St 147 »miPM«mmw(amcMBiiniamtf- . ---" b i v patak 20. lunlja 1924. Posamezna Številka 20 cent. Letnik XLIX jzhgft, tmcmii poaddjdt v»k, Asilkaga It 80» L osdstropH pfema m b* spnfrsisj Oerbtt — nda ca bkmc L f.—, 8 /i inozemstvo mitfa 5 Ur več.' zjutraj. Uredništvo: «Hcr " pošiljajo u - Izdajat'. li Tlak tlsfc ...u- ieta L 32 * . L a bi uprava it 11-57. Posamezne Številke v Tista in okolid po 30 csat — Oglasi se računajo v ilrokosti eae kolone (73 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, zahvala, poslanice In vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — MaB oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina In reklamacije ae poiiljajo izključno uprav* edinosti, v Trstu, ulica sv. Franči3ka AsiSkega Hev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-67. Pred veliko nalogo I Umorstvo poslanca Matteottija — posebno pa način, kakor je bil izvršen ta zločin — je razburkal vse notranje življenje v Italiji. Ob presojanju tega pretresljivega dogodka je soglasna vsa italijanska javnost. Brez razlike strank se zgraža vse na poživinjenosti, ki ji je postalo žrtev življenje rečenega poslanca- Isto-tako enodušno zahteva vsa javnost, naj se izsledijo vsi krivci — materijalni in moralni \ Sodeč s tega vidika moremo tzči, da je smrt poslanca Matteottija že prinesla dobrodejno posledica: vzdramila je vest italijanske javnosti. Glas o tem zločinu pa je zavalovil tudi po vsej Evropi. Evropska javnost obrača danes oči v Italijo. Vse časopisje civilizirane Evrope pričakuje z napetostjo ukrepov italijanske vlade, ki naj dokažejo svetu, da je Italija res pravna država in da nje zakoni kaznujejo vsakogar, ki se je zagrešil proti sočloveku. Evropska javnost hoče videti, ali ima italijanska viada resno voljo, da izsledi zločince — in sicer vse, ki so bili v zvezi s tem zločinom, bodi posredno ali neposredno — in posebno tudi vse okolnosti, ki so potisnile morilno orožje v roko zločincev. Z ozirom na to soglasje domačega in vnanjega sveta v obsodbi strašnega zločina in pa v zahtevi po popolnem zadoščenju, preživlja Mussolinijeva vlada težke in naikritičnejše trenotke, kakor jih morda še ni nobena italijanska vlada. V njenih rokah sta sedaj res čast in ugled Italije in italijanskega naroda. Usodnost trenutka zahteva od vlade neizprosno, da odpre vrata na stežaj kaznujoči pravici! V igri so taka velike stvari — vprašanje, ali je Italija pravna država, sloneča na zakonih, proti katerim se ne sme pregrešati ni kdo, in pa tudi vprašanje moralnega zdravja v političnem življenju — da se mora vlada s svojimi ukrepi povzdigniti nad vse obzirnosti, bodi do strank, bodi do oseb! Z drugo besedo: mora zasaditi nož v gnplo rano, pa naj bodo pri tem prizadeti tudi krogi, ki so ji bili doslej ljubi, ali pa so ji, varajoč jo, vsiljevali svojo službo. 2e to, kar je prišlo doslej na dan v zvezi z umorstvom poslanca Matteottija, dokazuje neoporečno, da je politično in tavno življenje res bolno, ker so igrali v njem veliko vlogo elementi, kakršnim ne sme biti mesta v zdravi in pošteni človeški družbi. Bolezen je tu. neulajljiva — m tako huda, da jo more ozdraviti le radikalna operacija! Zato naj pride nemudoma taka operacija! Bciek> bo, ali bo tudi — zdravilo! Nastopi in besede ministrskega predsednika Mussolinija kažejo, da se v polni meri zaveda usodnosti trenutka in pa zahteva, ki jo stavljajo do njega tragični konec poslanca Matteottija in pa že dosedanja razkritja v zvezi s tem zločinom. Načelnik vlade se mora zavedati, da bi nepopravljivo kompromitiral državo in nje vladavino pred vsem svetom, če ne bi zasadil noža v rano: odločno, brez obzira na levo in desno, če ne bi preskrbel zadoščenja za storjeni veliki zločin, in če ne bi neusmiljeno zadel tudi vse tiste, ki so 'n osebnih koristi okuževali atmosfero, ki je omogočila ali cela izsilila tak zločin! Mussolini se zaveda te neogibne svoje dolžnosti napram lastni državi in vnanje-mu svetu. Ne prihaja namreč z nobenimi poizkusi, da bi kaj prikrival, olepševal aH blažil. Izjavlja marveč, da hoče priti do dna tej prežalostni aferi: da hoče izslediti vse krivce, a tudi vse vzroke in okolnosti, ki so jo dozorele. Pa tudi novi minister za notranje stvari Federzoni priznava odkrito, da je javno življenje v Italiji bolno ter da je gnjilav tudi v upravi države. Kakor javljajo vladna glasila, se je nemudoma lotil dela — čiščenja! Odstraniti da hoče od političnih in upravnih funkcij države vse ♦ improvizirane elemen4e», ki so «z izgredi svojega diletantizma in s političnim vtikanjem vsake vrste resno kompromitirali državno avtoriteto!» Vlada da hoče vse storiti za vzpostavo reda. Ta odločna volja vlade napravlja — tako naglašajo rečeni listi — najboljši vtis na vseh poljih državne uprave. Tudi mi moramo le hvaliti to odločno voljo in želimo, da bi bila trajna in vztrajna in da ne bi se — ko se duhovi nekoliko pomirijo — ustavila na po4 pota. Zdravljenje se mora dosledno in smotreno nada! evati do popolnega ozdravljenja organizma političnega in javnega življenja. Ni dovolj, da se rana zaceli le na površini in ozdravi le navidezno. Odstraniti in iztrebiti se morajo tudi vzroki in okolnosti, ki so zastrupljale organizem državne uprave. Gnjilav, ki jo priznava g. minister s hvalevredno odkritostjo, se mora izrezali do globine, do korena! Potem šele se bo moglo govoriti o resničnem ozdravljenju! Naj se nam ne šteje v zlo, da se v teh res velikih trenutkih — velikih, žal, v slabem zmislu — spominjamo tudi sebe, našega ljudstva in teh naših pokrajin. O-pravičuje nas v to dejstvo, da je minister za notranje stvari — minister za vso drŽavo, da sta torej dobrota ali nedobrota favne uprave in vsled tega blaginja ljudstva tudi v naših pokrajinah poverjena njegovi skrbi, njegovi oravičnosti in modrosti njegovemu zmislu za — čistočo uprave! G. minister naj nam veruje, da so slovanski državljani ItaHje pretrpeli doslej mnogo krivice, mnogo škode v materialnem in duševnem pogledu in huda žaljenja in poniževanja ravno zato, ker so imeK pri državni upravi besedo tudi taki «improvizirani elementi*, ki so z izgredi svojega diletantizma — točnejše rečeno: svoje nesposobnosti v strokovnem in Jezikovnem pogledu — in s svojim lanaiv njem politike vsake vrste t upravo kompromitirali to poslednjo pred našo slovansko javnostjo! Trpelo je doslej naše ljudstvo škodo na različnih svojih interesih, posebno še tudi zato, ker so na državni upravi najrajše nastavljali svoja ušesa ljudem, ki so se jim iz razlogov svoje osebne politike hliniH in se lažnjivo predstavljali kot vplivni činitelji v javnem življenju! To je neizmerno škodilo ugledu javne uprave. Naj predočimo g. ministru le en primer! Kake koristi more pričakovati slovenska občina, če ji nastavljajo kot izrednega komisarja človeka, ki že pa svojem dosedanjem poklicu in po nedostatni svoji naobrazbi ne more imeti absolutno nika-kega razumevanja za pravilno in koristno občinsko upravo, ki je prišel morda iz južne Italije in ne more prav nič poznati razmer in potreb ljudstva in njegovega jezika, ter se zato niti ne more sporazumeti z ljudstvom?! Vse te nedostatke, ki ga povsem diskvalificirajo za upravitelja občine, hoče moč — saj mu niti ni toliko zameriti tega — pokrivati s političnim rogo vil jenjem, o katerem sodi, da bo ugajalo gospodarjem pri državni upravi in da bodo ti zato zatiskali obe očesi napram njegovi absolutni nesposobnosti. Vprašamo opravičeno: Kako naf bo tak človek koristen posredovalec med občinsko in državno upravo?! Ali ne zavaja marveč to poslednjo s svojimi poročili k zgrešenim dejanjem, ki ubijajo nje ugled in nje avtoriteto/! Zato pričakujemo, da minister za vna-nje stvari svofe delo « čiščenja* raztegne tudi na naše pokrajine, da odstrani tudi tu «improvizirane elemente*, ki kompromitirajo državno avtoriteto, ki tudi v službi uganjajo politiko, ker so za upravo nesposobni! Ako naj bo organizem zdrav, morajo biti zdravi vsi udje!! In tudi, naša narodna vkupnost je ud državnega organizma! MussoHmjeva vlada stoji sedaj pred veliko nalogo! Tudi on. Finzi pride na vrsto Finzi zvrafa krivdo na druge — „Velike rđi se bodo godite Se v Italiji" RIM, 19. Načelnik tiskovnega urada v ministrskem predsedništvu comm. Cesa-rino Rossi je baje zbežal preko prelaza Sv. Bernarda na Francosko. Turinska «Stampa» poroča, da je bila policija o begu obveščena, ko se je Rossi v •avtomobilu že prepeljal preko meje. Comm. Ma-rmelli, upravni tajnik fašistovske stranke, velik prijatelj Rossija, je moral sinoči od večerje v ječo, ki ima tako lepo ime «Re-gina Caeli» (nebeška kraljica). «Toda tu mora biti vmes kako nesporazumljenje!», je vzkliknil MarinelH — kakor vsi areti-ranci — ko mu je policijski stražnik pokazal nalog, da se Marmelli aretira. Ako je tisk zaenkrat pustil na miru Rossija, se je pa s tem večjo silo vrgel na bivšega državnega podtajnika v ministrstvu notranjih zadev, on. Finzija. Javno mnenje sumi Finzija, da pri ugraD ljenju Matteottija ni ravno nedolžen, češ da je bilo v njegovem interesu, da izgine poslanec, ki je nameraval pred zbornico na podlagi neizpodbitnih dokazov razkrinkati imenitne kupčije Finzija pri petro-lejskem vprašanju in pri sestavi zakonskega načrta, ki dovoljuje hazardne igralnice. Znano je, da je Finzi na ta sumni-čenja odgovoril s pismom na ravnatelja tukajšnje «Tribune», v katerem poživlja liste, naj pridejo na dan z dejstvi, nakar se bo že branil. V pismu je izjavil dalje Finzi, da ni z vprašanjem hazardnih igralnic v nikaki zvezi, ker sta zakonski načrt za ureditev hazardnih igralnic sestavila Mussolini in gen. De Bono. Isto izjavo je ponovil Finzi tudi uredniku francoskega lista «Petit Parisien». Dostavil je le: «Velike reči se bodo še godile v Italiji; toda iz ljubezni do domovine je treba molčati*. Končno je še povedal dopisniku omenjenega pariškega lista, da je naslovil na odbor parlamentarne večine pismo, v katerem ga poživlja, naj takoj določno izjavi, na podlagi katerih dejstev mu je izrazil nezaupanje in vplival na Mussolinija, da je zahteval od njega, da poda ostavko. Z Kakor znano, je odbor parlamentarne večine odgovoril zelo porazno za Finzija: češ da se ne čuti poklicanega, da bi sodil o njegovem delovanju.. On. Finzi je torej priznal, da je podal ostavko na Mussolinijev pritisk; na drugi strani pa se je Mussolini odločil za ta korak na pritisk parlamentarne večine. Da, nekateri listi — kakor glasilo ljudske stranke «Popolo» — celo trdijo, da je bilo pismo, s katerim je Finzi naznanil ministrskemu predsedniku svojo ostavko, ponarejeno od kakega vladnega člana in sicer po Finzijevem mnenju od državnega podtajnika on. Acerbo. Vlada je hotela žrtvovati Finzija, da zadosti zahtevam javnega mnenja. a On. Finzi bi nam lahko odgovoril — nadaljuje «Popolo» —, ali je res, da je on, ko je v soboto popoldne izvedel o tem ponarejenem pismu, odločno protestiral pri Mussoliniju ter zahteval od njega, naj mu v teku 48 ur da zadoščenje radi žalitve, češ da je njegova prisiljena ostavka v zvezi z umorom Matteottija. Po Rimu kroži glas, da je on. Finzi med tem časom pripravljal listino, s katero je hotel dokazati, da ni v nikaki zvezi z umorom. In res, v odgovoru «Tribuini» trdi on. Finzi, da ni bil tiskovni urad (katerega je vodil Rossi) v njegovem področju, ampak da je bil odvisen od on. Acerba in Mussolinija ». O seji ministrskega sveta je bilo pozneje izdano uradno poročilo, ki pravi, da ni ostavka on. Finzija v nikaki zvezi .z umorom Matteottija. «To poročilo je dišalo — piše ° Popolo* — po strategičnem umiku, zelo slabo kritem, napram on. Finziju. Nekateri Finzrjevi prijatelji trdijo, da je on. Finzi on. Mussoliniju v onem pogovoru, ki ga je imel z njim v noči med pondeljkom in torkom v svojem zasebnem stanovanju — t. j. po preteku onih 48 ur —, izjavil, da se ne zadovoljuje s poročilom o ministrskem svetu in da bo stooil iz sedanje rezerviranosti. Tedaj je on. Mussolini svetoval on. Finziju, naj se podvrže preiskavi odbora parlamentarne večine*. List se nadalje vprašuje, kdo je naročil umor Matteottija, V zvezi s tem omenja, da je Dumini izjavil v ječi, da ni nikdar ravnal iz lastne pobude; dalje je Dumini dodal, da bo sporočil neki zelo ugledni osebi, da ni nikakor pripravljen dolgo časa prenašati neznosnega zapora. «V prvem trenutku so govorili, da je brla ona ugledna oseba on. Finzi. Ministrski svet pa s svojim poročilom od pondeljka izključuje, da bi bil Finzi v zvezi z zločinom. O komu je torej govoril Dumini? Mogoče o Rossiju? Zakaj ni bil torej Rossi takoj aretiran?* Končno prosi «Popolo» on. Finzija, naj mu pojasni še en dogodek. «V četrtek, dne 12; t. m., so nekateri poslanci na hodnikih zbornice vprašali on. Finzija, aH ve notranje ministrstvo že za kake podrobnosti vo ropu Matteottija* Tedaj je on. Finzi odgovoril, da gre ža-libog za političen zločin; toda izvršilci in naročniki da so osebe, na katere bo roka pravice zelo težko položila svojo roko. Dodal je še nekaj besed, ki so zelo ganile poslance, tako da je eden izmed njih vzkliknil: « Torej vi veste, da je on. Mat-teotti mrtev?* On. Finzi se je na spreten način izognil odgovoru m je pozneje skušal omiliti svoje izjave. «Mondo» ugotavlja, da je on. Finzi nenadoma zavzel mesto tožitelja. Pričel je obdolževati tiskovni urad ministrskega predsedništva, on. Acerba ter končno tudi Mussolinija in gen. De Bono, da sta sestavila zakonski načrt glede hazardnih igralnic. «Tribuna* piše: Zdi se nam. da on. Finzi prav gotovo ne skrbi za svoje dobro ime s pisemsko manijo, ki ga je napadla in kateri dostavlja danes nečimemost razgovorov z dopisniki inozemskih listov («Petit Pariaeen*!). Ni niti plemenito, niti praktično, da hoče zvrniti odgovornost na svojega mladega tovariša v državnem podtajništvu, ker vsi dobro vejo, da ni imel on. Acerbo prav ničesar opraviti s tiskovnim uradom, tudi radi svojega mesta, med tem ko ni on. Finzi samo ustanavljal listov, ki so bili gotovi smrti, kakor «Corriere Italiano*, ampak osebno podpiral kot državni podtajnik v ministrstvu za notranje zadeve liste, ki so bili glasila najbolj zagrizenega fašizma*. v časih Otto Thierschwald; včasih je postal Rus in se imenoval Ivan Kravinapolski Odbor večine zaključil zasedanje RIM, 19. Odbor parlamentarne veČine je imel danes sejo, na kateri je ugotovil, da je njegova naloga glede sedanjega političnega položaja izčrpana in da lahko mirno zaupa delu vlade. Radi tega je odbor sklenil, da se ne sestane več, dokler ne prične parlamentarno zasedanje. Mobilizacija državne milice BOLOGNA, 19. Davi se je vršilo defiliranje vseh fašistovskih čet iz vse pokrajine. Nagovor je imel poslanec Dino Grandi, ki je pozval četnike, naj prisežejo zvestobo Mussoliniju, kar so tudi storili. Ras Taiari v Term. RIM, 19. Danes zjutraj je Ras Tafari odpotoval s svojim spremstvom v Temi. Spremlja ga admiral Monaco. Popoldne se je Ras Tafari vrnil v Rim, kjer je ob 16. uri obiskal ministrskega predsednika Mussolinija v palači Chigi; ob 19. uri se je podal v Kapital ter obiskal rimskega župana. Otvoritev donavske Konference v Beogradu BEOGRAD, 19. (A.). Člani mednarodne donavske konference so prispeli danes; ob 20. uri v Beograd iz Bratislave na parni ku «Car Nikola*. Okoli 50 odposlancev zastopa enajst držav, med temi Willžam Martin (Francija), Bakhvin (Anglija), Ro- setti (Italija), Mtiller (Čehoslovaška), See-Hnger in Kuhn (Nemčija). Na dnevnem redu konference bo pravilnik za plovbo po Donavi, ki se je začel sestavljati Že na konferenci v Bratislavi, dalje vprašanje svobodnega tranzita po vsej Donavi. Jutri se bo vršila v dvorani novega vseučilišča svečana otvoritev konference, ki jo opravi jugoslovenski minister za zunanje stvari M. Ninčič. TROCKI NI BOLAN. MOSKVA, 19. Agencija Rosta poroča: Nekateri berlinski listi so priobčili vest, da ie Trocki obolel ter da mu je zdravnik predpisal, da« se mora iti lečit v inozemstvo. Ta vest je popolnoma neresnična. Internacionalni teden v Rusiji ob priliki de-, setietnice začetka svetovne vojne. MOSKVA, 19. Na kongresu komunistične in-ternacijonale je bil na prvi seji odobren predlog Zinovjeva, da se teden od 27. julija do 4, avgusta, ob priliki desetletnice pričetka vojne, proglasi za intetnacijonalni teden «borbe proti imperijalistični vojni*. Vršile se bodo demonstracije, ki naj dokažejo ne samo obsodbo imperijalizma, ampak tudi zmernih socialistov, ki so v isti meri krivi kakor mednarodno meščanstvo. Na drugi seji kongresa, ki se je vršila na rdečem trgu v navzočnosti ogromne množice, je Kalinin predložil poročilo glede prve točke dnevn. reda in sicer o vprašanjih «Leninizem» in «Komintern». Delegati kongresa so se nato podali ha grob Lenina. Nemška vlada odpravila pristojbino za potovanje v inozemstvo. BERLIN. 19. Včeraj je vlada izdala odlok, ki je stopil takoj v veljavo, na podlagi katerega je odpravljena pristojbina za potovanja v inozemstvo v znesku 500 mark. DNEVNE VESTI Krivična prnslitn učitelja talja je vprašanje, ki ne pride tako hitro z dnevnega reda. Krivica, ki se je zgodila s tem, da je bil zaslužni in obče priljubljeni voditelj komenske ljudske šole premeščen v sicer pošteno, toda od kraškega središča oddaljeno vas Štomaž samo zato, da se napravi mesto za fašista Ščuko, vpije tako glasno do neba, da je naši Kraševci ne bodo tako zlepa pozabili nikdar, temveč bo odpor proti naravnost brutalnemu degradiranju komenskega voditelja trajen. Okrajni šolski nadzornik v Sežani g. Vaseili naj le vzame to na znanje, da krivi sedaj kraško prebivalstvo njega za to nasilje nad starim, izkušenim in vzornim šolnikom, kakršen je za kazen premeščeni voditelj komenske Šol« g. Štrekelj. Šolski nadzornik v Sežani je kriv zato, ker je šel na limanice naj-neumnejši ovadbi, kar jih je kdaj iztuhtalo osebno sovraštvo in maščevanje, da o podlosti tega infamnega akta niti ne govorimo. Kod plod naše preiskave, ki smo jo izvedli z vso vestnostjo in nepristranostjo, s katero se nas list po pravici diči v vsem svojem delovanju, moremo podati danes našim čitateljem glavno vsebino ovadbe, vsled katere je bila odrejena proti nadučitelju Štreklju ona kazenska premestitev. Predvsem bodi povedano javnosti, da sta vložila in podpisala ovadbo proti g. Štreklju Specijalist na komenski šoli za italijanščino S*einmayer, rodom iz južnega Tirolskega, in pa neki Avgust Pizzi-ga, doma iz slovenske Istre koprskega okraja, ki je sedaj nameščen pri komenski občini okt pomožni občinski tajnik. Cesa obdolžujeta omenjena dva «gospoda* g. Štreklja? Poslušajte: 1) da je povodom birme v letu 1923. dal izvesiti na šoli italijansko zastavo, a na koncu droga da je bila lipova veja. Naša preiskava je dognala z neizpodbitno gotovostjo, da je resnica ta, da je g. Štrekelj ukazal šolskim otrokom, naj izvesijo zastavo. H so po svoji lastni fantaziji nabrali tudi nekaj zelenja, to pa gotovo ne zato, da bi s tem demonstrirali ali celo — oni otroci — uganjali kako politiko l 2) Nadalje so obdolžili g. Štreklja, da na dan kraljevega rojstva ni dal razsvetliti šolskega poslopja. Temu pa je kriv predvsem šolski nadzornik sam, ker ne zna dajati na-redb. 2e sam zdravi razum zahteva, da se v sličnih naredbah označi tudi, 'kako se bodo krili tozadevni stroški. Tega šolski nadzornik ni storil. To je tembolj potrebno sedaj, ko je pač znano, da državna blagajna stiska in stiska preden se odloči za kako izplačilo. Ne očitamo nič, ker vemo, da postopa pri tem primerno duhu sedanjega varčevanja. Toda vprašamo pa, ali so Šolska oblastva res tako drzna, da zahtevajo od podrejenih jim učiteljev, da morajo od svoje pičle plače žrtvovati 200—300 lir samo zato, da dokažejo svojo lojalnost in da bi jih srboriti ovaduhi ne mogli zatožiti pri višjem šolskem oblastvu? To bi bil zares pravi moralni «čekizem», da rabimo besedo, ki je prišla v modo povodom ropa in umora poslanca Matteottija. — 3) G. štreklju se očita, da se je njegov sin skregal s tov.. Milanom Bekarjem, fašistom, s katerim je skupaj Študiral. Ta denuncijacija presega vse meje neumnosti, ki si jih Človek more zamisliti, in zato bi bil vsak komentar odveč. — 4) Končno obdolžujejo g. Štreklja, da se izogiblje italijanske družbe, pač pa da se meša drugače v politiko, ker se je aktivno udeležil volilne borbe. Kakor smo dognali, je resnica ta, da se g. Štrekelj nikakor ne izogiblje poštene italijanske družbe. Nasprotno: vsi, ki ga poznajo in smo imeli priliko govoriti ž njimi, so nam zatrjevali, da je gosp. Štrekelj zelo prijazen ih družaben človek. V politiko se nikakor ne meša in še manj se je udeležil volilne borbe. Vsa njegova udeležba v zadnji volilni borbi je obstojala v tem, da je bil imenovan za člana volilne komisije. Tudi najpriprostejši volilec pa ve, da je to nalogo moral sprejeti, ker bi sicer zapadel globi. Na podlagi te ovadbe je g. Vaseili odredil, oziroma predlagal kazensko premestitev g. štreklja. Zato ponavljamo, da je za to odredbo kriv šolski nadzornik v Sežani, ker je šel ovaduhom na limanice, ker ni pokazal dovolj samostojnosti v presojanju te nizke ovadbe. Kot poštenjak je moral takoj vedeti« da spadajo taki «dokumenti» v k oŠ. Ni se hotel tetfa zavedati, temveč ie raje zakrivil ne- ' zaslišan -službeni umor» nad velezaslužnim šolnikom, ki je bil prava dika kraškega uči-teljstva. Doznali smo, da g. Štrekelj ni odšel v Štomaž, temveč se je pritožil na ministrstvo. Zahteva tudi redno disciplinarno preiskavo, ki naj ugotovi njegovo krivdo, vsled katere je moral biti degradiran in tako občutno udarjen, da je bil imenovan na njegovo mesto mlajši učitelj, njegov dosedanji podrejenec. Upamo, da bo znalo ministrstvo bolje upoštevati občutljivost našega kraškega prebivalstva in prekliče to neupravičeno premestitev, da popravi to vnebovpijočo krivico. Roka se prisiašnlo poslanci K SJžSždi 1 Neki naš čitatelj z Goriškega nas prosi za pojasnilo, kako morajo postopati poslanci v poslanski zbornici, da pridejo do besede. Ker ! je glede tega vprašanja večina naše javnosti nepoučena, to pa zato, ker je imel malokdo : v rokah poslovnik rimske zbornice in gotovo ; še manj časa in prilike, da bi ga proučil, po-! rabljamo priliko, da damo na omenjeno vpra-; sanje našega prijatelja z Goriškega splošen i odgovor v pouk tudi drugim čitateljem, ki se ! pazljiveje zanimajo za delovanje naših po-; slancev v Rimu. Poslanec, ki hoče govoriti, se mora vpisati v poseben seznam govornikov, kateri se želijo udeležiti razprave. Vpisati pa se je mogoče le tedaj, ko je razprava o določenem predmetu (n. pr. o odgovoru zbornice na kronski govor, o začasnem proračunu itd.) postav-j Ijena od zbornice na njen dnevni red. Brž ko se to zgodi, nastane med poslanci posameznih strank prava tekma, kdo se prej vpiše. Ni | namreč vseeno, ali je ta ali oni poslancc vpi-| san med prvimi govorniki ali proti koncu, i Tudi tu velja skoraj pregovor, da kdor prej pride, prej melje. Lahko in tudi navadno se zgodi, da tisti, ki so vpisani proti koncu seznama, sploh ne — meljejo. Razprave v zbornici poslance kmalu utrudijo in potem lahko predlaga kterikoli poslanec, naj se razprava zaključi. Tega sredstva se rada poslužuje večina, ako je mnogo govornikov, ki hočejo govoriti proti njenim predlogom. Predsednik da j predlog o zaključku razprave na glasovanje, ! večina ga sprejme in tako nima več nihče , besede. Tisti govorniki, ki so govorili, so govorili, tisti, ki so za njimi pa nimajo več besede. j V takih slučajih se prizadeti poslanci ali sploh odrečejo besedi ali pa si pomagajo s čl. 77 poslovnika, ki pravi: «Kdor predlaga kak dnevni red, ga sme razvijati tudi po za-: ključku razprave, toda ne več ko 20 minut. To pa le pod pogojem, da se je vpisal pred zaključkom razprave«. Ako hoče biti poslanec absolutno gotov, da bo govoril pri razpravi o kakem predmetu, mora torej predložiti kak : dnevni red ali resolucijo. Ako tega ne stori i in se samo vpise kot govornik, se, kakor re-| čeno, lahko zgodi, da zahteva večina zaključek j razprave, preden pride na vrsto, in v tem slučaju dotični poslanec ne more več govoriti na tisti razpravi. Ako pa je predložil kako resolucijo, je gotov, da bo mogel govoriti vsaj 20 minut, seveda po zaključku razprave. Čitateljem je znano, da je naš poslanec Wil-fan imel v dosedanjem zasedanju zbornice dva govora in da je obakrat razvijal resolucijo o pravicah narodnih manjšin. Pri razpravi o odgovoru na kronski govor je povzročil znani pretep v zbornici, da je bila razprava zaključena, preden je prišel na vrsto, a pri razpravi o začasnem proračunu pa nervoznost radi ropa in umora socialističnega poslanca Matteottija. Naš poslanec si je v obeh slučajih po« magal s čl. 77. poslovnika, t. j. s tem, da je predložil svojo resolucijo, Kakor znano, se pa sed&j pripravlja reforma poslovnika, z drugimi besedami, neko pre-. cej trdo ^prijemanje za vrat» prezgovorne in preglasne opozicije. Tako predlagajo k gornji določbi, da bo moral dnevni red (resolucija) biti podpisan od najmanj 20 poslancev in da noben poslanec ne bo smel za isto razpravo podpisati več ko eno resolucijo. Na ta način spravi Opozicija v posameznih razpravah kvečjemu toliko dnevnih redov (resolucij) do' razprave in event. glasovanja, kolikor se njeno število da deliti skozi 20, seveda s pogor tem medsebojnega podpiranja, kar je dvomljivo In skoraj gotovo, vaekako pa za naa izključeno. PEVSKI ZBOR UČITELJSKE ZVEZE. Za prihodnjo pevsko vajo o priliki delegacij je nafitudirati iz »Otroških pesmi» (ured. K. Kumar): 1. Kogoj: «Holadrijo», «Miadin-ska»f *Breza»; Adamič: Pri polžu*. (Pod »deklice* pojo ženske, pod «dečki» pojo moški). Ženski zbori: Kogoj: «Ko smo spaii*, «V gozdu*, «Zvončki»; Lajovic: .Nagajivka*; Adamič: "Sestrica«; Vodopivec: »Pojdimo spat*; Premri: «Rože za Marijo*, «Dete jezdi pa kolenu«. (Zadnjo pesem prinese pevovodja k vaji). Mešani zbori: Premrl: *Zakaj»; Mo-kranic: «X. rukovet*; Lajovic: «Lan»; Adamič: «hi3rodna*. • Narodne pesmi: Hubad: «Škrjanček»; Adamič: «Po vodi plava»f «Pojdem na Hrvatsko*. (Zadnji dve sta v zbirki «16 jugoslov. nar. pesmi», ki jih razpošlje Zveza članom zbora). Vse pečmi je tako naštudirati, da ne bo treba pri generalni vaji popravljati, ampak le piliti. — Odbor. S rut slovenske operne pevke. Včeraj nam ie došia žalostna vest, da je dne i8. t. m. un»ria operna pevka gospa Vida FerlUga-To-c\asi. Pokojnica je bila hči tudi že pokojnega in nepozabnega nadučitelja Štipe Ferluge na Opčinah in je sestra našega odvetnika dra. Karla Ferluge, sedaj v Ilir. Bigtrici. Pokojna umetnica je absolvirala konzervatorij v Pe-saro in je zbog svoje glasbene naobraženosti in sijajnega glasovnega materijala zadobila kmalu velik sloves v umetniškem svetu. Nastopala je v p/vovrstiih italijanskih gledališčih, pa tudi ni naših prireditvah ob raznih prilikah. Umrla je v cvetoči dobi 29 let na jegarju. Ohranjen bodi slavni naši tržaški rojakinji trajen spomin, družinama Ferluga-To-masi pa izrekamo globoko čutjeno sožalje. + Srečko Brezigar. V sredo je umrl v Ljubljani naš primorski rojak g. Srečko Brezigar, sekretar I. reda p-ri ministrstvu za zunanje zadeve v Beogradu. Bil je v najlepši moški dobi — ni mu bild še polnih štirideset let — a kruta usoda je hotela, da je postal žrtev neusmiljene in zavratne bolezni, ki si jo je nakopal v svetovni vojni. Pokojnik je bil sin vrle narodne družine tudi že pokojnega voditelja ljudske šole v Doberdobu, nadučitelja Brezigarja in brat znanega gospodarstvenika dr. Emila Brezigarja. Ob vojni se je vsa družina preselila v begunstvo, a njen načelnik nadučitelj Brezigar je bil od avstrijskih obla-gtev preganjan in končno interniran na ljubljanskem gradu. Pokojni Srečko je služboval o končanih pravnih naukih najprej v Trstu ot policijski komisar. Pozneje je bil premeščen v Ljubljano, a ob izbruhu vojne je bil mobiliziran in poslan na rusko fronto, kjer je bil vjet. Po sklenitvi miru se je vrnil v Jugoslavijo, kjer je bil takoj sprejet v državno službo. Nekaj časa je služboval v Pragi kot ta nik tamkajšnjega jugoslovenckega poslaništva, pozneje pa je bil premeščen v Beograd v ministrstvo za zunanje zadeve, kjer je VTŠil služ' o kot sekretar I. reda. dokler mu n, njegovo v vojni in vjetništvu omajano zdravje tako opešalo, da ni mogel več zmagovati napornega dela, ki je bilo združeno z njegovim visokim mestom. Pokojnik je bil visoko izobražen in sposoben uradnik, blsg in odkrit značaj, vzoren soprog in družinski oče. Zapušča soprogo Petrino roj. Košuta iz Križa pri Trstu in dva nedorasla otroka: Mileno in Rajkota. Vrlima primorskima družinama izrekamo »pričo težke izgube naše najiskrenejše sožalje. Tečaj pri Sv. Luciji. Pozivamo predsedstva Zvezinih društev, da pošljejo do 31. t. m. imena priglašencev za tečaj tovarišu Dolganu v Trnovem (p. Bisterza). Telefonska zveza med Trstom in Čehoaio-vaško. Tukajšnja poštna uprava javlja: Vsled sporazuma s čehoslovaško poštno upravo je odredilo ministrstvo za prometna sredstva, da so od 15. t. m, dalje dovoljeni telefonski pogovori med Trstom na eni in Brnom, Moravsko Ostravo in Bratislavo na drugi strani, in sicer v ča3u med 21. in 9. uro. Pristojbina za vsako enoto je ista kakor za telefonske pogovore med Trstom in Prago, , Ne stavite naravnega ledu v pijače! Občinski zdravstveni urad javlja: Zdravstveni urad je zvedel, da uporabljajo nekateri naravni led za pripravljanje predmetov namenjenih zaduživanju. Znano je, da je v naravnem ledu iz hiž in odkritih potokov mnogo nesnage in da se sme vsled tega rabiti le za ohlajevanje, tako da ne pride v neposredno dotiko z živili. Umetni led, ki 9e dela iz vode iz mestnega vodovoda druge vode, ki je spoznana ^a čisto, pa se lahko stavi v neposredno dotiko s pijačami in živili ter se lahko tudi za-uživa. £ Iz tržailsega iivlienla Truplo novorojenčka t morju. Včeraj zjutraj je neki mladenič, ki te je izprehajal ob morskem obrežju v Barkovljah, zapazil ▼ bližini ljudskega kopališča velik omot, ki je plaval na površini vode pri bregu. Mladenič je izvlekel omot iz vode ter ga radovedno razvil. Tedaj je z velikim presenečenjem dognal, da je bilo med cunjami m papirjem zavito truplo novorojenčka ženskega spola. — Orožniki, ki so bili obveščeni o dogodku so se podali, na lice mesta. Pozneje si je ogledala tru-pelce sodna komisija, ki je dognala, da je dete umrlo naravne smrti. — Trupelce je bilo prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice. Ponesrečen vlom. Preteklo noč okoli 3. ure so trije zlikovci vlomili vrata trgovine z jest-vinami, ki se nahaja v ulici S. Anastasio št. 16. Niso še dobro dokončali svoje ♦ T„i m. ii___u ic ♦ •o aparate m loči za protzvaianje ultra-vijoličnih žarkov in danes delašo v mnogih krajih _ne svetu praktične poskuse, Kako bs z njimi prišli v okom ne le raznim tir:iužfi kožnim boleznim, nego celo notranpen, ki so težko dosegljive. Merodafni činitelji obetajo mnogo dobrega od teh poizkusov. F. M. Sorodnikom, prijateljem in znr.ncem naznanjamo tužno vest, da je dne 18. t m. umrla v Milanu Vida Ferluga-Tomasi operna pevka po kratki bolezni, v starosti 29 let. Družine TOIMSl, SepilR, LOtllŽ. To velja kot direktno obvestilo. 426 25 • ilES m - !-- m ~ Tfi BTiiCT iV iifTUjtUt1 'IjMlftl ki '.i3Bi .* HI m V neizmerni žalosti naznanjamo prijateljem in znancem, da je fffil danes preminul po dolgi in mučni bolezni naš preljubljeni lieriaMPn dražba ion.]. (29) Trst - m Artisti 9 - Trti fzrrluje prelzlmfnle vsake ersts. Posebno ugodni pogoji za pregledovanje mleka. 20 sekretar I. reda pri zimaftje&i minisirs^uu v Beogradu Pogreb v petek popoldne. LJUBLJANA, dne 18. junija 1924. Petrina roj. Košuta, soproga. Milena, Rajko, otroci. Alojzija vdova Brezigar, mati. Emil, Mila, Mirko, Zorin, Pina, Primož, Metod, Danilo bratje in sestre. Vipavsko, istrski refošk In kraški teran. Na debelo ia za družine Via CaalCOlI 8» na drobno m za družine Vi« OifllliaBl 32. Telefon 27-66. (12) Priporoča se lastnik ML STRANCAR. Županstvo občine Nabrežina naznanja, da je njen marljivi obč. tajnik, gospod Peric Andrej dne 18. t m., ob 23. uri, preminul. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil dne 20. t. m., ob 10. uri-NABREŽINA, 18. junija 1924. gk 427 Župan : Toni. cav. Boschetti. |D D I \o o r iD \a [o □ □ jo o t □ □ o □ D □ a o D a Q4 □ D D D DDODDODDDOD □□ □□□□□ □ □□□ □ □ D □ □ □□□ □□□□□□□□□□□□ Ustanovljena leta 1§05. | Delnttka glavnica Lit. 15.000.c00.— popolnoma vplačana. Glavni sedež s TRST, Via S. Nicoio 9 (Lastna palača). Podružnice: ABBAZIA — FIUMIS — MILANO — Z ARA. Olajšuje« cijo z Jugoslavijo Jamči italijanske kredite v Jugoslaviji in jugoalovenslce kredite v Italiji ter ekskomptlra tozadevne akcepte. Otvaija akreditive za nakup blaga. Inkasira efekte in račune. Kupuje in prodaja dinarje in druge valute. Izvršuje nakazila v dinarjih na vseh trgih Jugoslavije. v Dinarjih ter |il» obrestuje najbolje po dogovor*. □ □ a a □ D □ □ □ □ 1° ID □ Ia □ o □ a □ a a G a a D O ODDDODODODDDDOa D D D O D P D D D □ □ D □ □ D D D □ D q □ D □ O D □ O PODLISTKE W. Coliiiu; BREZ IMENA Roman. (57) «Rada bi natančno vedela, kaj je gospod Mihael Vanstone vedel o nas* ko je poslal ta navodila svojemu odvetniku. Ali je vedel, da je moj oče napravil oporoko in nam zapustil premoženje?* «VedeI je za to», je rekel gospod Pendril. *Ali ste mu sporočili, kako smo prišli v naš brezupni položaj?® f • Sporočil sem mu, da ni imel va$ oče pojma o tem, da je potrebna nova oporoka, ko se je poročil.* «In da bi bil napravil drugo oporoko, če bi se ne bila pripetila tista strašna nesreča?* «Vse to je vedel.* «Ali je vedel, da je neizmerna ljubezen mojega očeta in njegova skrb ia naju —* «Prvič ji je glas zadrge tal; jok jo je prisilil in udarila »e je s roko v čelo. Nora in gospodična Garth sta jo tolažila, gospod Clare pa je molče sedel na svojem mestu In jo pozorno motril. Sestrinemu opominu jo odgovorila z lahkim usmevom. •Držala bo« svojo besedo,* j» rekla, »nočem nobenega vznemkiati.* Nato je nadaljevala z vprašanjem, toda v drugačni obliki: «AIi je vedel gospod Mihael Vanstone, da je bila največja skrb mojega očeta zagotoviti najino bodočnost?* «To je vedel iz besed vašega očeta. Poslal sem mu izvleček njegovega zadnjega pisma, | ki ga je pisal meni,* «Iz pisma, v katerem vas prosi, naj za voljo i božjo pridete in ga rešite moreče misli, da bi utgnili njegovi hčerki ostati brez zapuščine* j Pisma, v katerem pravi, da ne bi imel miru v grobu, Če bi prišli ob dedščino.» «lz tistega pisma m tiste besede.* •Morala sem si biti na jasnem o vsem tem, predno nadaljujem,* je rekla. «Kaj je še rekel? Ali ste mu pisali o zadnji bolezni moje : matere? Ali ste mu povedali, da bi nam bil ostal njen delež, če bi ji bilo mogoče dvigniti : svojo roko v naši navzočnosti pred svojo smrtjo? Ali niste po&kušali vzbuditi v njem čut sramu glede krutega angleškega zakona, j ki je napravil, da sve brez imena in ki mu : dovoljuje, da tako ravna z nama? Vse to sem mu predočil, ničesar nisem pozabil, vse sem mu nedvoumno povedal.* Zganila je paprr in ga položila na mizo. «Hvala vam,* je rekla in nadaljevala napram Nori: »Nora, ko bove stari in bi ti zdaj pozabila, kaj sva morali pretrpeti po Mihaelu Vanstone ju — tedaj pridi k meni m jaz ti bom osvežila spomin.* Nato ia vstala in ila skozi sobo k oknu. Ko je hotela mimo gospoda Clareja, jo je fa prijel s svojimi dolgimi, parkljastimi prsti 2a roko in jo prisilil, da ga je pogledala, in re'^el: ♦Kaj naj pomeni ta komedija? Kaj kip; v tebi, da se tako razburjaš, mrtvi hlad in bela vročina?* Obrnila se je, da bi se oprostila, in okrtnila je obraz proč. Nobenemu na svetu razen Fran-kovemu očetu ne bi bila dovolila, da se alto brezobzirno vrine v njene misli. Naglo je izpustil njeno roko in rekel sam pri sebi: Ne, karkoli bodi, hlad to ni. Toliko slabše zanjo in za njene.* Nastopil je odmor. Zopet nj bilo čuti drugega, kakor kapljanje dežja in tikanje ure. Gospod Pendril je spravil svoje papirje in po kratkem premišljevanju je opozoril Noro :n vzgojiteljico na sedanjost ter govoril o tem, kaj bo treba najprej napraviti. ♦Zategnili smo pogovor s spomini na žalostno preteklost, kar nam nič ne pomaga,* je rekel. «Bolje je, če se pečamo z bodočnostjo. Zvečer se moram vrniti v mesto, blagovolite mi povedati, kako vam morem še pomagati, katero breme vam morem še odvzeti.* Za trenutek sta bili obe nezmožni kaj odgovoriti. Način, kako je Magdalena sprejela te vesti, ki so uničile njene ženitne načrte, ju je presenetil in neprijetno dirnil. Pričakovali sta silne izbruhe žalosti, ne pa tiste odločnosti, s katero si je vtisnila v spomin vse okolnosti stričeve zavrnitve.