nedavno umrlem angleškem slikarju M*yu se pripoveduje sledeče: »Nekega dne je obedoval M-y v hotelu »Savoven« ter se je med jedjo kratkočasil z risanjem karikatur na jedilni list. Pri sosednji mizi je sedela neka zelo bogata Američanka, ki bi bila rada imela kako risarijo od tega slovečega moža. Kakor je že navada takih bogatašev, ki menijo, da dobe za denar takoj, k&r si požele, je poslala natakarja s papirnatim stotakom k slikarju naj ji prepust' risarijo. Slikar je bil presenečen, pogledal je ostro damo ter narisal njeno karikaturo na belo stran bankovca ter ji po natakarju isto vrnil.
* Izgnan pes. »Arbeiter Ztg « poroča, da je prispel na Dunaj tisti pes, o katerem smo mi svojeČasno poročali, da ga je kraljeva vlada Hrvatske in Slavonije izgnala iz tro-jedne kraljevine. Dotični varaždinski trgovec je namreč slušal ukaz visoko vlaie ter odposlal izgnanega psa svojemu prijatelju na Dunaj. Izgnani pes se baje zelo dobro počuti v Avstriji ter si ne želi nazaj pod vlado grofa Pejacsevicha.
Nemški profesorji. O nemških profesorjih je prinesla »Frankfurter Zeitung« sledečo do-godbo: »Profesor v Gottingenu, dr. Sch\varz, je bil tip pravega profesorja z očali in dolgimi belimi lasmi. K j je pisal učeno razpravo »o strahu«, se je hotel aam prepričati, kako učinkuje strah na človeka. Stekel'se je, namazal po celem životu 8 sajami, vzel v roke poleno ter se skril pod mizo v svoji obedovaiuici. Ko je prišla služkinja, da pregrne mizo za kosilo, skočil je profesir izpo j mize ter zavpil: »Denar ali življenje! Bramarbarum copiarum mt-senoordia ertro!« »Ti bom dala denarja, malopridnež ti)« je zavrnila Blužkinja ter pripeljala iznenade-nemu profesorju pošteno zaušnico. Profesor se je prestrašil, kakor je potreboval za svojo teorijo ter zbežal. »Lastna izkušnja je najbolja«, se je tolažil profesor.
* 4X>00 otrok v ruskih ječah. Iz poročil nekaterih ruskih dobrodelnih zavodov, ki podpirajo odpuščene jetnike, je razvidno, da se nahaja do 4000 nedolžnih otrok po ruskih jetnišnicah, ki se niso pregrešili proti zakonu, a morajo vkljub temu zdihovati v temnih prostorih med drugimi jetniki. To so otroci zaprtih sta-rišev, katerih nihče ne vzame pod streho in morajo zato deliti usodo svojih roditeljev. Ves trud za izboljšanje teh žalostnih razmer je bil dose-daj brezvspešen. Rusija ima 27 zavetišč za otroke jetnikov, katere so ustanovili zasebni komiteji. Pa vsa ta zavetišča ne morejo zmagovati velikih stroškov, ki jih provzroča oskrba teh otrok, tako da vedno narašča število nedolžnih bitij po ruskih ječah. Glavna jetniška uprava je sedaj izjavila, da se bodo dali taki otroci tudi brez dovoljenja zaprtih starišev v oskrbo prisilnim delavnicam in zanesljivim rodbinam, tako da se bode v prihodnje morda vendar posrečilo, odtegniti otroke pogubnemu vplivu bivanja po ječah.
* Trpinčenje živali. V Belgiji, kjer se od vseh  držav spije naj-
več žganja, je mučenje živali narodna zabava. Tako so v občini Welkeuraetu privezali raco na desko, jo spustili v Ribnik in jo vlačili sem in tja po vodi. Na ubogo žival so potem strelci tako dolgo streljali, dokler ni poginila; „ta „plemenita4* zabava je trajala cele Štiri ure. Borba med petelini je sicer uradno prepovedana, a to ne zadržuje Belgijcev, da ne bi tudi na ta način mučili živali. Predsednika društva za varstvo živali, dr. Ruhla, ki je prišel nekoč v gostilnico v Ialhyeu, vrgli so gledalci borbe vun in ga povrh Še tožili zaradi razžaljenja časti. V Nemčiji, na Francoskem in v Ameriki se mučenje živali kar najstrožje kaznuje. Na Španskem seveda, kjer boji z biki še vedno cveto, in v Italiji, kjer se vsako leto na tisoče in tisoče ptic-pevk polovi in postreli, nimajo takih zakonov za hrambo živali. H H
^jEL* Gospod „baron(( — tat. Bela Purczeline, „baron" in bivši častnik c. kr. avstrijske vojske, moral se je pred sodnikom Barlovvoni v Vorkville, policijskim sodiščem v New Yorku zagovarjati radi tatvine. Gospoda barona so detektivi aretirali, ker je hišnemu posestniku Fran Bergmanu — kjer je stanoval — ukradel gosli, revolver, dragocenosti in obleke v skupni vrednosti 75 dolarjev. Avstrijskega pleme-nitaša je stavil sodnik pod 500 dolarjev jamščine, katere svote naravno ni imel, radi česar so ga poslali do prihodnje obravnave v ječo. Gospod baron von und zu Purczeline blagovolili so pred osmimi meseci ostaviti vitežko-cigansko Madjarijo, da pokažejo tudi ameriškim plebejcem vrline in linost avstro-madjarskega plemstva. Baron je služil pri nekem polku blizu Budapešte kjer se je zaljubil v neko takozvano „dvorno44 damo, ki pa je bila že poročena z nekim višjim častnikom. Vendar je pa to ni oviralo tudi barona ljubiti, kajti dolžnost dvornih dam je vsestransko ljubiti in „csokolniu, kakor to zahteva dvorna etiketa. To je pa njenega moža tako ujezilo, da je po plemenitaški navadi pozval barona na dvoboj, da z njegovo krvjo opere svojo častniško čast. Rodbina barona pa v to ni privolila in ga je pregovorila, da ostavi deželo Arpadovih sinov, kar je on tudi storil. Ker se je pa „gospodu baronu" zelo mudilo, in je hotel kolikor mogoče hitro prekoračiti črno-žolte meje, ni zamogel napraviti dovolj „pufaa. Ko je prišel v plebejsko republiko — bil je prisiljen med plebejci iskati dela, katerega je tudi našel pri Bergmanu, kjer je pomival krožnike, snažil sobe in čistil stranišča, katero delo je, po Bergmanovem zatrdilu, za plemiče, ki so ljubili dvorne dame, najumestneje. V tej službi je pa baronu primanjkovalo denarja, radi Česar je na „pleme-nitu način ukradel imenovane stvari in jih za 20 dolarjev zastavil. Ko so ga aretirali, naši' so pri njem zastavne listke, in sedaj mora gospod „ dvorni baron" v ječi peti: „Csokoly meg — angyaiomu.
' Iz malo mest ni h občinskih Sej. V nekem ameriškem mestecu, kjer imajo Irci veČino, sklenil je občinski zastop enoglasno: 1 Zgraditi je novo jetnišnico, 2. sklene se, da se nova jetmšnica zgradi iz materijala stare jetnišnic*-; 3. dokler ne bo nova jetaišnica dogotovljena, rabiti se mora stara. — V mestnem zastopu v Dublinu so razpravljali, kako bi odstranili iz vseučiliščnega dvorišča velik kup prsti in ometa. Ntfki profesor je nasvetoval. naj se s&oplje glocoka jama ter se v njo zasuje ta šara. D ugi obbornik je premišljeno pripomnil: »Kaj pa na pravimo z gradivom, ki ga nakop Ijemo iz jame?« Profesor pa ni bil v zadregi ter je brž nasvetoval: »Saopati je treoa drugo jamo ter vsuti v njo dobljeno prst.« Na to ui upal nihče več ugovarjati.
* Namesto pump — popje. Na bojišče v Somalijo so prišli ne davno trije duhovniki treh vero-izpovedanj na Angleškem. Prijavili so se vojnemu poveljniku, češ, da jih je poslala vlada. Poveljnik ni znal kaj početi z dušnimi pastirji, ker so njegovi vojaki večinoma In dijci. ki se za vse tri angleške vere dosti ne zmenijo. Premišljeval je, kaj je pač napotilo vlado, da se tako briga za dušni blagor, končno se je spomnil, da je med drugimi potrebščinami naročil iz domovine tri pumpe sistem Par-sons, ali kratko tri Parson. Take pumpe bi bila v onih pokrajinah zelo potrebne, ker ni vode na po vršju. Ker pa se reče angleški parson duhovnik, mislili so v ministrstvu, da so vojaške duše v nevarnosti ter poslali tri pope.
* Angleška reklama. Angleži so mojstri v reklami ne s^mo v trgovini, temuč tudi na literarnem polju. Londonski tednik »Tit Bits« prinaša že nekaj časa pretresljiv roman, v katerem se umori, ropi, lju bežen, beg in drugi taki potrebni dodatki kar podijo. Uredništvo naznanja svojim naročnikom, naj iščejo tistih 500 funtov šterlingov, ki jih je junak   romana  priropal,   češ,   da je
svoto uredništvo res zakopalo »nekje«
v obsegu 60 km pred Londonom. Kdor najde zaklad po opisih v romanu, postane tudi njegov lastnik. Lahko si je misliti, s koliko napetostjo Čitajo naročniki na eni strani poročila, kako so posamezniki skušali najti zaklad, na drugi strani p« tudi nadaljevanje romana, da dobe nadaljne podatke. Sedaj se je nekemu Cooperu posrečilo nekje v obsegu 60 km v londonski okolici najti točko, kakor je v romanu popisana. Tam je mejnik, v bližini češnja zaznamovana s petimi žeblji v podobi križa ter brzojavni drog. Senca droga in črešnje se oh gotovem dnevnem času križate 87 m od tega križišča in 40 m severno od mejnika je baje pokopan zaklad. Gooper pa vendar ni izkopal niti vinarja-Sedaj bo morda uredništvo nadaljevanje romana tako zasukalo, da ho kdo zakopani zaklad — ukradel.
* Gin. ji v a dogodba slepega lajnarja. Nekemu londonskemu slepcu se je lajna pokvarila, ko j« ravno igral pred nekim predmestnim hotelom. Z vriščečimi glasovi j^ lajna naznanjala, da v njenem drobu ni vse v redu. Gostilničar je takoj priletel vun, da bi videl, kaj se ji zgodilo Med tem se je zbrala velika množica okoli ubogega slepca in dva moža izmed gledalcev sta bila, takoj pripravljena, pregledati in pr praviti stroj, a sta izjavila, da se stroj ne da več popraviti, ker se je zlomi' vijak. Gledalci, posebno ženske, m*»d katerimi se je razširila orovorica, d* je slepec oče štirinajstih otrok, k*■ tere mora preživljati s svojo lajnr, so s solzami v očeh pomilovale ne srečnika. Neki krepak mož, ki je X enim očesom škilil, je predlagal, n*j bi se zbiralo za reveža in je v gin-ljivem govoru predočeval bedo nesrečnega lajnarja. Ker je pa videl, da so se začeli ljudje naglo umikati v stranske ulice in v gostilno, šel neustrašeno za njimi in nabral lepo svotico, kateri je dodal tudi hotelir svoj šiling, ker se je stroj pred njegovo gostilno polomil. Berač je s sedemnajstkratnim »B^g povrni* prejel denar in odšel. Kmalu na to pa pride mimo neki gospod in vpraša enega izmed gledalcev, ki so globoko ginjeni še sedaj stali na onem mestu, se je li tu pobiralo za slepega berača. Ko se mu je vprašan e potrdilo povedal je začuđenim, da se je beraču isti dan že štirikrat polomila lajna in da je oni škiljasti mož že štirikrat zanj pobiral. Berač ob ugodni priliki namreč kar sname vijak iz lajne, ga vtakne v žep in — lajna je polomljena.
* Premeten avtomobilist. Milijonar James Bili peljal se je te dni z grozno hitrostjo, kakor je le v Ameriki navada, s svojim avtomobilom in naletel na debelega prešiča, ki je opazoval čuden nestvor z zadovoljnim kruljenjem,   a  se  ni  mogel pravočasno umakniti, tako da je zašel med kolesit in med njimi pustil  svoje mlado življenje.   Milijonar je imel vendar toliko možatosti,  da je ustavil  avtomobil in si  ogledal  škodo,  ki jo je provzročih V tem trenutku  pa je  prisopihal tudi lastnik razmesarjenega prešiča in začel strašno  vpiti nad  avtomobilistom; pomiril se je nekoliko  šele tedaj,   ko je opazil,  da milijonar odpira  svojo denarnico.   Kaj   bi storil  v tem slučaju evropejski milijonar?   Vzel  bi iz listnice   par bankovcev, jih vrgel kmetu in bi se odpeljal dalje.   James Bili pa se je pokazal pravega Amerikanca, ki je vedno praktičen, čeprav je milijonar, in je  vprašal kmeta,  koliko je prešič vreden.   Kmet je zahteval seveda grozno pretirano ceno,  a milijonar se ni dal prevariti,  ker se je  na trgovino s prešiei razumel.   Začela sta se glasno pogajati, kakor na prešičjem sejmu in slednjič sta se zedinila. Kmet je bil s kupčijo zelo zadovoljen, kajti milijonar mu je vendar prešiča   dobro plačal in poleg tega se je spomnil tudi na meso, ki mu bo  ostalo zastonj.   A  glej ga spaka!   Milijonar zgrabi mrtvega prešiča pri glavi,  strojevodja pri repu in kakor bi trenil, bil je ubogi prešiCvk na avtomobilu,  ki je  naglo oddrdral. Kmet  je   kakor   okamenel   gledal za vozom, potem pa zamrmral:   „Ta gospod je vendar še večji goljuf, kakor jaz! . . .«
* Hičina o Tolstemu. 0 grofu Tolstemu, njegovem življenju in nazorih se je že toliko pisalo, da so ne da več dosti povedati o tem velikanu med pisatelji. Angležu Klbertu llubbardu, ki je Tolstoja obiskai na njegovem domu, se je pa posrečilo tudi izvedeti, kake nazore ima o Tolstemu hišina grotičina. To je tem bolj zanimivo, ker je znano, da sluge, posebno pa hišine, svojih gospotlarjev nikdar ne hvalijo, če prav to Še tako zaslužijo. Tolstoj je po mnenju hišine surov, kmetski, nevljuden, neotesau in zelo zopern človek, kakoršnih se vsak dan dosti vidi po ruskih kolodvorih na deželi. Hisini se zdi zelo smešno, da Tolstoj niti ne pokusi jedi, ki so pii-pravljene za goste. V njegovi kmetski obleki vidi le prenapetost, kajti po njenem mnenju bi si lahko kupil boljšo
obleko. In ker se tako malomarno oblaci, grotiea seveda ne moro skupno z njim potovati, ker se Tolstoj vozi vedno le v 3- razredu. Uboga grotlca si mora vzeti drugo spremstvo, ce gre na kako veselico, in kadar pride Tolstoj v Petersburg, ga morajo sinovi venomer opravičevati radi njegove zunanjosti in govorjenja. Pri pojedinah sedi grofica v vsi blišeobi na gornjem koncu mize, za njo pa stoji sluga in pazi na vsak njen migljaj. Dalje ob mizi sede ostali gostje vsi okusno oblečeni. Na dolnjem koncu mize pa sedi Tolstoj v kmetski obleki, prepasan z nsnjatim pasom. Pri kosilu pride poleg vina in kave devet jedi na vrsto, katerih se pa Tolstoj in njegove hčerke, ki so tudi zelo priprosto vzgojene, nikdar ne dotaknejo, ampak jedo samo ržen kruh in ovseno kašo; vina in kave pa sploh nikdar ne pokusijo. — Take nazore ima hišina o Tolstem.
* Zverina. Neki dopisnik »Frkf. Ztg." piše:  Te dni sem obiskal zoolo-gični vrt v X.   Velika množica radovednega občinstva je stala pred levjo kletko in občudovalo kralja vseh živali. Ta pa je ležal stegnjen v svoji tesni kletki in motril s prezirljivim pogledom polnim globoke filozofije, stvarice v Človeški  podobi.   Na  enkrat  se zasliši otročji   glas:   „Mama,  poglej miško." Vsi gledalci so pogledali na ono mesto,  kamor je otrok kazal s prstom. Mala miška se je prav zaupno bližala levovim prvim nogam in po kratkem obotavljanju splezala na mogočno šapo ter promenirala po tej nenavadni brvi. Lev se je nekoliko stresel in z radovednim  pogledom  opazoval neznatno, predrzno  živalico,  ki je med tem že skočila na  drugo  nogo.   Nato pa je uprl svoj zaničljiv pogled zopet v gledalce, ki so nestrpno in tiho pričakovali izida te mišje promenade. Miška pa je kmalu  zapustila  svoje vzvišeno stališče na levji nogi in se spravila nad veliko kost,  ki je ostala  levu od kosila. Obed ji je menda izvrstno teknil, kajti z veliko zadovoljnostjo se je postavila na zadnji nogi na robu kletke in — padla med gledalce.   Ti so pa malo, nedolžno živalico, katerej je mogočni lev velikodušno prizanesel, takoj usmrtili s palicami in kamenjem. Lev je, videč to  neusmiljenost,   še eukrat kolikor mogoče prezirljivo uprl svoje oči v gledalce, potem pa zamolklo zatulil in se z  zaničevanjem obrnil na drugo stran.   Jaz pa potem nisem vedel, kje naj iščem zverino, v kletki ali pred kletko.
* Najbogatejši mož v Mehiki. Nedavno je umrl mehikans&i milijonar Pedro Alvarado, ki je pred štirimi leti postal iz ubožca milijonar. Pred štirimi leti je bil Alvarado še navaden rudar z dnevno piačo l1 , K. Toda imel je srečo, da je našel obsežne srebrne žile ter tako postal čez neč najbogatejši mož na svetu Alvarado pa ni imel pravesra pojma o vrednosti denarja ter ga sipal s polnimi rokami. Na svojih sprehodih se je dal spremljati po c/smih oborožencih, ker ni nikoli imel pri sebi manj kot eden milijon denarja, ki si ga je prizadeval za vsako vrstne stvari izdajati. Najrajši je odkupoval krošujarjem cele zaloge ter je enkrat dal nekemu krošnjarju 150 000 K za ponarejene dragulje, ki jih je potem razdelil. Daroval je tudi velike svote za dobrodelne namene, zidal je bolnišnice, cerkve, šole itd. Znano je še, kako se je ponudil svoječasno mehikanski vladi, da prevzame vse državne dolgove, toda finančni minister ni hotel ponudbe sprejeti. Vkljub vsestranski zaprav ljivosti znaša milijonarjeva zapuščina 300 milijonov kron razun bogatega »rebrnega rudnika. Edini dedič je njegova vdova.
* Urednik, kot nagrada.
Neki londonski tednik, ki ima zelo dosti predplačnikov, prišel je na originalno misel, da ponudi svojim ČJtateljicam kot premijo zakon z enim izmed svojih mladih in lepih urednikov. Dotični urednik je star šele 24 let, a je kmalu, posebno pri krasnem spolu tako zaslovel, da se je javilo nad 3000 lepih g-ošpic in poslalo svoje fotografije Seveda mu je sedaj bilo težko izbirati, z%to je naznanil, naj se zbere vseb 3000 tekmovalk, izmed katerih si bo potem osebno izbral svojo bodočo boljšo polovico.
Književnost.
— Pavel Mihalek:  »Iz ni
ž i h življenj a«. To je naslov zbirki novel, ki je izšla v založbi »Naših zapiskov«. Cena 1 K.
— P. Krstinić: Trilogija »Petar Svačića Drugo izdanje. O tej trilogiji, v kateri igra znameniti hrvaiski ban Peter ^vačić glavno vlogo, se je hrvatska kritika izrekla jako laskavo, že ko je izšlo prvo izdanje. Sedaj je izšlo drugo izdanje (v Senju — cena 3 krone) kar najbolje kaže, kako se je to zanosno^v narodnem duhu spisano delo priljubilo prijateljem hrvatske knjige. N
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 29. avgusta. Cesar se vrne danes iz Budimpešte. Ogrska kriza se se ni mogla rešiti. V Pest) prids ce^ar najbrž dne 4 septembra.
Dunaj 29. avgusta. Takozvana nemška ljudska stranka'^je sedaj temeljito razkrinkana. Ko je ogrski opozicijonalni poslanec Polonyi razkril, d* sa je Košutova stranka dogovarjala z nemško ljudsko stranko zastrau samostojnosti ogrske armade, so nemški nacijonalci to tajili in podpredsednik poslanske zbornice K a i s e r je to tudi danes še tajil. Sedaj pa je nastop.1 ogrski poslanec Nikolaj Barta in je razkril, da so se Košu-tovci res dogovarjali z nemškimi nacijonalci in da so bili slednji pripravljeni začeti akcijo za personalno unijo in za samostojnost ogrske armade.
Dunaj 29. avgusta. Velesile se dogovarjajo, kako bi preprečile nove atentate na turških železnicah. Turčija je pripravljena, dati na razpolaganje vojaštva, ki bi spremljalo vsak vlak. Avstrijska diplomacija, ki bi na vsak način rada spravila kaj avstrijskega vojaštva na Turško, se protivi temu predlogu, češ, če bi turški vojaki spremljali vlake, bi ustaši šele prav začeli vlake naskakovati. Avstrija dela na to, da bi se njej   izročilo varstvo vlakov.
Budimpešta 29. avgusta. V občini Pa j en je nastal na neki žagi ogenj; 3 delavci in 8 otrok je zgorelo.
Videm (Udine) 29. avgusta. Katastrofa, ki se je včeraj zgodila blizu Kodroipa, je provzročila splošno žalost. Kriva sta nesreče po-stajenačelnik v Pasianu, Valenti in glavni sprevodnik Biscffi, prvi ker ni signaliziral odhoda vlaka, drugi ker videvši nevarnost, ni dal znamenja, naj se vlak ustavi. Oba sta bila aretirana Kralj in kraljica sta se z avtomebilom pripeljala sem in obiskala vse ranjence Pogreb žrtev bo danes ob 6 zvečer
Solun 20 avgusta. Vse prebi val^tvo želi evropske intervencije, da se že napravi mir v Macedoniji Tudi Turki sami to žel?. Glavni z spovednik armade v Macedoniji Ruždi-pašaje odstavljen in pcslan v pregnanstvo.
Solun 29. avgusta Ustaši so naskočili vas Medveska v ino-nastirskem vilajetu in so pog iali turško vojaštvo v beg Ko so Turki dobili pomoč so šli iad ustaše in jih po več ur trajajočem boju razpodili.
Ca igrad 29. avgusta. Rusko poslaništvo je prepričano, d a Turčija ne da zahtevanega zadoščenja za umor konzula Rostkovskega. Turčija misli, da zadostuje že njena obljuba. Rusija pa se s tem n e zadovolji in če ne dobi zadoščenja, izposlovala si bo privoljenje vseh velesil, da nastopi s silo, kot pooblnščenka cele Evrope Turčija je v toliko večji stiski, ker so državne blagajne popolnoma prazne, ker je tudi v armadi, ki ne dobi ne svojih plač in tudi ne več hrane, zavladala velika nezadovoljnost.
Carigrad 29 avgusta. Vlada je razpisala 1500 turških lir nagrade na glavo Borisa Sara-fova, ki pa je izginil iz Macedo-nije. Sodi se, da so ustaši izbrali za glavno torišče svojega delovanje ozemlje med Carigradom in Drenopoljem, da onemogočijo zvezo z glavnim mestom.
Carigrad 29 avg Preiskava zastran atentata na konvencijo-nalni vlak pri Kulelu-Burgasu ni imela uspeha. Sicer je bil neki Bolgar aretiran, a kaže se, da ni kriv
Carigrad 29. avgusta. Ameriški konzul v Bejrutu ni umorjen. Zgodil se je le poskus ga umoriti.
Genova 29 avgusta. Davi sta prišli sem ameriški vojni ladji „San Francisc}" in „Brookiyna. Naložili sta oglia in z vojno la ij d „Machias" odplali v Bejrut. Al miral C Iton je tu dobil brzojavno potrd'Io, di je bil ameriški vio konzul v Bejrutu res umorjen in da so Turki v Charputu razstrelili šolo ameriških misijonarjev.
London 29. avgusta Ameriški prezident Roosevelt pripravlja ultimatum na Turčijo, v katerem zahteva zboijšin;a razmer vseh v Turčiji živečih kristijanov.
Berolin 29 avgusta. Tukajšnja „Post" javlja, da pride ruski car meseca septenbra v Bukarešt
Poslano.*1
Gleie poslanega z dne 8 julija bilo bi še pripomniti,  da  se   je do tični gospod pred dvemi leti ob priliki   okr.   učiteljske   konf<4r*nc-4 v svojem onemoglem srdu in ošabnostf, ker  učiteljstvo   ni   njeg*,   pač pa njemu podrejenega   učitelja  volilo v okrajni Šolski svet, prezirljivo izrazil: »Ich pfeife auf die L-hrerschaft«. Zakaj da mu učitel|stvo   n.klar   ni z*-upalo, krivo je njegovo ošabno, domišljavo obnašanje napram kolegom.
Eden v imenu mnogih.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toiiko, kolikor določa zakon
Izjava.*)
Jaz podpisani Janez Brence, župnik v Preski, izjavljam, da nisem prav v nikaki zvezi z dotičnimi ljudmi, ki so v zadnjem času o spoštovani rodbini g. Franca Jarca raznesli po Medvodah, po Preski in okolici neke skrajno žaljive govorice iu nečuvene izmišljotine. Obžalujem, da se je o tej obče spoštovani rodbini sploh moglo govoriti kaj tako grdo obrekujo-čega, obžalujem pa tudi, da se je mojo osebo imenovalo za raznašalca teh grdih obrekovanj, katerim manjka vsaka podlaga in katera so si izmislili in raznesli neki hudobni jeziki.
Iz vsega srca obžalujem in prosim tako g. Marijo Jarc, kakor gdčno. Jo sipino Jamnik in g. Franceta Jarc za milostno odpuščanje, če sem mogoče vendarle tudi jaz keclaj govoril o njih omenjena obrekovanja.
Zatrjujem pa velečislano rodbino Jarčevo, da bodem odslej z največjo strogostjo zasledoval te govorice in da hočem vsakogar, ki bi se upal še kedaj in kaj sličnega ziniti o teh stvareh, nemudoma naznaniti g. Jarcu in se zavežem, da bodem prihodnjo nedeljo v župni cerkvni v Preski po svoji pridigi glasno in razločno raz lečo prečital to svojo izjavo.
V Ljubljani, dne 2(3. avg. 1903.
Janez Brence.
*) Za vsebino tega spisa je aredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon
Poslano.^
V „Slovenčevi" štev. 193 z dne 22. avgusta 1903 priobčena je bila med dnevnimi novicami pod zaghivjem „Znati je treba" sledeča vest:
„Ž dežele: Agenture uporabljajo večkrat tudi nepoštena sredstva. Tako priobčujejo tudi, kdaj „njihovi" parniki z izseljenci prihajajo čez morje v Novi Jork. Nedavno je v naš kraj prišlo pismo: Dobili smo telegram, da je par-nik srečno dospel v 61 » dneh v Ameriko. — Cez nekaj tednov pa dobimo pismo iz Amerike, da so potniki z istim par-nikom potovali 13 dni. Čemu se ljudem poroča neresnica?"
Jaz podpisanec kot oblastveno potrjeni zastoanik „Red -Star-Line (črte rudeče zvezde) izjavljam, da se ta vest ne tiče moje črte, ki tacih nepoštenih sredstev sploh ne uporablja in jih nikdar nporabljala ni in jih tudi ne bode!
Da ne bi radi tacega vse obsoje vrednega postopanja trpel tudi ugled poltenih prekomorskih družb prosim, da bi se vsi taki slučaji obe-lodanjali v javnih časnikih s polnim imenom prizadetih družb in njihovih zastoonikov, da se obvaruje nase v Ameriko potujoče rojake škode, zamude in drugih sitnosti.
Na dan torej z imeni!
V Ljubljani dne 29. avg. 1903.
(»31?       Karol Rebek
Oblastveno potrjeni zastopnik ,,Red Star Line" — črte „Rudeče zvezde".
*i Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
■__I
Slovenci in Slovenka I Ne zabite družbe sv. Cirila ir Metoda I
T
Darila.
TJ^ravniStvu našega usta so posla' " Zh Prešernov spomenik. Dijaški odbor
v Krškem 100 K kot čisti prebitek veselice.
— Živeli!
Narodovo zdravilo. iriKO se sme imen . vat boiettci utesujoče, mišice in živce krep-čujoče, kot mazno dobro znano „Mollovo francosko ž^nnj** in Bol*4, katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici K 1-90. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. IIOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na I)UXA.I1, Tuch-lauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom.  2 (10—12)
U vina s „Tempel-vrelcem"!
Slasten, rezen okus!
Vzbuja zmerno delovanje srca (1989) in viša slast.
Zahtevajte povsod rogaški „Tempet-vrelec".
Opozarjamo   ^1 i»*iel J      da pri
kupovanju moke iz Tomaževe žlindre ne more biti merodajna navidezno nižja cena za metr. stot, ampak je odločilno za vrednost in ceno poleg izrecnega jamčenja za čisto moko iz Tomaževe žlindre le to, koliko odstotkov fosforove kisline ima v sebi. Vredna, zajamčeno čista moka iz Tomaževe žlindre .znamka zvezda", ki se rabi splošno pri jesenskih setvah radi trajnega učinka, *e lahko dobi brez odloga v poljubnih množinah.
+ Zahtevajte +
bogato ilustr. cenik pariškega blaga i« gumija, ki obsega čudovite novosti gratis in franko.
Zavod za izdelovanje blaga iz gumija
25    H. Scbwarzmantel (734) Dunnj I., Ko t h en t tiur m m traume 16.
„Le Delice"|
cigaretni papir, cigaretne stročnice.
Dobiva se povsod. (705-25) Glavna zaloga ■ Dunaj, I., Predigergasse 5.
Prepišite knjige
2Jb8    (l>ureh«elii*eit>utielier) 3
ia pisma, račune, spomenice, dopisnice, naročilne liste itd. se naroči najbolje pri specijalistu
Josipu Stern, Dunaj IV t. Margarethenstrasse 44.
Razne vrste v zulo^i.
Izdeluje se tudi posebej .
I NV>- ost: pisav* z or\j -črnilom. irnJi^o-kopii Ti^izMn-l ji v;i! |
Proč s knjigami za kopir *nje !
! Prepisno pero!
Proč s knjigami za kopiranje !
Senzacijo vzbujajoča novost! Zelo dragocena iznajdba!
Ce Ne znesek n..j>r«-   pošlje v pisemski li
znamkali: 1 zbirka: Poskusni zvezki za potovanje K 2-— za Dotranje vodstvo trgovine K 2 SO franko.
bo zarimalo zvedeti, da je naša zbirka uzorcev
za jesensko in zimsko sezono
že sestaviiena. 2U89-3 Obsega najnovejše volneno in svileno blago, baršune, barhante, flanele itd.
Ravnokar so izšli tudi naši krasno ilustrirani modni listi.
Na zahtevo^se pošljejo zastonj m |M»£tni(te prosto.
Grand Ma^asia „Au pr:x fizeM
lin m mer »V St-lilosinuor
Dunaj I., Graben N r. 15.
}<gvg Hpuoni 22111
dvajsetkronski zlati
5« ne 5i»ctije tal^e
kakor luč ideal-žarnic.
Ilustrovane cenike pošilja zastonj in poštnino prosto
uodjetje za izdelovanje ideal-žarnic HUGO POLLAK,Dunaj VI, VVallgasse34.
Proti zobobolu in gnilobi zob
izborno deluje dobro znana antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
katera u t rti I dlrMno in odstrunjuje
■•«~|» j-IJ«*«i»o  Htipo  Iz uh«. 1 Ntrklrnlru z navodom 1 ML«
Razpošilja se vsak dan z obratno pošto ne manj kot 2 steklenici.
s Edina ■*«lo«ii.
Zaloga vseli preizkušenih zdravil , medic, mil, medic malnih vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgi enih obvez, svežin mineralnih vod i. t. d.
Dež. lekarna Milana Leusteka v Ljubljani. Resljeva casta St. 1
poleg novozgrajenega Fran Jožeiovega
jubil. mosta. (206—32J
Častite naročnike Slovenskega Naroda", katerim poteče koncem tega meseca bodisi mesečna ali četrtletna naročnina, prosimo vljudno, da nadaljno naročitev kar najpreje ponove, da jim pošiljanje lista ne prestane.
„Slovenski Narod"
se prodaja v posameznih izvodih po 10 h v sledečih trafikah:
Ljubljana :
L. B^aznik, Stari trg št. 12. M. Blaž, Dunajska cesta št. 14. H. Dolenc, južni kolodvor. M. Favai, Spodnja Šiška pri kolodvoru.
H. Fuchs, Marije Terezije cesta, nasproti Kolizeja.
A. Kališ, Jurčičev trg št. 3. A. Kane, sv. Petra cesta št. 14. A. Koch, Cesarja Jožefa trg(Mahr-ova hiša).
I. Kos, Kolodvorske ulice št. 26. A. Kustrin, Breg št. 6.
J. Kušar, sv. Petra cesta št. 52. M. Sever, Gosposke ulice št. 12. J. Sušnik, Rimska cesta št. 18. A. Svatek, Mestni trg št. 25. F. Šešark, Šelenburgove ulice št. 1.
Borzna poročila.
Ljubljanska
,Kreditna banka" v Ljubljani.
□radni kurzi dunaj. borze .29. avgusta 1903.
Sialošbenl papirji.
I i*/« majeva renta   . . 1 2° o srebrna renta  . . avstr. fcronska renta
i»/o     „ zlata 4°/o ogrska kronska
zlata
i* o posojilo dežele Kranjske l1/,°/0 posojilo mesta Spljeta lV,°/o » » Zadra V ,%bo8.-herc. žel. po8.. 1902 i°'0 češka dež. banka k. o.
!*/• «1 H M 2- J-
! ,•/, zast. pis. gal. d. hip. b. * t'o pest.   kom. k. o. z
10°,0 pr.
i18c/0 zast. pis. Innerst. hr. I1 ,°/o   ..     u   ogr. centr. deželce hranilnice ■ , zast. pis. ogr. hip. b. - , 7„ obl. ogr. lokalne žo-leznice d. dr.  .   . . -s ,°/0   „   čeBke ind. banke !•/, prior. Trst-PoreClok.žei.
V 0    M   dolenjskih železnic
V o    „   juž. žel. kup. V, V,
i av. pos. za H. p. o.
Srečke.
iro3ke od lota 1854 .   . . 1        31    »1     1860V|   . .
.....,    i«W .  . •
uzske .   . ... zemlj.kred. I.amisije
' V< l! L.
c grške hip. banke . srb'ke a frs. 1U0 — tarSkd .....
3a9ilika srečke    . .
Kreditne ■ ...
InomoMra krakovske Ljubljanske 4vstr. rod. križa Ogr.     „      •      a    •   • • Rudolf o ve b    • .
Salcborske »    •   • •
0nnaj8ke kom.    B    •   • •
Deluiee*
južno železnice . . • Državne železnice ... A.V8tro-ogrske bančne del. Avstr. kreditne banke . . Jgrske . Zivnostenske „ Premogokop v MoBtn (Brux) &lpin8ke montan .... Praške želez. ind. dr . . ;Jinia-Maranyi.....]| 445
Denar
10010 100-100-40 120 65
97 70 119 10
9975
100 — 100' 10065*
99 65 99 60
101 —
lf5 15 101-
100 25
100 —
100 — 100 25
98 50 9Q?0
303 — 100-
170 -183-246 -155 — 2H7 -278 — 260 — 85 75 116 75 18 85 436 — 83-80 -71 — 63*75 26 40 68 -78*— 469 50
82' — 654 50 i 1580 — 647 25 714 — 250*60 625 — 863 50 1H30
Trboveljske prem. dražbe \vstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne dražbe
Valute
d. in*, cekin......
20 franki.......
iO marke.......
3overeigii8 ......
Marke........
Lafiki bankovci.....
zublji........
Dolarji ........
379 — 352 — 149 —
1133 19(>6 23*92 23 92
11732 9615
253-12 4*84
Biago
1OO30 1OO20 100*80 120-75 97 90 11930 100 75
1016
93 75
100 55 101-70
10615 102-
101 25
100 60
101-
10125
99 75 3o5 -100«
179 184 M 25'1 -157-292 -283-266-8775 117 75 19 85 440 -87-83 50 76--61 75 274: 72—
82 -475 5'
83 -65 »60
1683 -B46 -716-
251 :>
63;; -
364 5 184 446 -38U--354 -151
11
19t
24
23'
117
95 25i
Žitne cene v Budimpešti.
dne i9. avgusta 1903. TlfMli
.JBjnlca za oktober    .   za 5 J kg K 74
n aprii 1904 .    „  60 „ „7
iS a oktober „ 50 H a 6-
„ april 1904 .    w   60   „ „6
voruza „ september . n 60 „ „ 61 „ maj 1904 .    „ 60 „
5 vinarjev eeneje.
Meteorologično poročilo.
Viilna nad morjem S06*S.   Srednji «rečni tlak 756 0 m
Stanje  t P
jv mm.| £1
i S
Vetrovi
Neb
28. 19. z v.
29.
7. zj. 2. pop.
•7392
7385 7341
17 3 al. sever jasni
12 7 si s vzhod megla 26 6 brezvetr. jasno
Srednja včerajšnja temperatura 17 2 normale: 17 4°. Mokrina v 24 urah: 0 0 ara
Zahvala.
Za mnoge dokaze srčnega sočutja med boleznijo kakor tudi pri pogreba nase najiskreneje ljubljene, nepozabljive soproge, matere, babice, mačehe sestre in tete, gospe
Amalije Naglas roj. Vogl
za lrnoge lepe darovane vence , kakor tudi za jako mnogobrojno spremstvo drage pokojnice k zadnjemu počitku, čutimo se dolžnim izreči vsem ljubim sorodnikom , prijateljem in znannem svojo naj-iskrenejo in najodkritosrčaejo zahvalo. (2230)
Ljubljana, dne 28. avgusta 1903 Globokožalostni ostali.
Najboljša pitna voda
kadar preti  nevarnost  epidemije, je v
takih slučajih često skušena, od medicinskih avtoritet vedno priporočevana
MATTONI-JEVO
GIESSHUBLER
alkalično kiselico
V njej se ne nahajajo nikake organične substance ter je zlasti v krajih, kjer je studenčna ali vodovodna voda dvomljive kakovosti, najprikladnejša pijača. (79-3)
"V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih špecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Deklice na hrano
iz dobrih h š, se sprejmo.
Več pri gospej Šešark trafika v Šelenburgovih ulicah v Ljubljani.
Piuss-Sfautor-jev klej t loSioIrili In steklenicah večkrat odlikovan z zlatimi in srebrnimi svetinjami, s katerim se lahko zlepijo zlomljene  stvari,   ima   na   prodaj Fran »ci.iiiiu2i v LJubljani. (74—17)
Agenti
razpečavanje nove, postavno zavarovane, elegantne igre iščejo. Kupec je vsak gostilničar in zasebnik. Ponudbe pod ,,D. 240" na Haasenstein & Vogler, A. G., Vratisfava (Breslau). 2205 — 1)
Sprejrxxe se
kovaški pomočnik
za sekire in plankače.
Dela se na vodo. 2217-1 petar 3(ovaČ, Jezero, p. Plešce.
V nedeljo, 30. avgusta 1.1.
veliki
na Koslerjevem vrtu.
Sodeluje
društvena godba.
Začetek ob va4. uri.  Vstopnina prosta
K tbilni vdeležbi najvljudneje vabi z odličnim spoštovanjem
Marija Erbežnik
(,2223) restav ran tinja.
Z ali te vaj te ilustrovane cenike
žarnic
(Gluhlichtlampen).
Najbolja in najceneja
razsvetljava.
I (735-9)
Johannes Jieuer
Dunaj, IV. Miihlgasse 3.
Učenca
sprejme (2218—1)
F. Skušeh
trgovina   z   mešanim   blagom   in z deželnimi pridelki v Metliki.
2 dijaka
vsprejme v popolno oskrbo in stmgo nadzorstvo   učiteljska rodbina
v Ljubljani.
Več   se   izve   pri upravništvu »Slov. Naroda«. (2170—3)
iz boljše hiše, z dobrimi šolskimi spričevali se sprejme takoj v trgovini z lucšlftiiim blAKoni v provinci)" alnem mestu na Kranjskem.
Pojasnila daje upravništvo „Slov. Naroda*4. 2036—4)
Stalno sprejmem dobro izvežbano
šiviljo za krila
plača dobra, hrana in stanovanje v
hiši. (2219—1)
Pavla Fieglmuller v Celju
Kolodvorske ulice št 8. __ _ —
aspirant
se sprejme absolviran šesto-šolec.   Pogoji pismeno.       i2186—2)
J. R. Hočevar
lekarnar. Wi
Reform-klozete
popolne s prevlako in trdnim sedežem, brez duha, z vodno napravo ali brez nje, nikake poprave, nikaki stroški za postavljanje, izdeluje 8
Karol Maintinger, Dunaj I. LiebenberjffKMMse nt. 1
tovarna za popolne vodovodne naprave 3 sesalkami ali motorno močjo. Cenik z obr>ski zastonj.
Dve žrebanji
že I. in 14. septembra 1903.
klavni dobitki Iran It o v IOO.OOO. 9S.OOO, 14 90.000 itd.
1 l>oitil»an (Bazilika) Mivtelta
1 sirltNka tiri. (tol>i*riia) ?»■•«•«• u a
i Jo  hikiv  (dobrega  **■***») !«rerka
f l»Mka 1* rlzev vi n nreeka (dob. šanca)
Vxako leto 11 žrebanj.
Vsi 3 ftrerke in 1  ilohlini   li«»t prodajamo skupno za samo proti :5<i  it i«-.-». obrokom   u 14 9* — 9 ali     S*     „ „ a 14 IJt.
Takojšnja samostojna pravica do žrebanja po odpošiljatvi prvega obroka  po postni nakaznici. Razpregfeanice izžrebanih števil zastonj. (2178-3)
jalnlca
Friediander & Spitzer
Dunaj. 1., tteliottenriiiic 1.
Dr. Friderika Lenglel-a
Brezov balzam.
2e sam rastlinski st>k, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejše iepotilo; ako se pa ta sok, po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit ači-nek.
Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali đrngi deli polti ločijo se že drugI dan neznatne luskine od polti, ki postane vsled tega čisto bela In nežna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge ne-snažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1-50. (871—10)
Dr. Friderika Lengiel-a
Najmilejše in najdobrodejnejSe milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 60 kr.
Dobiva se v LJubljani v Ub. pl. Trnk6czy-ja
lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Postna naročila vzprejema W. Henn, Dunaj, X.
Nizke cene svili
i
so plačilo za direktno naročevanje vsakovrstnega svilenega blaga Cudalepe novosti. Foulard od K 120 meter nadalje. Razpošilja se vsakomur carine in pošt nme prosto.   Vzorci pri  napovedbi zaželjenega poštnine prosto.   Poštnina za
pisma za Švico 25 vin. 1'ouirnlMkn /ve/,« za m vi leno blaco
l
11 ovarniiHa zvexa za m vi i eno blago mm Adolf Grieder & Comp, Zurich N. IO. I kraljevski dvorni zalagatelji (Švica). 6 (14-4)
Janeza 3r dine
^branih spisov
je pravkar  ijšia prva knjiga:
Ijazarji in Iliri.
Predanim iva epizoda /j južno-slovanske zgodovine.
Jfnjiga,  vaj na ja vja^ega zavednega Sl°venca* Cena Jjf po pošti Jf 3'20.
Založil L. ^el^Luentner v Ljubljani. (164)
AVGUST REPIČ
8odar 36 Ljubljana, Kolezijske ulice 16
(■v Trnovem)
izdeluje,   prodaja in popravlja vsakovrstne
po t* »Juliji ti e«nah.
Kupuje in prodaja staro vinsko posodo.
■ ■ M
3
Pri nakupovanju
suknenega
in manufakturnega
blaga
se opozarja na tvrdko
HUGO IHL
i a
M M M
1
v Ljubljani v Špitalskih ulicah št. 4.
Velika zaloga
suknenih ostankov.
L.______.
co
m — I
:
m
i
m
m m
i
m «* m
spredaj rutna oblika,
ue t>i»^i 11*1 želodec.
priporoča v največji izberi
Alojzij persehe
v Ljubljani Pred škofijo st. 21.
\
4
*
i i
i
i i
i
\
UManov liano
Ista 1842.
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža in lakov.
—+■3   Električni  obrat. |-«—
Brata Eberl
Prodajalna in komptoar:
Miklošičeva cesta št. 6.
Delavnica:
Igriške ulice št. 8.
Pleskarska mojstra c. kr. drž. In c. kr. prlv. |už. želez.
Slikarja napisov.
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Velika izbirka dr. Schoenfeld-ovih barv v tubah za akad. slikarje.
Kalota čopičov za  pleskarje, slikarje in zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja Itd.
PoBebno priporočava elav. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo  za  likanje  šotnih tal pod
imenom „Raptdol" Priporočava se tudi b1. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
Obleke, koce, stare vojaške
p pil I j p z dobrimi podplati na debelo UuVIJU tudi proti šestmesečnemu plačilnemu  odlogu pri  I*. !•■•«» »«l»tirarer A
Min, Dunaj XX/1, tovarna Pressburg. 2
Mesečna soba
s posebnim uhodom in hrano
se odda l222*) na Staremtrgu št. 32, I. nadstr.
Dva učenca
iz dobre hiše, se sprejmeta v modni trgovini J. S. Benedikt, Ljubljana, Stari trg 6.     (2225 — 1)
3 dij aki
se^sprejmejo v popolno  oskrb k boljši rodovini. Blizo realke, t* SBLVeč sejpozve Valvazorjev trg štev. 4, I. nadstr. (2226)
V Ameriko
je najkrajšaj najprijetnejša in najcenejša   vožnja   čez Francosko
H a vre — New - York ali Antwerpen — New-York, Havre — Philadelphia ali Antwerpen Philadelphia.
Natančnejša pojasnila in cene na znanja radovoljno in zastonj  1933 - 6)
Ivan Bihelj
zastopnik generalne agenture za celo Švico
v Buksu (meja zraven kolodvora).
Vinarsko in sadjarsko društvo
za Brc*c v Ccrici
priporoča &?gr. krčmarjem in zasebnikom pravo pristno
Briško vino
z najboljšo postrežbo po prav zmernih cenah.
Vino   se   razpošilja   v   sodčkih od 56 litrov  naprej ter na  željo tudi uzorce. (2193—1)
Obenem priporoča
najboljše sadje.
Sedež društva je:
Gorica, ulica Barcellini 20.
Jelove storže
kupuje proti takojšnjemu plačilu
Bela Farago
luščilnica za jelovo seme
Zala Egerszeg
r 2109-3
(Ogrsko)
Frane VVllhelmov
odvajajoči čaj
FRANCA VVILHELMA
lekarnarja, c. kr. zalagatelja
Neunkiiehen, Spod. Avstrijsko
se dobiva v vseh lekarnah v zavitkih po 2 K avstr. veij. c>2721-20)
Kjer se ne dobi, se pošlje naravnost. Poštni coili = 15 zavitkov K 24, franko na vsako avstr.-ogrsko poštno postajo.
Kot znamenje pristnosti je na zavitkih Ttiaujen gTb trske občine Neunkirehen (devet cerkva).
Trgovina
z manufakturnim ali mešanim blagem
se vzame v najem ali kapi
Ponudbe s* pre sijo pod št. 5000 poste restante Ljub'j*na. (2176—3)
Ema Baraga
X. mestna TosiToIosl
stanuje sedaj ,2179-3)
Hrenove ulice št 17.
Čevljarska obrt
z vsem orodjem in zalogo, se takoj za primerno oeno odda.
Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. (2204—2)
Gospoda
se sprejme.       (2229 -1) na stanovanje in hrano
Kje pove npr. „S1. Naroda.
Dijaki
ali  gospodične  se   sprejmejo v boljši rodbini  pod zmernimi pogoji v stanovanje in na hrano
v Ljubljani, Glavni trg št. 25,
I. nadstropje. (2187—1)
Stavbišče
s pravico 251etnega oproščenja davka nasproti    kapelici  v Krakovem se proda. Pojasnila daje A. Dreganc, brivec v Ljubljani. (2229-1) Tudi se proda baraka.
Fodobarski poiočiik
(ornamentik)
vstopil bi rad v kak podobaraki ate-l>je ali pa v umetniško mizarstvo kot rezbar ornamentik. (2189—2) Ponudbe naj se pošiljajo upravništvu »Slov. Naroda« pod Jf!*ts 77"«
Prostor za gostilno
v mestu — brez koncesije —yali pa
gostilno v najem
bodisi v mestu ali zunaj mesta, želi se prevzeti za 1. november t. I.
Ponudbe na upravništvo oSlov. Naroda«. (2208—1)
Službe iščem
za svojega pomočnika špecerijske stroke r<»di opustitve trgovine, najrajše na deželi. Isti je 24 let siar, vojaščine prost ter ga za-mrrem vsakomur najtocleje priporočiti kot delavnega in jako poštenega človeka — Naslov moj pove upravništvo »Slov. Naroda«. (2191—1)
Prav dobro idoča
trgovina
mešanega, večinoma špecerijskega blaga na jako ugodnem prostoru v Ljubljani se odda radi drugih poslov z vsemi aktivi in pasivi. Letui promet prilično 50.000 kron. Potrebni kapital pri. 6000 kron.
Na dotična vprašanja, katera naj se naslovlja do 30. sept. t. I. pod šifro ,,P. 451 1 , poste restante Ljubjana" se istim potom od 30. sept. naprej naznanijo podrobnosti.   «2190—l)
Lekarna
ij pri »Angelu varim" i
M1 J- R>- Hočevarja M H|    11 «,   V n li ti i li i. ^
1 — (2,88-1) |Š§
^ Zaloga vedno svežih in ^ ^ pristnih zdravil. ;>J
^ Razne domače in tuje specijalitete. ^
^ Raznovrstna zdravila za živino. ^Jj
jj, Po&iljatev tudi po poBti
joče se
brez posebnega truda in izgube časa najdejo spoštovane osebe vsakega stanu in povsod s prevzetjem zastopa   avstrijske družbe prve vrste, ki sprejema (1463-14)
zavarovanja proti požaru, stekla, proti škodi pri prevažanju. proti tatvini po ulomu in življenja". Ponudbe pod „1798" Gradec, poste rest.
za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
I\ HITI112419
ZE^roca. ssIso£Ljo  št. SO. Zunanja naročila se točno izvršujejo. I
Izdelcuatelj tfczou
FRAN VVISJAN
Ljubljana, Rimska cesta št. 11
priporoča svojo bogato  zalogo novih in že rabljenih (1459—14)
VOZOV«
Naravne mineralne vode
in vrelčni produkti vedno sveži pri tvrdki
(1481—14)
finega namiznega surovega masla se tem potom obveščajo! da bode novoustanovljena
..Mlekarska zadruga v Radomlju"
jela poslovati z dnem 1. septembra t. I. ter bode oddajala vsak dan nad 30 kff surovega masla v kosih po 1, 1 V* kg po mogoče najnižjih cenah. (2148 3)
Cenfena narodila se takof mprelemafo.
BBI
Naročajte izborno
(1384-30)
ljubljansko delniško pivo
iz pivovaren
v Žalcu in Laškem trgu.
—        I Naročila sprejema | —
Centralna pisarna y Ljubljani, Sodnijske ulice št. 4.
Ces. kr. avstrijske    ^    državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka.
veljaven od dne 1. maja 1903. leta. Odhod lz Ljubljane juž. kol. Praga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 5. uri zj. osebni vlak v Trbiž od 1. julija do 15. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Šteyr, Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, L*psko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 1. uri 40 min. popoldne osobni vlak v Lesce- ,Bled, samo ob nedeljah in praznikih od 31. maja. — Ob 3. ari 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bre-genc, Curih, Genevo, ParLs, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Bađejevice, Plzen, Manjine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare. Prago (direktni voz I in A razr.), Lipsk na Dunaj Čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensteste. Inomost, Monakovo. i Direktni vozovi I. in II. razreda.) — Proga v Novo mesto in v Kc:evje. rjsobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob i. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. Prihod v Ljucijano juž. \ol. Proga iz Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Mo nakovo Inomost (direktni vozovi L in II. razreda), Franzensfeste, Solnograd, Line, Stejr, Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. ur» 16 m dopoldne osobni vlr.k z Dunaja čez Amstetten, Prago (direktni vozovi I in II. razr.), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budijevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz. Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka Celovca, Monakovega. Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla črez Selzthal iz Inomosta, čez Klein-Reifling iz Steyr, Linca, Budjevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovih varov. Prage, Lipskega. — Ob 8. uri 38 m zvečer osobni vlak iz Lesce-Bled samo ob nedeljah in praznikih od 31. maja. — Ob 10. uri 43 m ponoči osebni vlak iz Trbiža od 1. julija do 15. septembra, ob nedeljah in praznikih. — Proga iz Novega meita in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. url 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta. Kočevja in ob 8. uri 36 m zvečer istotako. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoiudne, ob 7 uri 10 m in ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, — Prihod v Ljubljano drž. kol. Iz Kamnika. Mešani vlaki : Ob b. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludn^ ob 6. uri 10 m m ob 9- uri 55 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih. (1719;
Med. dr. Josipa Trauba želodčni prašek
zdravniško preizkušen in potrjen.
Tisoči in tisoči ljudi so vsled želodčnih-, črevesnih- in drugih bolezni primorani k strogi dieti, ki jim pretvarja življenje v muko. Po uporabi dr. Jos. Traubovega želodčnega praška G-astrici ti je taka dieta že po kratkem času popolnoma nepotrebna. Bolniki, ki si hočejo z množino živeža ohraniti moči, bodo to z Gastricinom popolnoma dosegli. Gastricin deluje pri začasnih ne-rednostih, kakor pri zgagi (gorečici), pehanju, napihovanju, želodčnih boleznih, bljuvanju, krčih, slabostih in tesnobah, glavobolu vsled slabega prebavljenja takoj in pri daljni uporabi odpravi tudi zastarele želodčne in črevesne bolezni, ki so se zoperstavljale dosedaj vsem sredstvom. — Gastricin ni odvajalno sredstvo ureja vendar iztrebljenje popolnoma. — Natančneje povedo prospekti. Za gospode zdravnike so poskusnje zastonj. (1116—19)
V Ioubljani se dobiva pri NI. Mardetschlagerju, v lekarni
pri orlu, kakor tudi v večini lekarn. Glavna zaloga Salvator lekarna v Požunu (Pressburg)
Na debelo v medicinalnih drogerijah
Velika »Uittlju 3 14, mala čltatlja « 14, franklrano «0, rekoman-
«11 nt ■■«» -».» h vec.
Josip Reich
barvanja in kemična spiralnica ter likanje sukna
Poljanski nasip - Ozke ulice št. 4.
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Pontrezba loenu. 36 nlzk«.
Optični zavod
J. P. GOLDSTEIN
Ljubljana. Pod trančo 1
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih  očal, lovskih in potnih  daljnogledov ter vseh   optičnih predmetov.
Zaloga in edina prodaja
monograinov za zaznamovanje perila.
S£ grammophonov ZZ
ki igrajo izrecno močno in natančno.
' \$*    *!♦    ♦{£ »ti iti
*3
m
Glavna trgovina:
Stari trg štev. 21.
Pekarija
in slaščičarna
m
J. ZALAZNIK
JMJalke:
i trg 6
in
Sv. Petra cesta 26
m
m
I*
J. S. Benedikt
v Ljubljani, Stari trg
(tik   glavne prodajalne na vonju).
Največja zaloga
klobukov
najnovejše fapone.
Prodaja na drobno in debelo.
4«nllil breiplnčno.
I
Avg. Agnola
Ljubljana
Dunajska cesta št. 13 j
I    Velika zaloga J
I steklenine, porce- \
II lana, svetilk, zrcal, j ll      šip itd. itd. II
U Steklenice, kozarci, vrčki itd.
po najnižjih cenah.
n
(a
v Inomostu.
(Trirazredna z pripravljalnim kurzom.)
Šolsko leto 1903/1904 se prične 16. septembra. Šolnina znaša 120 K. Vsi absolventi akademije imajo pravico do enolel nega pronio-
%olJ*t%». (1519 5)
Pojasnila daje vsak čas ravnateljstvo akademije.
se sprejmejo na lepo stano vanje in dobro hrano. Povpraša     na Kongresnem trgu štev. 6, I. nadstropje nad Ljubljanico.
(2162-3,
Oifiišfi Mil
^vstopit   kot odvetniški kon«
cipijent. Zmožen je tudi angleščina in francoščine. -2082—4>
Ponudbe se prosi na upravništvo »Slov. Naroda« pod ,,K. V."
Moderna, suha stanovanja
na dobrem zraku  in  solnčnem kraju,  v pritličju,  L, II.  ali  III. nadstropju 8 6, 4 ah 5 sobami, vsemi pntiklinamt in vporabo vrta
se oddajo takoj ali za novembrov termin v novih KorsU kovih hišah na Bleivveisovi cesti št. I.
Natančneje se i/ve pri lastniku istotam ali pa v cvetlični in se-menski trgovini v Šelenburgovih ulicah št. 6. <1746-17>
FRAN CHRISTOPH-ov    ^S^. S
svetli lak za tla^^
je brez duha, se hitro suši in dolgo traja. ^33?^
Christoph-ovo zrcalno svetlo voščilo 5
za trde parkete, najboljši vpuščevalni izdelek, se ne prilepila po vporabi, ne diši neprijetno; doseže se z njim lepa zrcalnosvetla tla.
V Ljubljani: Anton 8ta«ul: — v Kranju: IV. Ilolenzf —   v Skofjl Loki -Fr. »olenzt — v Postojinl: C. 1'ik^l. *929-8)
Služba upravnika
se odda pri gospodarstvu deželne kranjske kmetijske sole na Grmu pri Novem mestu.
Plača znaša 900 kron na leto, namestek za kurjavo 40 kron 23 ti službo spojen je tudi deputat: 1 litra m'eka in 1 litra pijače na dan ter užitek prostega stanovanja, prosta svečave (petroleja) in malega zeleniad-nega vrta *
Prosilci vlože naj svoje z originalnmi spričali podprte prošnje
do lO. septembra t. 1.
pri podpisanem vodstvu. V prošnjah navesti je tudi, ali je prosilec oženjen 1une,*ter kollba da mu Je v Prv©m  slučaju  obitelj.   Kdor ni kake kmetijske šole z dcbr.m vspehom dovršil ter se po dovršeni  šoli s poljedel stvem in živinarstvom v izdatni meri bavil, naj za to službo ne prosi Nastop službe s I. oktobrom t. I.
Vodstvo kranjske kmetijske šole na Grmu
dr,e 27. avgusta 1903.
(2214
Naznanil o.
Dne 21. septembra 1903 ob 10. uri dopoldne vršil* se bo pri C. Kr. državni žrebčarill V Gradcu ponudbena razprava v svrho
zagotovitve nabave kruha
ki se bo potreboval od 1. januvarja do konca decembra 19O4 za postaji št. 1 v G-radcu in št. 2 v Osojab.
nabave kruha, ovsa, sena in slame
za postaji št. 3 v Selu pri Ioubljani in št. 4 v Sinju v Dalmaciji, potem
nabave kruha in boba
za žrebišfie v Osojab. (2199—1)
Na to se opo*arjajo r^flektanti s pripombo, da se dobe obzirna naznanila brezplačno pri podpisani žrebčarm, kakor tudi pri ^ori omenjenih postajah, kjer se lahko vpogledajo tudi pogoji ponudb?ne razprave.
Gradec, meseca avgusta 1903
Od c. kr. državne žrebčarne v Gradca.
Za jc$cn$l^o $ez©no
bogato odbrana zaloga mičnih novosti v konfekciji za gospode, dame iu otroke, največja izbora imjpripravnejše-a za
šolsko mladino
kakor tudi najfinejše športne suknje in površniki za velečastite gospode duhovnike po najnižjih cenah.
Naročila po meri se izvrše na Dunaju hitro in najtineje. Angleško in francosko blago za naročila po meri je vedno v zelo veliki izberi v zalogi.
Angleško skladišče oblek
3(apamacsija & &ondy
Ljubljana, Mestni trg štev 5.
(2227~l> O. Bernatović, poslovodja.
32
Kupi se
23. 3ro:r2.c-u- leta, -večgsc m n.© ž; In a.
Cena za 100 kg franko postaja mlekarne M. 23.— (K 27.60 za dobro stiskano blago. Skute ni treba redno pošiljati, ampak po potrebi mlekarno. Ponudbe pod šifro ,,A. T. 330444 na anonCno pisarno Haason-stein Sl Voglor, Praga. (2166—2)
Učenec
se takoj sprejme 2157-2
za jermenarsko obrt.
pcljan5Ka cesta $t. 24.
Dober, zanesljiv
krojaški pomoćnik
se sprejme takoj.
Naslov pove upravništvo »Slov.
Naroda«. (2171-3)
Išče se zastopnik
za prodajo
žganja
po celi 3(ranjski.
Ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda« pod „st. IOI". ,2172—3)
Varujte noge
noga, če se nosijo navadni notranji podplati
noga, če se nosijo as-bestovi podplati
pred kurjimi očesi, turi, mokroto in mrazom. Vse te neprilike, posebno nadležen pot in spečen'ne izginejo, če ee nosijo dr. H6gyes-ovl patentirani asbestovl podplati. Par stane 80 h, K V20 in K 2 40. Pošilja se po povzetju. Prcspekti in priznalna pisma od vojaških oblasti in najvišjih kro-brezplačno. Bogata izbera vseh asbe-stovih izdelkov. Centr.: IMmuJ «©-minlkaiierbAStei 19. (1563—12,
Triumph-štedilna ognjišča
za gospodinjstva, ekonomije i. t. dr- v vsakoršni izpeljavi. Že 30 tet so najbolje priznana. Priznana tudi kot najboljši innaj-:rpežn.ejši izdelek. Največja prihranitev goriva Specijaliteta: Stedilna ognjišča za hotele, gostilne, restavracije, kavarne i dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti doposlani znamki. (852—45
T [arna za stedilna ognjišča „Triumph"
&m Goldschmidt sin
Muhe so zopet sitne!
Edina, vsaki zahtevi zadostna priprava za uničenje teh škodljivcev je amerikanski
Janglefoot".
En sam list; jih vjame in obdrži do 2000. Dobi se v vseh trgovinah po 10 vinarjev list. (11—196
Glavna zaloga za Kranjsko :
Kdmund Kavčič
v Ljubljani.
I lovama peeij
in raznih prstenih izdelkov
Alojzij VeCaj
vIoubijani, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki Stradon 9
priporoča vsem zidarskim mojstrom in stav-benikom svojo veliko zalogo
najmodernejših prešanih ter barvanih prstenih
in najtrpežnejših
MHnih ognjišč
lastnega izdelka, in sicer rujavih, zelenih, modrih, sivih, belih, rumenih itd., |»o naj-*   nl>Jili eeiiali.
Cenil*.*  brezplačno In poštnine pronio. (16—35)
ft
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA"
Akcijski kapital K 1,000.000-
14 n p u Je  In prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij,  srečk, delnic, valut, novcev
in deviz.
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 2.
Zamenjava In ekskomptuje Daje predujme na vrednostni papirje.
izžrebane  vrednostne papirje in Zavaruje  »rečice proti
v no v čuje zapale kupone. kurznl Izgubi.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninsko kavcije.
flCfT   Eiikonipt In lukasso menic. 1U1         CtjT   Bonna naročila
Podružnica w SPLJEjTU,
Denarne vloge sprejema
▼ tekočem računu ali na viožne knjižice proti ugodnim obrestim.   Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. (2975-113)
Promet s čeki In nakaznloami.
Dobro izurjen
urarski pomočnik
in ncene©
od dobrih stsr s^v se takoj sprejmeta pri (2198-3;
Antonu * adiijal, urarju
v AJtlo vMt*iui, l*rlaaior»lto.
osti I na
v večjem trgu na Dolenjskem , tik postaje dolenjske železnice, odda se s I. novembrom t. I. v najem.
Pri gostilni nahaja se lep, senčnat vrt, kegljišče, ledenica, hlev, nekaj zemljišča itd. Odda se samo gostilna ali pa tudi cela hiša. <2098- 3)
Vee se poizve pri Mariji Schvvei-ger v Dolenji vasi pri Ribnici.
Najboljše črnilu sveta
Kdor    hoče obntalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje samo
Fernolsndt čeveljsko črnilo
za svetla obutala
MttlUO
Fernolenflt crgme za naravno usnje.
Dobiva se povsodl.
C. kr. dvorni založnik.
C. kr. priv.
tovarna ust. 1.1832
(1340-16) na Dunaji.
Tovarniška zaloga :
Dunaj, l.ySchulepsirasse2l.
Odlikovanja na Dunaju in Parizu : zlata kolajna. V Londonu, Rimu, I Ostende: veliko darilo (Grand prix)
najstarejša ljubljanska
posredovalnica stanovanj In služeb
G. FLUX
Gosposke ulicešt. 6 (2222)
prlporora In namešča le holjsie
službe iskajoče vsake vrste
za LJubljano In drugod. Potnlna liiltuj. — ftataiienefe v pisarni. — Vestna   In   kolikor  Miožno lilta-t* podlrezba zagotot IJ^na.
<bi-
1000 kron
»ko   je goljufija! Hf   Brezskrbno rftdbinsko Ferečo jamči knjiga e preoi
'lem blagoslovu otrok. Z več tiaoo zahvalnimi pismi pošilja diakretno sa 80 vin. v avatr. znamkah gospa
A. Kaupa
Berlin S. W. 220 Lin-denstrasse 60.
s
I
i—*
JCova rasi las!
Na tisoče tu- in inozemskih zdravnikov priporoča pri nezadostni rasti las in brk Lovacrinovo vodo za lase. Ista podeli možu, ženi in otroku Krasne lase, nareja lase goste, dolge, polne, blišćeče in svi-lenomehke, vzdržuje jih mladostno sveže in lepe, obvaruje jih pred izpadanjem in vzdržuje kožo na glavi čisto in zdravo in tako odstranjuje pleše na glavi. Zgodaj osiveli lasje zadobijo po Lovacrinu brez barvanja zopet svojo naravno barv . Lovacrin jo najboljši cosmeticum za gojitev las in brk. Lovacrin je od zdravstvene oblasti presKusen in od odličnih avtoritet pnpoznan.
Cena velike steklenice Lovacrin, ki zadostuje već mesecev je 5 K. 3 steklenice 12 K. Steklenica na poskus 2 K. Kaz-posiljatev proti povzetju ali predplačilu po evropski zalogi
j*W.m   2K«~5€fia. »nnaf
VI. Mariahiiferstrasse 45.
Kalote/a EJ n 1» 1J a u o : A*. Kane, droguerist. — JEd. 3At»lir, Židovske ulice. — , J o*-« 11> Mayr, lekarna. — l *' - ii a »* a i i f>*"i .zlatem jeleuu'.
Pariška svetovna razstava 1900.
Vinske sode I sessssiisz
(belega vina) skorn nove, dobre in močne, od 620 Ho 650 litrov, proda po nizki ceni
Fran Gasclo 19699
5« IO.
Ljudevit Borovnik
puškar   v   Borovljah (Ferlach)
■bi* KoroHliem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih p usek za lovce in strelce po najnovejših 8i8temih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puSke so na c. kr. preskuSe-valnici in od mene preskuSene. — llustro-(22> vani ceniki zastonj. (35)
—-       l  I — Mil 1»
eau dentifbke
DCDOCTEUR PIEBBB
Svetovnoslavna ustna voda.
Dobiva se povsod. (2105—4)
I
j damski pasovi I
j srajce in pasovi j
•      za hribolazce |
j in (1671-19; I
: otroške obleke %
j       Pse radi pozne sezone
j p o (lajajo po znatno j znižanih cenah.
j V.pl.Gerhauser j
j    Stari trg št. 13. j
Zadnje novosti
i v'modercih fc—S2£u. i
G.Tonnies
Ljubljana <1908-6>
tovarna za stroje
priporoča kot poiebnost:
Žage in vse stroje
za obdelovanje lesa
Tu p b i n e
Bencin* locomobile
posebno pripravne za goniti po-IjedelJBke stroje.
Sesalno plinski motori
najcenejša gonilna sila, 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro.
Grala trgovska akademija.
===== Ustanovljena 1863. =
Javni zavod v vrsti štirirazrednih višjih srednjih šol. Absolventi imajo popolno pravico do enoletnega prostovoljstva, kakor tudi do gotovih služb, oziroma uradov. (1893 -7J
Sprejmejo se absolventi nižjih srednjih šol, kakor tudi meščanskih šol ti le pod gotovimi predpogoji . Sprejetje iz drugih jednakih šolskih kategorij je odvisno od visokega ministrstva. Isto velja tudi o prestopu iz kake višje sred nje šole v drugi razred trgovske akademije. (Ministerijalne prošnje je vlagati pri ravnateljstvu ) Začetek Sole dne 18. septembra
Pripravnica je posebej za manj kva lifikovaLe prosilce in pa za take, ki niso, dovolj zmožni nemškega jezika.
Z zavodom je združen enoletni abl-turijentski kurz začetek 5. oktobra za absolvente višiih srednjih šol in tem jednakim učnim zavodom, ki se hočejo posvetiti trgovskim ali industrijalnim podjetjem ali kot visokošolci (juristi) povečati času primerno svoje znanosti
Poučevalo se bo tudi v prostih, na nikako predizobrazbo navezanih enoletnih In poluletmn kurzlh za gospode in posebej za dame. (Začetek 18. sep tembra in 15 februvarja).
Prospekte razpošilja in daje pojasnila tudi glede preskrbe učencev ravnateljska pisarna v Gradcu, Kaiserfeld-gasse 25.
Ravnatelj: «1. Korice r.
Frii Hoffmann
urar
ljani, Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla kakor tudi
stenskih ur, budilk in salonskih ur
vse samo dobre do najfinejše kvalitete
po nizkih cenah. Novosti
^ v žepnih in stenskih urah so vedno v zalogi.
Popravila se izvršujejo najtočneje. 5
Kdor trpi na padavi bolezni, krča ali drugih nervoznih bolestih, naj zahteva brošuro o tem. Dobiva ee brezplačno in poštnine prosto v Sehiranen-Apo-Oieke, Frankfurt ». JI. (2135-52)
Hlapec (kočijaž)
zanesljiv, trezen, kateri  zna dobro voziti in bo na konje razume, sprejme se pri (2184—3)
Frid Homannu v Radovljici.
lovski pes
22 mesecev star, se proda.
Kje? pove upravništvo »Slov. Naroda«. (2195—2)
Tesarji
se sprejemajo pri
Kranjski stavbni družbi
T7- TlJllIllJHll (2185—4)
Yino
rudeče in belo, jako dobro in iz lastnih vinogradov v najboljših  legah, prodaja
3      W0f najceneje *M 2150
finlon £aurinšek
Trška gora pri Krškem,
Na zahtevo pošlje vzorce.
e
DUNAJ., Laxenburgerstrass919
tik. juKiiegra in driaruefa kolodvor«. l'oMa.»!iM't' električne cestne aeleai-nice nc» vse itranl.
Fina meščanska, novo opremljena hiša.
Elektr. razsvetljava, kopalnice, cene zmerne. Postrežba In razsvetljava se ne računa posebej. 1674-10
Fran Kolbeck, hotelir.
lftw
I
»eg#§tv/ej
obstoječe iz 70 oralov po 1600 kvadratnih seinjev, v najboljem stanju, z zadostnimi poslopji, bogatimi pri-tiklinami in 1 oralom prenovljenega dobrega vinograda, ob deželni cesti blizu kolodvora, nedaleč od Zagreba na Hrvatskem.
Bogato obgozdena okolica nudi izdatno in neprotrgano špekulacijo na vsakovrsten les kakor za razvedrilo izletnikom. (2135—3)
Pojasnila daje Brleković, Pe-šenica, Ledenik, Hrvatsko.
Suchard1 <§> MILKA
čokolada iz čiste smetane v tablicah in zvitkih.
Smetane jako bogata
mlečna čokolada.
Najnovejše iz svetovnoslavne tovarne za čokolado.
Preselitev trgovine.
Slavnemu   p. n. občinstvu  vljudno naznanjam, da sem preselil svojo zalogo
Orio.- PfaJT mM strojev
v Ljubljani, v Sodnijske ulice 4
(Vodnikova hiša) nasproti justični palači.
VelespoStovanjem
2059-5) Franc Tschinkel.
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten Poi*flatifl m ccm    mt v vedno
jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene pred-dpise glede* tlakovne in odporne trdote dniee ■■atlltrlljiijoei dobroti, kakor
tudi svoje priznano izvrstno
Priporočila  1» Biprie^vala
raznih uradov in najsiovitejših tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: Đun&j, I., IVIasimilian
(1182—18^
so 9»
♦K
I Kmetska posojilnica ljubljanske okom
•££ registrovana zadruga z neomejeno zavezo
H v Knezovi hiši, na Marije Terezije cesti št. 1
*    obrestuje hranilne vloge po 4f|,°|«
brez odbitka r čutnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plaeitje« Uradne ure : raznn nedelj in praznikov vsak dan od
8.—12. ure dopoludne. (304-54)
Poštnega hranilničnega urada štev. 828.406.   Telefon štev. 57.
(165- 33)
New-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog.   Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld. 6*60 in sicer:
6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleško kiinjo;
6 komadov amerikanskih patentiranih srebrnih vilic iz enega komada; ©komadov „ „ „      jeiilnih žlic;
12 komadov „ „ *      kavnih žlic;
1 komad amerikanska patentirana sre"brna zajemalnica za Juho;
1 komad amerikanska patentirana srecrna zajemalnica za mleko; 6 komadov angleških Viktoria čašio sa podklado;
2 komada efektnih namiznih svečnikov; 1 komad cedilnik za čaj: 1 komad najfinejša sipalnica za sladkor.
42 komadov skupafl sa
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6 60. AmeriČansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar^ se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na nikakšni »l.«i»».*^l.f i. zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago vSeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to fcrosno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
svatbeno in priložnostno darilo
kakor tudi za viako boljše gcospodarstvo. — Dobiva se edino le v
A. EII Bi H t If tli Mi.
eksportni  hiši   američanskega   patentiranega   srebrnega blaga
na Dunaju II., Rembrandstrasse 19 M.   Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje. ^C^^ Čistilni prašek za njo »tane IO kr* V &
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno  znamko ^zdrava  kovina).   ^ . Jl Izvleček Iz pohvalnih pisem. ^W^3&
Bil sem 8 pcšiljatvijo krasne garniture S patentirano  srebrno   garnitura som
jako zadovoljen. Ljubjana.        jako zadovoljen.
Oton Baitusch, c. inkr. stotnik v27.pe5p. Tomaž Eožanc, dekan v Marib >ru.
Ker ie Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim,  da mi pošlj   3 še jedno. — Št. Pavel pri Preboldu.
Lr. Eamilo BOhm, okrožni in tovarniški zdravnik.
IVAN SCHINDLER, Dunaj lih. Erdbergstrasse 12
pošilja že veliko let dobro znane stroje vsake vrste za poljedelstvo itd.
kakor: mline za sadje in grozdje, stiskalnice za sadje in grozdje, škropilnice, poljsko orodje, stiskalnice za seno, mlatilnice, vitle, trijerje, čistilnice za žito, lušČilnice za koruzo, slamo-reznlce, stroje za rezanje repe, mline za go-lanje, kotle za kuhanje klaje, sesaSke za vodnjake in gnojnice, vodovode, železne cevi itd.
od sedaj vsakomur po zopet izdatno znižanih cenah,
ravno tako vse priprave za kletarstvo, medene pipe, sesalke za vino, gumijeve in konopljene cevi, gumijeve ploče, stroji za točenje piva, skrinje za led, stroje za sladoled, priprave za izdelovanje sodavode in penečih se vin, mlini za dišave, kavo itd , stroji za izdelovanje klobas, tehtnice za živino, tehtnice na drog, steberske tehtnice, namizne tehtnice, decimalne tehtnice, železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestav, orodje in stroji vsake vrste za ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje, pleskarje •(<!.
vse pod dolgoletnim jamstvom po najugodnejših plačilnih pogojih tudi na obroke!
Ceniki z več kot 400 slikami brezplačno in poštnine prosto.      (ii86—9. Dopisuje sc tudi v slovenskem jeziku.
Prekupcem in agentom posebne prednosti!!
naj   se n»ni»no»li
IVAN SCHINDLER, Dunaj lll/i, Erdbergstrasse 12.
P. ZAJEC
Ljubljana
Stari trg štev. 28
nrar, trgovec e zlatnino in srebrnino in z Tseml optičnimi
predmeti.
Nikelna8ta remontoar ura od gld. i*«fO. Srebrna cilinder rem. ara od gld A*—• Ceniki zastonj in franko. ~W
MODERCE
natančno po životni meri za vsako starost, za vsaki život in v vsaki faconl
c
£ 60
<o ca
°- o
. c o *>
3 w
g s
■o .9-
o >o
E -m
m O
d> «9
o £ "o aT
t—
J* O
to o to
S-S -So
■ s
n "S
m • <D -rj
J*
3 to -o c
O
o 2
|>rl|ioroeM
gespodinje, trgovce in nrejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
HENRIK KENDA
v Ljubljani, Glavni trg 17.
Važno! Važno!
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine Itd. tud po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, re-dilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografi one aparate
in »otrenšefine, kirurglčna obva-zila vsake vrste, sredstva za desin-fekcijc, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega rti ena in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod in solij za kopel.
Oblastv. konces. oddaja strupov.
Za   živinor       «5 ^
posebno  priporočljivo:   grenka sol, dvojna sol, soliter, enejan, kolmož, krmilno apno Itd. — Vnanja naročila se izvrgujejo točno in solidno.
-h Drogerija
Anton Kane
Ljubljana, Šelenbunrove ulice 3.
najnovejše fazone
priporoča po najnižji ceui
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg 11.
m
T.
I
Bfl
Anton Presker
krojač in doDavItelj uniform avstrijskega dru$tva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv. Petra cesta 16
priroroča  svojo veliko zalogo
gotovih
oblek za gospode in dečke,
jopic in
plaščev za gospe,
nepre- 36 močljivih
havelokov
i. t. d.
Obleke po meri se po na.jnovej&ih nzorcih in najnižjih cenah ;zvrSujejo.
i
sp«cc^cc^3{gcx>®oo®oo^
Schenker-jeva družabna potovanja
v mesecu septembru:
2. septembra v Italijo do Neapolja
3. 5 7. 23.
28 dni 22 .
(470—10)
„ n Gorenjo Italijo do Benetk
■ „ Rusijo do Tiflisa 37
n u Pariz in London 18 „        „ potovanje  po Sredozem-% skem morju 29
Natančna navodila zastonj in poštnine prosto.
I Mednarodna potovalna pisarna Schenker & Co.
Nov živinski semenj
i
v Ilirski
trici
vršil se bo
dne ih. septembra L 1.
Dovoljena sta dva. nova semnja, ki so bodeta vrs vsako leto, in sicer I prvi ponedeljek meseca junija. IT prvi ponedeljek po Malem Šmarnu. (2202-d
Županstvo Ilirska Bistrica na Notranjskem.
Naznanilo.
Valed sklepa kranjske hranilnice s** bode dajal v ljubljanskem Iriz^VAkem izorr»2eva)i$£u in vzg-rjeva^išču petini fkNtl'riilm iiecticeiti Iz Kranjske za šolsko leto tOOl brezplačen pouk * podelitvijo ueiiili sredstev.
Refl^ktanti, ki so dovršili 14. leto svoje starosti, naj vložijo svoje prošnje, katerim je priložiti nacijonale in ubožno spričevalo, kakor tudi spričevala o dovršenju 3 realnih ali gimnazijalnih razredov s hvalevrednim nravnostnim r^dom in najmanj povoljnim učnim vspehom, tukaj do najdalje 16. septembra, da zamore potem slavno ravnateljstvo vse mu doile prošnje predložiti kranjski hranilnei v ukrenitev.
Ljubljana, dne 24. avgusta 1903.
Ravnateljstvo trgovskega izobraževališča
(2175-2)
lastnik zlatega zaslužnega križca s krono.
E 407 3 3.
Razglas.
Od c. kr. okrajnega sodišča v Šoštanju se bo v dražbenem postopanju g. Marije Petschnigg,  zastopane  po  g. dr. Francu  Mayer-ju v Šoštanju proti g. Francu Petschniggu, hotelirju v Šoštanju, radi sodne dra skupne nepremičnine v svrho razdelitve javno prodajala
nepremičnina zem. knj. Šoštanj vlož. št- 129 obstoječa iz parcel; 102 (stavbišče s hišo in drva -nico, hotel št. 68 s skladiščem, hlevom, ledenico in kegljiščem). 1615 161 13 708 in 723 (vrt) ter 500 (gozd) s pritiklinami, obstoječimi iz orodja
za določeno ceno 36.037 K 14 v kot vzklieuo eeno. — Dražba se vr-i
dne 7. oktobra ob IO. u i dopoludne
pri tem sodišču, soba st. 9.
Ponudbe pod vzklieuo ceno se ne sprejemajo.
Na posestvu zavarovanim upnikom se pridrze  njihove zastavno pravice glede na prodajno eeno.
Pogoji se lahko pogledajo pri tem sodišču v sobi št. 3 med uradnimi trt
C. kr. okrajno sodišče v Šoštanju
oddelek II. dne 15. avgusta 1908.
Pozor
PriporoCam svojo bogato zalogo  pri* U  nnj tio vpJmIH sistemov in n voji#-   vrste,   revolverjev   i. t  d.,   v«eh   priuadaioflih   reltvisltov in
mnnlflje* pusoboo pa opozarjam na
peartrocevne puške
katere izdelujem v svoji delavnici in katere se zaradi svoje lahkote in priroČHOsti vsakemu najbolj« priporočajo.
Ker so pečam samo s isdslofanjom orožja, priporoCam p. n ob6in«tvu za mnogobrojna naročila ter izvršujem tuii v stojo str l k i sp;idaioče iinrsrbr in poprave točno, solidno in najceneje.
Z velespoStovaojera (MS—35)
Fran Sevčik
puikar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
lltistrnvnti  frnlk jif>  pošilja  na  zahtevo zastonj.
v knnkurzno maso ?llrkin>kr zailriiKe v Črnem vrlin -padajoča mlekarska priprava se bode
dne 3. septembra 1903
od 10 ure dopoldne naprej v zairužnih prostorih v Črnem vrhu razpro-dajala po javni dr.*žbi.
Kar bi  se  na dražbi  ne prodalo,  proda  potem  upravnik konkurzne
mase pod roko
Mlekarna,  ki  je  obstala  komaj  2 l*ti   opremljena  je z najnovejšimi .trebščinami za ročno in za parno delo ter se  zlasti nove mlekarne,
ki še nimajo oprave, in starejša, ki hočejo svojo opravo popolniti in namesto ročne uporabljati parno gonilno moč, opozarjajo  na   to zelo ug( dno
pr lcžnost, nabaviti si po ceni lep » opravo.
Inventar in cenilni zapisnik  je  na  pregled  pri  upravniku konkurzne
jnaso, ki daje tudi vsa potrebna pojasnila.
Upravnik konkurzne mase: 2x92-2) Dr. Fr^n Horvat, c. kr. notar v Idriji.
C. kr. tobačna glavna tovarna v
št. 5001.
dne 26. Augusta 1903.
Razglas.
Ces. kr. tobačna  glavna tovarna v Ljubljani oddaja potom pismene konkurence sledeče odbitke in starine. 100 kg odbitkov iz razčevine 4">0   „   odpadkov domačega platna odbirkov jute hodniškega platna vrvic in niti iz jute odpadkov vrvi
„       rujave lesovine (odreski) „       sivobele    „ „ odbitkov nečistega papirja za svalčice finega belega papirja
2500 7.000 900 2.800 T5.000 10.000 600 3.300 6.^00 8.250 7.300 6.000 370 420 340 90 170 220 130 290 110 2-0 270 50
zamotano v balah bruto za neto.
„ „ navadnega
„   starega litega železa nezloženo b  sežganega „
„   raznega starega kovaškega železa nezloženo
„   stare medi „
„     „    železne ploščevine „
„    bakrene      „ in starega bakra, nezloženo
„ počinjene železne ploščevine „ „     strešne ploščevine »
„     „    železne žice
„    kovinskega iverja \   zloženo v starih zabojih „    železnega      „ bruto za neto
„    medne ploščevine nezloženo
„     n     cinkove      „ «
svinčenih cevij nezloženo 26 mm notranja odprtina
„   starega gumija, zloženega v enem zaboju bruto za neto
..   trstja za košarstvo, nezloženo.
6 parov = 770 3 pari = 420
Uporabljivi deli za prenosne naprave:
|1 kos =72 kg viseči tečaj 800 mm širjava, 52 mm odprtina z kovinsko ploščo 19kos. = 1060 kg ležečih teč. 445   „   visokih 105 „ „     „        „ „
1 kos =   53 „ ležeči tečaj 430 „    visok      52 „ „      „        „ „
„ stikalnic      75 „   notranja odprtina
100 „ „ (2220-1)
si = 2*0 „ tečajev za glavno vrtilo z lito ponvo
ar =   77 „ kotnih kobes, les v železu 52 mm odprtina 440 mm prerez 4 pari = 965 „     „ „    „     „ 75 in 100 „        „      720 n
) kos. = 330 „ spodnih plošč in
= 380 „ temeljnih vezij okroglih, dolgost 3*20 m 33 mm prerez. i'i<mene ponudbe, vsaka pola kolekovana z 1 krono in s priloženo pobot-ieo v 10     varščini,  vložene pri kateri si bodi  c. kr. blagajni in z napisom, rPonudba za odkup   odbirkov  in  odpadkov in uporabljivih  delov za prenosne aprave, naj se dostavijo najkasneje do 15. septembra 1903. 12. ure dopoludne , kr. tobačni glavni tovarni v Ljubljani.
Odkupne cene bodisi za razne vrste, ali pa skupno za vse naštete odbirke a^starine napravijo naj se z številkami in črkami za 1 meterski cent naštetega 'Iga posebej in za loco c. kr. tobačne glavne tovarne v Ljubljani.
Izključene in nedopustljive so tako imenovane konkretalne ponudbe odje-panja.
Kupcu se oddaja samo razpisana množina,  ne pa tudi  ona,  ki se je mel lasom na novo nabrala.
Ponudnik se zaveže,   v slučaju,   ako  se  mu na  dražbi  blago prisodi, da lajkasneje v teku treh (3) tednov po sprejetem obvestilu plača in odpravi blag o
varne.
V slučaju, da ponudnik ne izpolni te zaveze zapade vložena varščina vzlic l-rnni pa se c. kr. erar ne odpove pravic,   ki   mu   pristoje   vsled  odloka dvorne lomore z dne 12. augusta 1825 in po § 908 a. b. d. z.
Odbirki starine  in  deli  za  prenosne  naprave   so  vsakemu   vsaki   dan na lgled, poznejši ugovori,  ko se je blago kupilo,   ne veljajo in se nanje ne ozira.
Ponudniki so vezani na svojo   ponudbo toliko časa,   da odloči o ponudbah I- kr. glavno ravnateljstvo tobaČDe uprave na Dunaju.
Pobotnice  v  10% varščini,   vloženi   pri   c. kr. blagajni  vrnejo   se ponud-ikom po koneeni odločitvi c. kr. ravnateljstvu na Dunaju.
Nedoločno in prepozno vložene ponudbe se ne upoštevajo.
D. kr. tobačna glavna tovarna v Ljubljani.
Prva kranjska mizarska zadruga
v Šent Vidu nad Ljubljano
se priporoča si. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in likane sobne oprave iz suhega lesa solidno izgo-tovljene po lastnih in predloženih vzorcih. Velika, žutoga raznovrstne izdelane oprale xa h nI one , spalne lil Jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Vižmarjih.
V prav obilno naročitev se priporoča
m-
Jos. firhar
načelnik.
(81—34)
^p-* t ^ t      ^^^^^ V V v v ^ V V i t^^-tV
Mehanik
Ivan Skerl
Opekarska cesta št. 38.
Šivalni   * t roj t   po hmJuIsJI cent.
III r 1141 e in v to stroko spadajoča popravil« izvr&uje  prai dobro In eeno.
******±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±6"
A. KUNST
Ljubljana
Židovske ulice -i.
3 Velika zaloga obuval E
lastnega izdelka za dame, gospode In otroke je vedno na izbero.
Vnakersna naročila izvršujejo se točno tu po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in Kaznamenujejo. -- Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati.
mivvvivvwvvwvwvwwwvwwwvwiwvvu\
ttnn%nnnnnnn%nnnnnn%%n%n%»nnn * n
n
m n n n n n n n n
- 5
Ign. Fasching-a vdove
ključavničarstvo Poljanski nasip št. 8 (Reich iva hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
I AtedilnifaL ognjlAo g
3« *
m n % 9 n
najprlprostejšlh kakor tudi najfinejših, *J
z zolto medjo ali mesingom montira *
nih za obklade ? pečnicami ali kahlami. n
Popravljanja h1 tro in po ceni.  Vnanja £
naročila se hitro izvr&ć. a
Alojzij Kraczmer
prodaja in izposojevalnica glasovirjev in harmonijev
Ljubljana Sv. Petra cesta 6.
Najtečja zaloga glasbenega crodja.
Lastna delavnica za popravljanje.
Zastopnik c. kr. dvornega in komornega tovarnarja glasovirjev:
Ubiralec glasovirjev v glasbenih
zavodili „Glasbena
Malica" in „Filharrconično
društvo^ Ljubljani
Ostanki
polovico cene
Snimi igo
za moške obleke
po najugodnejši ceni
priporoča
R. Miklauc
Ljubljana 86 I Špit Jske ulice štev. 5. |
Ugodna prodaja gostilne.
Gostilna „pri solncn" v trgu Rogatec na Štajerskem
najugodnejša lega, na glavni cesti nasproti novemu kolodvoru, ki se otvori v jeseni, se takoj proda, ker iste posestnik ni krčmar. Cena zmerna. Plačilni pogoji jako ugodni.
Vpraša se pri lastniku Hugo Schlehan-u, sedaj v Rogatcu ali pa pri Josip Perhauz, Dunajska cesta št. 6, I. nadstr. 2212—1)
Poštna hranilnica ček. štev. 849.086. Telefon štev. 135.
Glavna slovenska
hranilnica in posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
i|   pisama: f
na Kongresnem trgu štev. 14, Souvanova hiša v
«-»j»m * j    umu «   umu   j£|Pintnj uz   ui nilliuc   f IU§c
obrestuje 00 i%\ od doe vložitve do dne rzdige
sprejema in izplačuje Hranilne vloge
Vlo
brez odbitka in brez odpovedi« Uradne ure od m.—19* dopoldne in od     —e. popoldne*
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
(1H63-7) Dr. IVT. Hudnik, predsednik.
00009040   Ustanovljeno leta 1832. 00000000
0 0
1 o
1
<u
*° cd
I c « i-S
o
I *
Priznano najboljše
oljnate barve
zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po  finosti,  ki omogočajo z jako majhno  množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah
Adolf Hauptmann v Ljubljani
tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja.
(413—30)
O ;
JL »
-t O
cr o
00000000 llustrovani ceniki so dobš brezplačno. 00000000
Š;. 9018.
(2216-1)
Na «,Kranjski kmetijski Noli na Grmu pri Vovcni mestu** z dveletnim slovenskim poukom je oddati
šest deželnih ustanov
za prihodnje šolsko leto 1903 04, ki se prične dne 3. novembra 1904.
*  Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov,  ki eo vsaj 16 let stari,  čvrstega zdravja ter so z dobrim uspe hom dovršili ljudsko šolo. Prednost gre takim mladeničem, ki ostanejo p3 dovršeni šoli gotovo na svojem domu in se bodo pečali s kmetijstvom, vinarstvom in sadjarstvom.
Učenci z ustanovami imajo brezplačno hrano, stanovanje in pouk v šolskem zavodu; za obleko, životno perilo, obuvalo ter šolske potrebščine pa si morajo sami skrbeti.
V šolo se sprejemajo tudi plačujoči in zunanji učenci.
Plačujoči učenci plačujejo za hrano 60 ti na dan in po 40 K šolnine na leto ter stanujejo in so uče brezplačno v zavodu. Z* vse druge potrebščine si morajo sami skrbeti.
Zunanji učenci (eksternisti) stanujejo zunaj zavoda in plačujejo po 40 K šolnine na leto.
Hrano je plačevati naprej v mesečnih obrokih, šolnino pa v dveh letnih obrokih in tudi naprej.
Prošnje, svojerc čno pisane in kolkovane s kolkom 1 K, je poelati do 15. septembra t. I. vodstvu „Kranjske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu.
Vsfcki prošnji je priložiti rojstni list, izpričevalo o dovršeni ljudski ali kaki višji šoli, zdravniško potrdilo o trdnem zdravju in izpričevalo županstva in župnega urada o lepem nravnem vedenju prosilca.
Prošnji za sprejem proti plačilu je pudejatt obvezno pisme (reverz) staršev, oziroma varuha zaradi vzdrževanja učenca.
Vsak prosilec mora delati sprejemno izkušnjo iz slovenskega jezika in pr>pro*tek£a računstva. OJ uspeha te izkušnje je odvisen sprejem v šolo.
Učenci, ki Grmsko šolo dovrše z dobrim uspehom, imajo pri vojaščini pogojno pravico do le dveletne prezentne službe. Ako namreč zadoste svojim vojaškim dolžnostim prvi dve leti brez graje ter dokažejo, da bodo po izstopu iz prezentne službe kmetovali na svojem ali na svojih staršev domu, smejo na podstavi odredbe visokega c. kr. vojnega ministrstva z dne 22. julija 1895 L, št. 4644, prositi proti koncu drnzega vojaškega leta, da se jim odpusti tretje leto.
Kedaj bo delati sprejemno izkušnjo na Grmu, naznani vodstvo vsakemu prosilcu posebej.
▼ Ljubljani, dne 25. avgusta 1903.
Založena 1847. |
j Založena 1847. |
Tovarna pohištva
J.J.NAGLAS
v Ljubljani 36
Zaloga in pisarna: Tovarna s stroji:
Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10
priporoča po najnižji oeni:
oprave za spalne   sobe,   oprave za jedilne  sobe,   oprave za salone, žimnate modroce, modroce na peresih,   otroške vozičke, za- ^3 store, preproge itd.
14
34
R%A
Red Star Čine«
Iz Antwerpena
v Ameriko.
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadelphijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladij L — Nizke
vozne cene. (1626—li)
—   Pojasnila dajejo: =
Red Star Line, 20, Wiedener Cr tir tel. na Dunaj i, ali
irol Robek, konc. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice št. 32.
Dne 21. septembra 1903 ob 10. uri dopoldne vršila se bo pri e. Kr. državni žrebeariil v Gradcu ponudoena razprava plrde
oddaje konjskega gnoja
pridobljenega v hlevih postaje št. 3 v Sela od 1. januvarja do konca decembra 1904, eventualno do konca decembra 1905 ali 1906.
O tem se obveščajo interesenti s pripomb^, da se poizvejo natančneji pogoji ponudbene razprave pri podpisani žrebčarni, kakor tudi pri gori omenjeni postaji.
Gradec, meseca avgusta 1903. (2200-1)
Od c. kr. državne žrebčarne v Gradcu.
Preselitev gostilne.
Slav. občinstvu prijazno naznanjam, da %" soboto,        i«\ *-ii»to t. I.
svojo gostilno
*3K Kolodvorske ulice 111 m~ Slakl
preselim
v Kolodvorsko ulico štev. 15 v Spodnji Šiški (poleg Bolaffio).
Zahvaljujem se vsem svojim dosedanjim častitim gostom za naklonjeno zaupaDJe ter se jim, kakor tudi slav. občinstvu sploh uijudno priporočam za nadaljno naklonjenost.
Zagotavljajoč vedno pazljivo in pošteno postrežbo, se priporočam
z odličnim spoštovanjem
(2209—2)
M$ Spodi
&&&&&&&&&&
Anton Celarc, gostilničar
Spodnja Šiika, Kolodvorska ulica 4t. 15.
Naznanilo.
Iz bivše konkurzne mase
(2153—3)
,Amerikancu'
I zaostala moda, zaloga manufakturnega blaga, se je prepeljalala dne 20. avgusta t. I.
iz Starega trga
na Dunajsko cesto št. 20
m m vis-a-vis kavarne „Evropa1
in se bode tam prodajala po ceni nepreklicno do najdalje I. novembra 1903.
Sten
larto
Stei
I ari«
jesensko gnojenje!
Moka iz Tomaževe žlindre „Znamka zvezda"
je najbolji in najceneji gnoj iz fosforove kisline za strnino, deteljisča muljavo, za sadež in olive, travnike, paSnike, zelenjadne vrte, sado-nosnike, hmeljnike in vinograde.
Moka iz Tomaževe žlindre „Znamka zvezda"
učinkuje ravno tako hitro in gotovo kakor superfosfat, prekaSa pa ga po svojem trpežnem učinku kakor tudi po svoji veliki množini apna in magnezije.
Moka iz Tomaževe žlindre „Znamka zvezda"
se prodaja pod jamstvom, da osebuje fosforovo kislino, razstopljivost citronske kisline in fine moke ter jo preprodajalci oddajajo točno po proizvajalnih cenah
Moka iz Tomaževe žlindre „Znamka zvezda"
se dobi vedno le v vrečah z zaznamovano sestojno visino, a plombo in zgoraj omenjeno varstveno znamko
Tovarna za Tomažev fosfat (žlindro)
družba 2 omejeno zavezo. ===== BERLIN
Opozarjar vsake zai
10 posebno lude !
n
vv
a to,  da razpošiljal
to vedno brez
(2139—4)
Največja zaliga navadnih de lajfinejilh
otroških vozičkov
in navadne do najfinejše
žime.
M. Pakič
v Ljubljani.
Neznanim naročnikom se pošilja s povzetjem.
I
I
Zahtevajte
pravo
Ciril-Metodovo
kavino primes
katero priporoča domača
I. jugoslov. tovarna za kavine surogate v Ljubljani.
Zahtevajte jo povsod!!
-cacgjca-    -=3®e>- -ca©e»-
1
Krasno izbero
I^onfel^eijc
za dame m deklice
kakor tudi
manufakturno blago
I3e>r*ilo
vsakovrstne preproge
i t. đ.. p r I p o ro <•«
Anton Sekte?
Ljubljana
v
SpitaLske ulice štev. 7.
R222222J
Solidno blago.
X.«».XxX.ft>,AXV*> -
Nizke cene.
iXXXXXXX>
Veliko zalogo |
rokavicza damc
in
gospode
kravat za gospode
toaletnega blaga
dalje
šEetic za zobe, glavnikov, dišav, mil itd. itd.
iz najbolje renomiranih tovarn priporoča
Alojzij Persche
Ljubljana
Pred škofijo št. 21.
'Z mn ootacun poj
?!|5|0S UBA|
BOOJOđlJđ 1%
I iJeqz; i*!|oa a | ui  qeuo5ej ipsfoAoufeu a
spuiejs in
90ld90'9JpU!!!0
N
E
o p
<
3" C
D
O.
o
mm
Novo izboljšani gramof Oni
(4)       z zvočnim locnjem in varstveno skrinjico. (2136)
Najvišja spopolnitev! Zelo priljubljen pri društvih in zasebnikih.
Gramofon-avtomat UM.
Igra »amo, Ce se denar vrže notri. Hi Prodaja na obroke! mm
Velika zaloga najnovejših plošč. Zamena starih plošč.
Rudolf Ueber, urar
Ljubljana, Stari trg št. 16.
NaroČil na zuna
se izvrj z
povratr.j poŠt
Od leta lU6i4 se
Berger-jeva medicinsko - higijenična mili
ix tovarne O. Uril d£ <Jomjt. v Tropavi   se s najboljšim  ▼apehom vporabljajo v tu-   in inozemstvu. Zlat. k
P*riz 1900. (471_■
Bergerjevo 40 odst. kotranovo milo | proti izpuščajem 1 r, Bergerjevo žvepleno kotranovo milo J nim boleznim Berererievo glicerin kotranovo milo I proti poitnim necut-.
■n - -1    T .,       kut milo za umi var
Bergerjevo panama kotranovo milo j kopanje.
Posebno priljubljena so še naslednja mila: brnror-rnilo, Itoniktioro milo. Itnrholovo milo, mi; žvfjtUt za tit*te osebe, katerim je neprijeten kotranOT vonj, pri poltnib boleznih, ztnltM »<imntpttmmu " in ivfj,ttn>> j,''mito milo, milo p roti solitrnicam in jM-trositlfot-tnUo proti rdečici obraza in srbečici, tunnin
Jit^ri/rr/rviz zt^/iui jttmtM v t%ti*ttti, št.  1 za normalne zobe, št. U »a karlUc*? so najboljša čistila MM I
Zalogo za Ljubljano imajo gg. leki narji: M. Leustek, M. Mardetschlaga Jos. Mayr,   G. Piccoli  in Ubald Trnk6czy in vse druge lekarne na Kranjskem.
Vsa Hrrj/rr/era mila iz tovarne O. 11 i-L L v Couip., upeljana že 30 let imajo  na etiketah kot
znamenje pristnosti poleg  stoječo varnostno sijamko in podpis firma  O. Hell A Comp.   t ru. deči barvi.
Jako elegantna # tla! #
Novo! "3ssa   B£S~ Novo!
Izborno pleskanje za tla, stene, pohištvo itd.
Pokrije
v., k o
prejšnje pleskanje!
Takoj se posuši! Brez duha!  Sveli se po enem potegu!
olin«lak Nov
je najboljše samopleskanje za tla!
(928 -8)
Ljubljana s
M. Spreitzer, Stari trg št, 30.
Najbolj bleščeč
Pokrije najbolj*- pftjilj pleskanje!
1126-19; §
Jako važno za vsacega kolesarja!
"•••"iiiiiiitiimmi umnu
Predno se kateri odloči, kupiti | si kolo, naj ne pozabi ogledati si f ali vsaj naročiti cenik pravih
J. puch~koles
katerih zastopništvo i
Franc Čuden v Ijjubljani.
Isti priporoča posebno kolo s prostim tekom  in z zavoro v zadnjem kolesu (Freilauf mit Himerradbreiiise). EMmJ~ \wako Pneli-laolo Jumei d»#* leti. "^Hl
V zalogri nahajajo se tudi različni modeli raznih  tovarn od 75 gld. dalje. — Ceniki zastonj in poštnine prosto.
Kupuj pa „le v steklenicah"!
C. Cisaf. Iv. Fabtana nasl Anton Korbar F. Groschl. Kari C. Holzer. Ivan Jebačin. Ant. Ječminek.
V I J ii !► 1J :i »i I prt tfOMpudlli :
Ant. Kane, drog. J. Mehle. Viktor Schiffer. Ferd. Terdina.
M. Spreitzer.
Mihael Kastuer P. Mencinger Edmund Kavčič* Josip Murnik
Anton Stacul.
Uradniško kon* samno druStvo
Josip Kordin    j Iv. Perdana nasl  Peter Sterk. Anton Krisper.   Vaso PetričiČ.    Fran Stupica. Peter Las3nik.   Kari Planinšek. M. E. Supan. Alojzij Lilleg.   j A. Šarabon.      j A. SuSnik.
Bled: Pavel Homann, Oton Kranj: Fran Dolenc, Ivan Radovljica : L. Fiirsager 1 vW6Ifling. Majdič,  Kari  Šavn:k,  le-'  Homann. Oton Homann
Črnomelj: Andrej Lackner,    karnar rpri sv. Trojici'",
Kari Miiller, B. Schvveiger, j  Josef Krenner.
Anton Zurc. Litija:   Lebinger  & Berg-
Draga : P. S. Turk. mann. Hrib : A. Bučar, Fran Kovač   Lož : F. Kovač. Idrija: A. Jelenec, Josip §e- Mirna: Josip SchuIIcr.
petavec. Mokronog:  Josip Errath,
Kamnik: Josip Klemenčič, j  B. Sbil, ,.pri Škofu".
Anton Pintar, Fr. Sabelj.: Novo mesto: KiisselAKon Velike Lašče: Ferdinan Kočevje:  Fr. Jonke nasl. j  čan, A.Pauser, F.Pleterskv.!  M Doganoc.
Robert Koritnik, Fran Loy, j Polhov gradeč : J. A. Leben. Vipava, — Vrhpolje : Frai
Peter Petsche, Iv. Rothel, Postojina:  Anton DitrichJ Kohal.
Mat Rom, Fran Schleimer.   G. Pikel. | Vrhnika: Davorin Šetinc
Kostanjevica: Alojzij Gač. Radeče: Ivan Haller, J. | Zagorje: R. F. Mihelčič Krško   F. X. Aumann sin,   Trepečnik, I. občno rade-   lv. Muller sen.
R. Engelsberger. Sko konsumno društvo.     Žužemberk: Jak. Dereani
bodražlca: Ivan Levstik. Šiška: J. C. JuvanPič. Skofja loka:   E. Bordjeb
M Zigon (903-14) Travnik: G. Bartol Trebnje; Jakob PetrovčiC.
Ivan Zernatto. Triič: Frid. Raitharek.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarneu.