Naročnina mesečno 18 Lir, za inozcrn-»tvo 31.50 Lir • nedeljska izda)a celoletno 34 Lir, za inozemstvo 65 Lir. Cek. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za Inserate. Podružnical Novo mesto. Izključna pooblaščenk« ta BglaSevan]® Italijanskega ln tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A„ Milano. Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka ln dneva po prazniku. Uredništvo In npravai Kopitarjeva 6, Ljubljana, a Redazione, Amministrazionei Kopitarjeva K Lubiana. i Telefon 4001—4005. | Concesdonarfa esclnslra per Ia pubblldtS 31 ed estera: Union« Pubblicita Italiana Abbonamentli Men 18 Lira. Eitero, me-ii 31 50 Lira. Edi- rione domenica, an-no 34 Lire. Eitero 65 Lira. C. C. P.l Lubiana 10 650 per gll abbonamenti, 10.349 per la in-aerzioni. Fllialel Novo meitoj provenienza italiana S. A^ Milano. Bollettino No 1029 Importanfe posizicne conpisiata in Tunisia Catturati: 1600 prigionieri, 16 carri armati, 30 cannoni e 70 autozarri Tre motosiluranti nsmiche affondato II porto di Tripoii bombardato U Quarliere Generale delle Furze Armate eomunica: Nel settore settentrionale del fronte 111 n i s i-n o dopo aspri comhattimenti duruti piu giorni nel corso dei <|uali il nemico subiva Kravi perdite, uu importante posizione veniva conquistata dalle trup-)ic delTasse. Nello sviluppo delle azioni il nemiru lasciava nelle nostre mani 1(500 prigionieri, 16 carri armati, 3(1 cannoni e 70 autorarri. II porto di Tripoli e stato questn notte effi-cacemente bombardato da aerei germaniri. Risul-tano incendiate tre navi alla fonda, e colpite le atlrezzalure porluali. Nostri mezzi navali hanno affondato nel rana 1 e d i S i c i I i a tre molosilurauli ncmiche; alcuni naufraghi sono stali salvati. Azioni di spezzonamento e mitragliamento ef-lettuante contro due treni a M e t a p o n t o e Lase a r i (Palermo) causavano dauni ad alcuni curri Icrroviari e tre feriti. Un nostro sommergibile attnrrato in Atlantico da aeroplaui avversari ue ahhattcvit due. Vojno poročilo št. 1029 tfažne postojanke zavzete v Tunisu Zaplenjenih: (600 ujetnikov, 16 tankov, 30 topov in 70 avtomobilov Tri motorne torpedovke potopljene Pristanišče Tripolis bombardirano Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Na južnem odseku tuniškega bojišča so osne čete po hudih večdnevnih bojih, v katerih je imel sovražnik težke izgube, zasedle neko važno postojanko. Med boji je sovražnik pustil v naših rokah 1600 ujetnikov, 16 tankov, 30 topov in 70 avtomobilskih vozil. Nemška letala so to noč bombardirala pristanišče v Tripolisu. Zežgani sta bili dve ladji v sidrišču in zadete pristaniške naprave. Naša pomorska sredstva so v Sicilskem prelivu potopila 3 sovražne motorne torpedovke; nekaj brodolomcev je bilo rešenih. Pri drobljenju in obstreljevanju dveh vlakov med postajama Metaponto in Lascari (Palermo) so bili poškodovani nekateri železniški vagoni in ranjene tri osebe. Neka naša podmornica, nnpedena od nasprotnih letal v Atlantiku, je dve letali sestrelila. Sijajna zmaga osnih podmornic Potopile so 32 ladij z 204.000 tonami in en rušilec — Sovjetske izgube pri Harkovu in Bjelgorodu: 19.594 ujetih, nad 50.000 mrtvih, 3372 topov, 1400 tankov in mnogo drugega orožja — Napadi sovjetskih sil na srednjem in severnem odseku odbiti Hitlerjev glavni stan, 20. marca. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje izredno poročilo: V vojnem poročilu z dne 19. marca javljene operacije naših podmornic v Severnem Atlantiku proti sovražnemu in polno naloženemu konvoju, ki je bil na poti proti vzhodu, so privedle do sedaj najuspešnejše bojne akcije v podmorniiki vojni sploh. Po več dnevnih ogorčenih borbah proti rušilcem, korvetam in letalom sovražnega varstva, so potopile naše podmornice iz tega konvoja samega 32 ladij s skupno 234.000 tonami in en rušilec. Hitlerjev glavni stan, 29. marca. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Čete kopne vojske in orožje SS, ki so pod vrhovnim poveljstvom gpncrala ieldmaršala von Mannsteina so v odličnem sodelovanju z oddelki letalstva pod vrhovnim poveljstvom generala ieldmaršala von Richthofcna prizadele v teku nemške protiofenzive med Doncem in Dnje- prom, ki je privedla do zopetne osvojitve mest Harkova in Bjelgoroda, sovražniku najtežje izgube ljudi in materiala. Sovražnik je izgubil po začasnem štetju od 13. februarja dalje 19.594 ujetnikov, mnogo več kakor 50.000 mrtvih, 3372 topov vseh vrst, 1400 tankov in oklepnih izvidniških voz, 3045 komadov težkega pehotnega orožja vseh vrst In 1.S46 motornih vozil. Nn prostoru med Hurkovom in Rjel-g o r o d o m ter severozapudno od Kurska n i-o mogle ne blatne ceste ne močni protisunkl ter tudi trdovratni odpor sovražnika na nekaterih mestih ustaviti nemških napadalnih divizij. Na več mestih ie bil dosežen zgornji Doneč. Namesto svojih izkrvavelih napadalnih oddelkov je sovražnik v odseku O r e I - V j a z ni a -Sta raja Rusa in od včeraj ludi južno od Ladoškega jezera ter pred L j c n i n g r a • d o m povedel svoje čete v napad. Tudi ti so se zrušili v strnjenem usnju na-o obrambne fronte in bili po hudih borbah odbiti. Položaj na vzhodnem bojišču aonmanasn Rerlin, 20. marca. AS. Proti nemški ofenzivi pri Bjelgorodu in Kursku se Sovjeti ne le srdito upirajo, marveč dovažajo vedno nove sveže sile. Vse to pa j i in mnogo ne pomaga, kajti včerajšnje nemško vojno poročilo p:>roča, du so nemški SS oddelki zasedli Bjelgorod. Glavna žarišča bit so bila pri Čingujevu, kakih 30 km južnovzhodno od llnikovu ter med Orlom in Kurskom, kjer je skušala kratka, toda močna sovjetska ofenziva pritiskati nu levo krilo nemških divizij, prodirajočih proti Kursku. Nemški pohod je bil zurudi teh protinapadov in zaradi neugodnih terenskih okoliščin zanoz-njen, vendar pa je dosegel svoje cilje. Med drugim je bila dosežena obala zgornjega Donca ter prekinjena važna železniška proga med Kurskom ia Orlom. Sovjeti so tukuj zgubili 163 tankov. Sovjeti so močno napadali tudi pri Staraji Rusi. Zdi se, da je sedanja sovjetska ofenzivu obširnejša kot prejšnje tedne. Boljševiki so že objavili zavzetje cele vrste trdnjuv ob južni obali llmenskega jezera in ob železnici, ki vodi iz Staruje Ruse proti Vnldnjskemu pogorju. Berlinsko poročilo pa te prenagljene sovjetske napovedi zanika in trdi, da drže nemške čete vse svoje postojanke tnko okrog llmenskega jezera kakor ob reki Lovatu, to je med Starajo Rušo in Ilolmom. Nn Kavkazu so se skušali Sovjeti izkrcati nn zahodni obali Tanmnskega polotoka. Sovražnik pa nikjer ni mogel priti na kopno, ker ga je odbilo nemško-romunsko obalno topništvo in nemški strmoglavci. Sovjeti so že večkrat »uničili« nemško armado v zahodnem Kavkazu. Iz Berlina pa se je izvedelo, da ta armada še vedno krepko drži Tamanski polotok. Ta armada ščiti tudi Krim in obale Azovskega morja. Na tem odseku se nahajajo tudi romunske čete, italija - evropska sila Berlin, 20. marca. AS. »Volkischer Beobachter« jc danes objavil članek »Italija — evropska sila«, datiran iz Rima. Uvodnik obravnava nekatere poglede Italije do sedanjega konflikta s posebnim ozirom na moralo prebivalstvo, ki je nasprotno z lahkotnimi sovražnimi pričakovanji danes bolj trdna in nezlomljiva navzlic težkim preizkušnjam, ki jih je vojna s svojimi neizprosnimi zakoni naložila notranji fronti tudi v Italiji. Časnikar nato poroča o glavnih dogodkih zadnjega leta in se ozira zlasti čiščenje v Bosni Berlin, 18. mnrca AS. Med obširnimi policijskimi operacijami proti komunističnim tolpam v Bosni so nemške in hrvaške čete osvojile, kakor se doznava iz pristojnega vira, mesto Livno. Po kratkem času so bili banditi pre-podeni z gorskega področja, na katerem so sc čutili varne. Amerika je vesela sovjetskih porazov Ankara, 20. marca. AS: Radio Ankara poroča, da zadnji ruski porazi na vzhodnem bojišču niso bili v Združenih državah sprejeti z. nikakim obžalovanjem. Isti radio omenja pisanje »Newvork Timesa«, ki pravi, da so Amerikanci zadoščeni nad mrzlo prho, ki je precej ohladila bnhaštvo sovjetskih voditeljev, ki so si domišljali, da bodo po zimski kampanji lahko sami dobili vojno in so že začeli verjeti, da bodo sami brez zaveznikov lahko organizirali Evropo. Fantazija bolnih možganov Berlin, 20. marca AS. >Zwolf Ulir Blatt« v poročilu svojega stockliolmskega dopisnika z ognjevitimi besedami žigosa nov satanski severnoameriški načrt, zaupati po vojni oboroženo nadzorstvo nad Nemčijo zidom in boljševi-kom. Ta predlog, rojen v hodnikih ameriškega zunanjega ministrstva, jc objavil ameriški tednik »American Mercurv«. Predlog naravno predvideva popolno razorožitev Nemčije, ki ne bi smela imeti niti majhne »simbolične milice« za notranjo uporabo. List zaključuje s pripombo, da hvala Rogu sedanja nom.šku armada ni »simbolična« ter bo poskrbela, da su takšne fan tnziie bolnih možirnnov nikdar ne bodo uresničile. na sredozemsko bojišče, kjer so Italijani dali dokaz svoje velike energije in polne zavesti pri gledanju na tekoče dogodke. Italijani aktivno in dejansko prispevajo k skupni evropski stvari. Tudi danes, ko se lahko reče, da se je vojna razširila do vrat Italije, zaključuje člankar, Italijani niso izgubili iz vida podmorniške vojne ter vojne na vzhodnem bojišču, h katerimma so italijanske oborožene sile znatno prispevale in še prispevajo. ki so se zadnje boje posebno odlikovale. Sovjeti so poslali proti tej armadi celili sedem armati, ker so jo hoteli uničiti. Uspehu niso dosegli nobenega, imeli pu so kaj težke izgube. Tudi na bojišču pri Leningradu, kjer je nekaj tednov vladal mir, so Sovjeti zopet začeli napadati. Rudi bi dosegli nekaj uspehov, preden bi Ladoško jezero prestopilo bregove. Ko se bo led stalil namreč ne bodo mogli več preko zamrznjenegi jezera spravljati tankov, /ato so se zdaj potrudili in začeli napadati. Njihove »ledene konvojec pa so sprejele nemške in finske bombe. Iz celotnega položaja na vzhodnem bojišču je torej razvidno, du so najhujši boji na jugu, kjer so Nemci v ofenzivi. Sovjeti napadajo na srednjem in severnem odseku, vendar ti napadi ne predstavljajo več nikakc resne nevarnosti, Zdaj se žc du reči, du je sovjetska "zimska ofenziva v gluMicin končana. Na severno-tuniški fronti so Tiele nem-ko-italijanske čete važne postojauke in privedle 1000 ujetnikov. Zaplenjenih ali uničenih je bilo 16 oklepnih «oz, 30 lopov iu številna motorna vozila. (Idedelek nemških bojnih letal je izvedel uc-pričakitvan napad na pristanišče v Tripolisu. Hudo zadeto so bile pristaniške naprave, v luki pa je bilo zažganih ver ladij. Buenos Aires, 20. marca. AS. Moskovski dopisnik »Newyork Timesa« poroča, dn je sovjetsko vrhovno poveljstvo v veliki zmedi zaradi nem«kc ofenzive. Sovjetc je zlasti presenetila nemška pro-tiofenziva v trenutku, ko so upali na zavzetje najbogatejših pokrajin, kajti zavzeta stepa jim ne more dosti koristiti. Rusi tudi priznavajo, da so Nemci letos z matematično natančnostjo odpravili tehnične pomankljivosti iz zime 1941-42 ter so prešli v olenzivo, nc da bi čakali topitve snega. Admiral Donitz v Rimu Rim, 20. marcu. s. Ob priliki obiska nemškega \elikcgu admirala I)<>nitzn, vrhovnega poveljnika nemške vojn" mornarice, pri armad-netn admiralu, državnem podtujnikii in načelniku gluvnega stana kr. mornarico Riccardiju, je prišlo v dneh od 15. do 17. t. m. do prijateljskih razgovorov med obema vojaškima šefom,i. Pri teh razgovorih sta kakor vedno ugotovila popolno soglasje glede vseh vprašani, nanašajočih se na vzajemno sodelovanje obeh mornaric za dosego skupne zmage proti skupnemu nasprotniku. Berlin, 20 marca AS. Tukajšnji lisk s posebnim poudarkom objavlja poročilo o obisku velikega admiralu Donitza v Italiji ter o njegovih razgovorih z admiralom Riccnrdijem. Tisk tudi tokrat poudarja jiopolno soglasje med osnimi silami o vseh vprašanjih političnega, vojaškega in gospodarskega značaja. Listi nato poročajo. kako je Hitler preko vrhovnem poveljniku italijanske mornarice podelil odlikovanje viteškega kri/n reda železnega kri/a fregntne-mu kapitanu Fezziu di Cos«nto v priznanje vneme in poguma tega koraj/nega italijanskega častnika, ki je dosegel tako laskave uspehe. Sovjeti so zgubili 12.900 tankov Berlin, 20. marca. AS. V popisu položaja na vzhodnem bojišču pravi vojaški dopisnik nemške poročevalske agencije, da so Sovjeti dovažali na doneško bojišče nove čete iz drugih važnih odsekov. Vojaški berlinski krogi sicer šc ne smatrajo, da so Rusi izčrpali svoje človeške rezerve. To bi bila zmota. Gotovo pa je, da je imel sovražnik leta 1942 in pozimi leta 1942-43 tolikšne izgube, da ga silijo k štednji z razpoložljivimi silami. Opaža se tudi, da je začel sovražnik polagoma ustavljati ofenzivo in prehajati v defenzivo, tako da bo pobuda verjetno polagoma na celem bojišču v kratkem prešla v nemške, roke. Toda — tako pri- pominjajo nemški pristojni krogi — tudi na nemški strani še niso končani premiki za skrajšanje fronte. Fronta ni ravna, marveč cikcakesta, tako da omogoča Ncmcem nenadne protinapade. Na ta način nemško poveljstvo polagoma izčrpuje sovjetske sile. Sovražnik uporablja na južnem odseku še močne oklepne sile, vendar so te že prccej izčrpane. To se da spoznati iz sovražnikovih izgub od začetka njegove ofenzive, to je od 20. novembra 1942 do danes. Te izgube znašajo 12.000 tankov, 9597 jih jc uničila kopenska vojska, ostanek pa letala. Oklic bivšega sovjetskega generala Berlin, 19. mnrca AS. Bivši boljševiški armad ni general Andrej Andrejevič Vlasov je objavil v ruskem dnevniku »Novoje Slovo«, ki izhaja v Berlinu, odprto pismo, v katerem pojasnjuje vzroke, ki so ga dovedli, da je zavzel odločno protiboljševiško stališče. Pravi, da je od preprostega vojaka napredoval do ormnd-negn generala in je poveljeval tudi >7. ruski armadi pri Kijevu. Zadnja leta so naredila nanj globok vlis divjaštva predstavnikov komunistične stranke nad ruskim prebivalstvom, ki je Bahaška propaganda londonskih »gangsterjeu« Monakovo. 20. marca. »Volkischer Beoba-cliter« piše med drugim: Kakor je bilo pričakovati, smatrajo »gnnsterji« londonske vlade zadnje teroristične napade na nemška mesta za predmet svoje bahaške propagande. To se jasno vidj iz poročila ameriškega letalskega ministra Sinclnira v spodnji zbornici. London bi rad dokazal, da so teroristični napadi velikega vojaškega pomena, ker uničujejo nemško vojno industrijo in prometne zveze ter tnko privezujejo v Nemčiji in zasedenih pokrajinah velike količine obrambnih sredstev in imajo boljševiki proti sebi le majhen del nemškega letalstva. Cilj te propagande je jasen: Stalin naj žrtvuje še desetine in desetino tisočev 6vojih suž- njev, ne da bi mu njegovi bogalaški zavezniki nudili kako občutno olajšanje in pomoč. Ravno zdaj, ko se sovjetska zimska ofenziv« bliža koncu, je potrebno poudarjati prispevek, ki ga dajejo Angloamerikanci. Toda njihovo vojskovanje obsega le teroristične napade nn civilno prebivalstvo. Četudi ti morilski napadi gnno.jo Stalinovo srce, bi si vendar tudi on želel knj vojaško bolj izdatnega od tega nePlovPškega lova nn bolnišnice, ženske in otroke. Nn takšno nizkotno moralno in civilno stopnjo se je torej danes ponižala Anglija. Kdo bi se torej čudil, če njeni zavezniki smatrajo, da jc zrela za izbris iz svetovne pozornicc. Glavni namen Edenovega obiska v Ameriki Urediti mora razmerje med Sovjeti in Amerikanci Lizbona, 20. marca. AS. V zvezi z Edenovim obiskom v Washingtonu navaja ameriški tednik »Times« najkritičnejši in najvažnejši problem, ki ga mora rešiti Eden s severnoameriškimi državniki, to je ureditev odnošajev med Združenimi državami in Anglijo na eni ter z Rusijo na drugi strani. Če bo Eden odpotoval iz Washingtona, ne da.bi rešil to točko, bo njegova misija propadla. Odkar je sovjetska Rusija postala nepričakovani zaveznik, so se v Washingtonu skušali izogibati »diplomatskih komplikacij«. List nadaljuje, da je treba danes upoštevati naslednja dejstva: 1. Sovjetska Rusija bi imela ne mirovni konferenci lako važen glas, kakor Anglija in Združene države; 2. večina angleškega in ameriškega prebivalstva se boji moskov- skega komunizma; 3. demokracije morajo najti način in sredstva, da bodo po vojni lahko živele v miru z Rusijo, če se nočejo pripraviti na tretjo svetovno vojno. Beunos Aires, 20. marca. s. Eden je pred voditelji kongresa izjavil, da smatrajo zavezniki, da bi bilo še prezgodaj načeti razpravo o povojnih mejah in podobnih rečeh, kajti pojavila bi se razna nasprotja, ki bi morda omajala cnatnost zavezniških narodov. Kaže, da je ta izjava nekoliko ohladila vroče glave tistih, ki so mislili, da ima Edc-novo potovanje namen pripraviti pot za razpravo, ki naj bi dovolila zavezniškim narodom, da bi takoj začeli s pretresom in takoj dosegli podroben sporazum za skupno sodelovanje v povojnem času. moralo strašno bedno živeti. Komunizem in zlnsti Stalin stn največja sovražnika ruskega ljudstva. Boljševizem popolnoma zanemarja njegove koristi. Nato general izjavlja, da jo zaradi bede, ki so jo morali v preteklosti prenašati njegovi rojaki, o kateri lahko pričn, vstaln v njem v ujetništvu volja, postaviti nove temelje za novo Rusijo, v kateri bodo ljudske koristi resnično na prvem mestu. Vlasov končuje svoje pismo s pozivom ruskemu ljudstvu, naj 6e dvigne in brani svoje realne koristi. Tukajšnji politični krogi pripominjajo, dn je imelo pismo bivšega sovjetskega generala velik vpliv na ruske ujetnike, kakor tudi na prebivalce tistih ruskih pokrajin, ki so šc pod Stalinovo peto. Bukarešta, 20. marca. AS. Tudi romunski listi objavljajo oklic bivšega sovjetskega armadnega generala Vlasova ruskemu ljudstvu. »Porunka Vre-mi« piše, da je Vlasov revolucionarno vzgojen, kmetski sin, ki je kot vojak dobil najvišja vojaška in revolucionarna odlikovanja. On pozna življenje svoje države, resnico o sedanjem režimu. On je začel borbo proti moskovskemu režimu in zahteva nd svojega naroda, naj se otrese boljševiškega jarma ter konča to vojno, ki ne služi ruskim korist m, marveč judovski kliki, katero ščiti Stalin. Doslej so boljševiški režim obsojali samo nasprotniki, z Vlasovim pa ga je obsodil komunist in Rus, ki je videl stvarnost v Sovjetski Rusiji in ki je pripadal najvišjm ruskim krogom. 4000 Francozov pobitih pri bombardiranju Pariz, 20. marca. AS. Organizacija za pomoč Francozom, prizadetim od angleških in ameriških bombnih napadov, obiavlja statistiko, da je bilo zadnje leto pobitih 4000 Francozov pri angleško-ameriških napadih na Francijo. Med njimi je 1000 žensk in 1200 otrok. Ranjenih je bilo 7000 oseb, med njim nad 2000 žensk in 1200 otrok. Darwin zopet bombardiran Tokio, 18. marca AS. Uradno poročilo javlja, da so letala japonske mornarice 15. marca napadla Pori Darwin. V boju s Vi sovražnimi letali so jn^ionska letala sestrelila fh letal. Japonske izgube znašajo eno samo lctnlo. Med 6. in 11. marcem sta lii'i uničeni tudi dve sovražni podmornici. Japonci so izgubili dve trgovski ladji. Pravila Zavoda za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom \isoki komisar zn Ljubljansko pokrajino je odobril pravila Zavoda za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini. Pravilu se gluse: Člen 1. Zavod za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjepe upornikom v Ljubljanski pokrajini, ki je bil uslunovljen po naredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino z dne 6. novembra 1942-XXl, št. 201. ima svoj sedež v Ljubljani in je pravna oseba. Člen 2. Naloga Zavoda je: n) predlagati Visokemu komisariatu zaplembo imovine upornikov v Ljubljanski pokrajini, opremljati predloge drugih oblustev in s tem poverjenih organov in oddajati o njih svoje mnenje; b) upravljati in oskrbovali zaplenjeno imovino in poskrbeti, kadar gre za nepremičnine, za zemljiškoknjižni prepis lustninske pravice upornikov na svoje ime; c) skrbeti po potrebi, da se zaplenjena imovina proda, če le mogoče na javni dražbi, kadar je to glede nu namene Zavoda umestno in potrebno; d) opremljati prošnje za dodelitev zaplenjeno imovine in podajati Visokemu komisarju predloge o dodelitvi uživalcem; e) poskrbeti po opravljeni dodelitvi zn prepis nepremičnin v zemljiških knjigah s svojega imena nu ime uživalcev. Člen 3. Organi zavoda so: 1. predsednik, 2. upravni svet, 3. nadzorstveni odbor. Člen 4. Predsednika imenuje Visoki komisar; na svojem mestu ostune tri leta in se luhko ponovno imenuje. Predsednik načeluje upravi Zavoda in je njegov zakoniti zastopnik. Sklicuje seje upravnega odboru in jim predseduje in skrbi za izvršitev njenih sklepov. Predsednikova služba ie brezplačna. V izjemnih primerih in če se to da združiti s finančnimi razmerami Zavoda: Visoki komisar lahko nakaže predsedniku službeno ali funkcijsko nagrado, ki obre-ruenja proručun Zavoda. Člen 5. Upravni svet je sestavljen iz predsednika in štirih članov, katere imenuje Visoki komisar po enega na predlog Poveljnika oboroženih sil Ljubljanske pokrajine. Zveznega tajnika P. N. t. v Ljubljani, inšpektorja zn pravosodje pri Visokem komisariatu, Pokrajinskega korporacijskega sveta Ljubljanske pokrajine. — Svetniki ostanejo na svojem mestu tri leta in se lahko ponovno imenujejo. Upravni svetniki ne dobivajo nagrad ali sejnin, izvzemši povračila za morebitne potne stroške. Člen 6. Upravni svet ima polno moč glede poslovanja Čavoda. Sestaja se redno vsaj enkrat na mesec, izredno pa kadarkoli je to potrebno ali nujno. Za sklepnost je potrebna navzočnost vsaj treh članov. Sklepa se z absolutno večino glasov. Ob enakosti glasov odloča predsednikov glas. Člen 7. Upravni svet sklepa: a) o sestavi bilance; b) o prodaji zaplenjene imovine; c) o dodelitvi zaplenjene imovine; dl o rozporedbi uradnikov in nameščencev Zavoda, o njih sprejemanju in prejemkih, ki jih je treba predložiti Visokemu komisarju v odobritev. Člen 8. Nadzorstveni odbor imenuje Visoki komisar; sestavljen jc iz načelnika računovodstva Visokega komisariata, ki odboru predseduje, in dveh članov, ki ju predlagata Zvezni tajnik P. N. F. v Ljubljani oziroma Pokrajinski korporacijski svet Ljubljanske pokrajine. Ta dvo člana ostaneta na svojem mestu tri leta in se lahko ponovno imenujeta. Nadzorstveni ndbor nadzoruje poslovunje Zavoda in izvrše- Partizani lai ga o sovenske verske kirige Komunisti hočejo še zavajati nekatere preprosteže in jih nalagati o pravih zvezah med komunizmom in vero. Zato se včasih zelo potrudijo, da bi dokazali, da spoštujejo krščansko vero in da nočejo etoriti ničesar proti tistemu, ki verske dolžnosti izpolnjuje. Vse to komunistično delovanje pa je velika hinavščina ter se trudijo, da bi še pridobili preprosteže, ki bi nasedli propadli skupini »krščanskih socialistov«, ki vihti kadilnico pred nosovi komunistov v OE. Mogli bi navesti na desetine dejstev, ki bi razkrinkala to hinavščino. Zadostuje pa naj eno dejslvo, ki je že samo po sebi dovolj zgovorno. Dogodek se je razvil dne 28. februarja v Tržišču, kjer je skupina kakih 20 komunistov vdrla v župnišče in nato v župni urad, kjer je bilo — kakšen zločin — več listov dnevnika in nekaj slovenskih knjig verske vsebine. Komunisti so knjige zaplenili in jih zažgali na trgu ter pri tem grozili s smrtno kaznijo župniku, ki je bil obkoljen od komunističnih oboroženih roparjev. Zapretili so mu s smrtjo, če bo še imel v hiši slične tiskovine. To ni slab zgled za to, kako komunisti spoštujejo svobodo in kako spoštujejo vero in njene služabnike. vanje nruvil. Prisostvuje sejam upravnega sveta, toda le v posvetovalne namene. Visokemu komisarju predloži letno poročilo o opravlje-nih pregledih in o poslovanju Zavoda. Člani ne dobivajo nagrad in sejnin, izvzemši povračilu zu morebitne i>olne stroške. Člen 9. Urade Zavoda votli tajnik, ki opravlja svoje posle pod predsednikovim vodstvom. Tajnik prisostvuje sejam upravnega odbora in piše sejne zapisnike, ki se morujo overiti z njegovim in s predsednikovim podpisom. Člen 10. Finančna poslovna doba Zavodn se ravna po koledarskem letu. Meseca februarja vsukega leta prodloži upravni svet Visokemu komisarju v odobritev bilanco Zavoda, kateri predloži nadrobno poročilo o svojem delovanju. Obratovalni stroški, splošni izdatki in upravni stroški Zavoda se pokrivajo iz dohodkov od uprave zaplenjene imovine in izkupičkov od prodaj. Ti dohodki in izkupički so računsko v razvidu na posebnih računih in se vnesejo konec vsake poslovne dobe v račun dobička in izgube. Prebitek računa dobička in izgube se odda, ko se bilanca odobri, tekočemu skladu, ki ga je razdeliti med uživalce. Člen II. Upornikom zaplenjena in v Ljubljanski pokrajini ležeča imovina se razdeli v lust po seznamu v temle vestnem redu: 1. dedičem vojaka, ki je padel v bojih ali postal žrtev atentata v Ljubljanski pokrajini; 2. dedičem državnega uslužbenca ali uslužbenca pomožnih ustanov, ki je padel ob atentatu ali pri izvrševunju svoje službene dolžnosti v Ljubljanski pokrajini; 3. pohabljencem in invalidom iz skupine 1 in 2; 4. dedičem vsakogar, ki bi v Ljubljanski pokrajini postal žrtev ob podpiranju oblastvo nli oblastvenih organov pri policijskih akcijah; 5. pohubljoncom in invalidom iz skupine 4. Člen 12. Osebe, ki mislijo, da iinajo prnvico do podpore in dodelitve po naredbi z dne 6. novembrn I942-XX, št. 201, morajo predložiti Zavodu prošnjo, v kateri ob kratkem obrazlože stanje in ki jo opremijo s temile listinami: 1. izkaz o rodbinskem stanju, ki ga izda občinski urad; 2. potrdilo o resničnosti navedb. 3. izkaz o imovinskih razmerah prosilca, katerega izda občinski urad; 4. izpričevalo o dobrem nravnem in političnem vedenju, ki ga izda občinski urad; 5. izkuz iz kazenskega registra, izdan no več ko tri mesece pred vložitvijo prošnje. Prošnje in priložene listine so kolka proste. I DALE CARNEGIE 18 Kuho si pridobiš prijateljev In re» neki slavni muzej ovekovečuie imena 29. marea: pomaknitev ur naprej Ljubljanski šport na Jožefovo Tik pred koledarsko pomladjo so se pokazali naši nogometaši na zelenih igriščih. V tii, ki so ga zopustili, ni bil slab. Sednj, ko se približuje domače prvenstvo, so hoteli klubi preizkusiti stare moči in tudi nekaj novih in tako smo videli kar tri tekine. Seveda še ni šlo za točke, temveč za preizkušnje in za trening. Ljubljana s Vojaško moštvo 6:1. Naš nogometni prvuk si je izbral za trening nt Jožefovo enajstorico XI. armadnega zbora. Moštvo Ljubljane ie igralo zaradi vetra nizko in reči moramo, da smo videli precej lepih potez. Igralci so se dobro sporazumevali med seboj, podajali od moža do moža in pridno streljali. Vojaško moštvo je imelo v svojih vrstah nekaj dobrih poedincev, manjkalo pa je zadostne povezanosti in vigranosti. Priredilo je nekaj lepih napadov, ki pa so naleteli na trdno obrambo Ljubljane. Izid trening tekme je bil 6:1 v prid Ping-pong pri Saiczijancih V mladinskem domu na Kodeljevem igrajo danes že tretji dan za prvenstvo namiznega tenisa. Podelili bodo naslove prvakov Most in Kodeljevega, za katere se potegujejo poleg Ko-rotancev tudi Mladikarji in Hermežnni. Zlasti živahno je bilo tekmovanje za prvenstvo moštev, za katero se je priglasilo kar 17 moštev. Po mnogoterih izločilnih tekmah sta prišla v finale Mladika in Hermes, naslov prvaka pa si je priboril po težki borbi Hermes s 3:1. Lepa je bila tudi udeležba parov (17) in juniorjev (32). Prvo mesto v dvojicah sta si pridobila Bradcško-Gabrovšek z zmago nad Medenom in Mlakarjem (2:0). Turnir juniorjev se je razvijal takole: Strojnik Štefan je premagal Sirclja, Košak Kltina, Potočnik Bajta, Mlakar Ivanca - vsi z rezultatom 2:0. Potem se je pričela borba med Štirimi najboljšimi. Mlakar je odpravil Košaka, Potočnik pa Strojnika, kar je pomenilo malo presenečenje. Strojnik je nato premagal Košaka z 2:0, Mlakar pa Potočnika z 2:1. V nadaljevanju turnirja, ki je postajal vedno bolj napet, je premagal Strojnik Mlakarja z 2:1, Potočnik pn Košaka z 2:0. Tako imajo Mlakar, Potočnik in Strojnik enako število točk, po razliki setov pa prapada prvo mesto Potočniku, drugo Mlakarju, tretje Strojniku, četrto pa Košaku. V nedeljo bodo na vrsll Igre med seniorji. Organizacija prireditve je bila prav dobra. Obletnica Zveze bojevniških fašijev Ljubljana, 20. marca. V torek, 21. marca, le obletnica ustanovitve Zveze bojevniških fašijev in ta obletnica se ■ proslavi z izvešeniem zastav na javnih poslop-j, m neRi Biayni ov„uyvliu.. jih. Osebje javnih uradov ima reden delovni ■ Benjamina Altmana in J. P. Mrgana. V mnogih ,muk- a cerkvah vidimo sijajna okna, ki so na njih iapah B zapisana imena darovalcev, Spomin za imena je največje važnosti tudi v V smislu določil Visokega komisariata sc U Politiki. Napoleon III., francoski cesar ln nečak počenši z dnem 29. marca ob dveh zjutraj na- g Napoleona Vel.k.tfa, se je hvalil, da pozna Imena novo preloži normalni čas za 60 minut naprej v S vseh kl ,,h( ',e kda|h',r 1 *V1 K vsakem oziru ■ n)u. Njegova metoda je bila zelo preprosta. Ko Zaradi tega morajo vsa oblastvn in voditelji g f° mu ^^»^Houul0™« nI nonoTnom. javnih podjetij poskrbeti za to, da bodo (oSH J ime ponavljal toliko časa, dokler mu ni popolnoma dne v navedenem trenutku vse ure uravnane ■ preilo v spomin. Med pogovorom ga ,e večkrat tako, da bodo naznačevale čas ob treh zjutraj. " P°"avl>a v m,*hh' df 'e tak° dob'1 ^«.aci,o . 1 9 potezami na obrazu ter na splošno z zunanjostio ^ novega znanca. Ce pa je Slo za zelo važno oseb- _ . , ■ nost, je njeno ime zapisal na košček papirja in ga Petrolej za marec ! večkrat prebral, tako da ii ga ja gotovo zapomnil. Ljubljanski mestni prcskrbovalni urad bo ■ Vse to so stvari, ki zahtevajo od nas precej upravičencem nakazoval petrolej za mesec ma- g easa. Toda Emerson pravi: »Lepo obnaSanje je rec tako, da v torek 23. t. m. pridejo na vrsto n sestavljeno iz majhnih žrtev.« stranke z začetnicami A—Č v sredo 24. t m. ■ Tretje pravii0, da si pridobite prijatellev, je z zacetnicami D-I\ v četrtek 25. t. m. z začet- « torej. pomnite, da je za človeka njegovo ime naj-nicami C—1, v petek 26. t. m. z začetnicama ■ s)ajji 2vok. J—K, v soboto 27. t. m. z začetnicami L do N, J v ponedeljek 29. t. m. z začetnicama O—P, v H Kako prekosimo drugega v umetnosti občevanja. torek 30. t m. z začetnicami R—š, v sredo 31. ■ , . ,., .,. , .. , marca z začetnicami T-V in v četrtek t. aprila ■ , Nekega večera sem bil povabl|en k pniate-z začetnicama Z—Ž. 5 'icm' kler 'e *>"0 pripravljenih ž« več igralnih mi- Opominjamo vse stranke, da bo urad naka- ■ ?ici kcr Pa ne ;žran^ sem,se umaknil 2 neko plavo-zoval petrolej samo po tem razporedu, ki naj ■ >«° v skrit kotiček in ona me je takoj na- ga upravičenci izrežejo in shranijo, da ne bo « prosila, naj ji pripovedujem o svojih potovannh pomot in zamud. Nakaznice bo urad delil vse ■ in o krajih, ki sem jih obiskal. Medtem ko iva navedene dnj od 8. do 10. in od 15. do 17. ure S izbirala prikladen prostor na divanu, mi je dejala, v sobi št. t v I. nadstropju Mahrove hiše na S da se je pred nedavnim mudila c svojim soprogom Krekovem trgu št. 10. ■ v Afriki, jaz pa sem takoj povzel: »Afrika! Koliko ■ časa ie gojim upanje in željo, da bi obiskal ta • prelepi kos zemlje, a nikdar ne utegnem; povejte 2 kaj o Afriki, prosim vas!« In pet in štirideset mili nut je plavolasa gospa govorila o Afriki, ne da bi se spomnila mojih potovanj in krajev, ki sem jih obiskal. Jasno le, da je to ni zanimalo; glavno, kar je hotela, je bilo — najti potrpežljivega poslušalca, ki bi ji dopustil, da bi ona po mili volji pripovedovala. V splošnem smo vsi taki; godi nam govoriti, kadar imamo zavest, da nas poslušajo. Spominjam ■ se, da sem prav tako nekega večera poleg odlič-J nega botanika, ki me jc vsega prevzel s prlpove- ■ dovanjem o svojem študiju in o njegovih odkritjih; ■ omenil je tudi zanimive stvari o krompirju; ko sem g mu dejal, da imam skromen vrtiček, mi je dal ne- ■ kaj koristnih nasvetoV, ki so mi zelo prav prišli ■ pri reševanju nekaterih problemov, zaradi katerih II sem si precej belil glavo. Jj Brez upoštevanja pravil o lepem vedenju in dostojnem zadržanju se nisem brigal za drugo, ■ ampak sem ure in ure razpravljal s slavnim boti-,,iii ...,»> B nikom. O polnoči sem vse lepo pozdravil in se Ljubljani. Ta je zapustila dober vtis tn bo šla v ■ posiovil. Botanik pa se je tedaj obrnil k naiemu domačo prvenstveno borbo kot favorit. g gostitelju in mu povedal nekaj laskavih besed o Hermes : Mars 6:2. Preteklo nedeljo je ■ meni, rekoč med drugim, kako prijetno znam ob-Mars s precejšnjo lahkoto odpravil Mladiko, g čevati. Jaz da znam prijetno občevati? Ko sem na Jožefovo pa je igral s Hermesom. ki se je ■ pa skoraj ves razgovor molčal! Pa tudi če bi hotel po daljšem času prvič predstavil svojim števil- ■ govoriti, bi mora! spremeniti razgovor, ker «" na mm prijateljem. Železničarji so presenetili z g botaniko razumem kakor zajoc na boben. Tc i z elanom, ki ni ostal brez uspeha. Zc v prvem ■ veliko pežnjo sem ga poslušal, ker me je pred-polčasu so prevzeli Ilermežani vodstvo z 2:1, "met zanimal, kar je moj sogovornik opazil ln bil pozneje pa so povišali razliko na 6:2. Čeprav g zadovoljen. Prav za prav pa nisem vseskozi pa-ni bilo moštvo Marsa kompletno, moramo po- ■ zljivo poslušal; odobraval sem in z«lo prisrčno pohvaliti igro Ilermežnnov, kl so zmagali Z ve-■ hvalil njegove misli. Dejal sem mu, da sem se zelo liko razliko. Sodil je g. Kos. H zabaval; to pa je bilo res! Dejal sem mu, da bi Zabjnk : Mars II. 2:2. Pred glavno točko ■ bil rad tako nadarjen ko on; tudi to ie bilo resi včerajšnjega sporeda na stadionu HernVesa v g Dejal sem mu, da bi mi zelo ugajalo hoditi z njim Šiški sta se pomerili cnajstorici Zabjaka in ■ po travnikih in da upam, da se bova še srečala; Marsove rezerve. V tehničnem, kakor v taktič- ■ p« tudi to je bilo re«! nem oziru je bilo opaziti mnogotere pomari jk- * Na tak način me je ocenil za dobrega sogovor-ljivosti in zaradi tega igra ni bila na višini. Izid ■ nika, medtem ko sem bil le .kromen poslušalec! 2:2 odgovarja moči obeh moštev. 9 , , , .... ,, . . S 'n kakšna je tajna, da izidemo kot zmagovalci Žrebanje v prid Ilcrmcsu. V pisarni CONI-ja g \z poslovnega razgovora? so imeli ljubljanski nogometaši v četrtek važno ■ i £|. . žrebanje. Slo je za to, katero od treh moštev ■ . . a e. Razdeljevanje mssa v Ljubljani Prehranjevalni zavod Visokega komisariuta sporoča: Ker je bilo potrebno oskrbeti s svežim mesom bolnišnice in zagotoviti meso za bolniške dodatke, je bila količina mesa za civilno prebivalstvo za prihodnji teden določena takole: 30 gr svežega mesn in 60 gr preknjenegn mesa. Prekajeno meso se bo prodajalo po ceni 25 lir za kilogram. Ali poznate roman »Pesnikova skrivnost« Izšel je v »Slovenčevi knjižnici« pravi: »Nič lažjega.., posvetili je treba največjo pažnjo osebi, ki govori. Nič bolj- Boj za bagdadsko železnico Iz tega razloga ;e sir William White v letu 1888 podžigal in podpiral Nemce. Če pustimo ob strani čudno opozicionalno stališče sira Clareja Forda v letu 1893, tedaj vidimo, da je Anglija bila v celoli naklonjena do konca stoletja in bilo je opravičeno naziranje, da bodo Angleži sodelovali pri financiranju nemškega načrta, kakor so to želele številne angleške osebnosti. Podčrtali smo že, kako je Anglija izgubila sleherno zanimanje za železniško progo v dolini Evfrata in nato do Perzijskega zaliva in Indij«, ker se je zboljšala paro-plovba skozi Sueški kanal, poleg tega pa tudi zaradi tega, ker je bilo prevažanje s parniki cenejše in se je bilo možno izogniti prekladanju. Bagdad-ska železnica za Angleže ni imela več pravega pomena, dokler ta proga ne bi dosegla obale Perzijskega zaliva. Angleži so morali samo ščititi svoje postojanke v Perzijskem zalivu, to pa so dosegli, ko so preprečili Francozom, da bi si ustvarili svoje oporišče in oskrbovališče pri Maskati. Angleži so tudi sklenili s šejkom v Kuweitu dogovor, ki je šejku nalagal dolžnost, da ne bo nikomur odstopil kakšen del ozemlja. Ta pogodba je bila tajna, v letu 1900 pa je ves svet zvedel zanjo, ko so Angleži Nemce obvestili, da imajo zagotovljene prednosti v Kuvveitu, sami pa nasvetovalj sultanu v Carigradu, da naj nikar ne pošilja svojih oddelkov v ta pašaluk. Zato ni bilo več nobenega razloga. "kaj bi re Angleži uprli nemškemu podjetju, s stališča evropske politike pa je treba obžalovati, da angleški finančniki takoj niso sodelovali pri graditvi in vodstvu te železniške proge. Jasno se vidi, da so Nemci bili naklonjeni pametnemu dogovoru, ki bi zaščitil angleške koristi v Perzijskem zalivu. 0 tem pa prav gotovo ni treba preveč razpravljati tudi zaradi tega, ker je smešno dokazovati, da bi 6e kakšna država morala odpovedati sleherni delavnosti, ker bi naj ta delavnost povzročala spore s kakšno drugo državo. Če bi to bilo resnično, tedaj bi bila nemogoča delavnost izven mej države some. Zato pa je ravno naloga diplomacije odstraniti takšne neizogibne težave. Nikdo ne more zanikati, da je z gospodarskega vidika nemški razmah v Anatoliji bil nekaj najbolj naravnega na svetu. Politične koristi pa se seveda rojevajo iz gospodarskih. Že takoj v začetku so Nemci pokazali, da so pripravljeni izogniti se vsakomur s poti in zato ni bila njihova krivda, če Angleži niso hoteli slediti zgledu Francije. Istočasno je treba podčrtati, da bogdadska železnica nikdar ni bila nepremagljiva ovira za dobre zveze med Nemci in Rusi in Nemci in Angleži. Z drugega polja pa se je vrinil cel sklop težav ln končno je bila bagdadska kriza odstranjena s podzdamskimi sporazumi z Rusijo v letu 1910 in 1911, prav tako pa tudi s sporazumom med Nemčijo in Anglijo, ki je bil sklenjen na predvečer svetovne vojne. (Konec.) Knpnjte znameniti romnn »PESNIKOVA SKRIVNOST« — Hcrmesa, Mladike, Tobačne tovarne bo pri- S , . . . - , .... šlo v prvi razred domačega prvenstva brez kva- 8 ž ™ m°*°£e ukremtlU lifikacijske tekme. Sreča se je nasmehnila Ze- ■ Jasno ln preprosto, ali ne? Ni treba visokih lezničarjem, ki so že nn varnem, ostali dve mo- 9 šol, da bi razumeli. In vendar poznam celo vrsto štvi pa se bosta kosali na kvalifikacijski tek- a trgovcev, ki potrošijo bajne vsote za svoje trgo-mi. Katero ima boljše izglede za sodelovanje v O vine, porabijo celo oremoženje za reklamo ln za prvem razredu v družbi Ljubljane in Ilermesa, g primerno opremo Izložbenih oken, ki privlačujejo bomo videli že jutri, ko bomo gledali ob pol ■ pozornost javnosti, ki pa imajo te napake, da ne štirih popoldne prijateljsko tekmo med Mladi- ■ morejo poslušati strank, da jim segajo v besedo, ko in Tobačno tovarno. Igrali bodo na igrišču B jim oporekajo vsak trenutek in jih razjeze do Marsa za Kolinsko tovarno. skrajnosti, tako da ti gredo, ne da bi kaj kupili. križanka it. 79 1 l i 4 a 0 I |F1.ll(Wl...l" , OCT 1.1 |Mt •*..• ..... UV.VHIIHIII U*. 1U«I1. i . i ..«1 — --------j — . ----- ------ — v marnosti, ki sta bili vzrok, da je toliko umetnost- > je cerkev, je stala častitljiva mestna hiša z ce- nili spomenikov iz naše davne preteklosti žalostno in marsikdaj celo popolnoma propadlo. Zadnja leta na doživljamo prav v Novem mestu lepo zglede, kako je treba varovati in reševati umetnostne spomenike, tako važne priče naše zgodovine. Stavbe iz novomeške preteklosti Lice starega Novega mesta se pokaže skoraj pri vsaki prezidavi ali večjem popravilu »Urili novomeških hiš. Da je Novo mesto staro srednjeveško in tipično trdnjavsko mesto, vemo. Tega značaja mu ni bilo do sedaj še mo-ga£e vzeti kljub mnogim prezidavam, ki so se v mestu izvršile. Prav posebno pa se tip srednjeveškega mesta očituje v novomeškem Glavnem ali nekoč imenovanem Velikem trgu. Seveda je danes le še oblika tega trga taka kot nekoč vsaj deloma, vse drugo pa je več uli ninnj predrugačeno, Novomeščanom v pohvalo je treba omeniti, da si še niso preveč prizadejali spremeniti obliko trga in so tudi pri popravilih svojih hiš še dosti pazili, da se jc vsaj za silo ohranil nekdanji obraz trga, čeravno se nekdanji mestni očetje niso posebno brigali, kuko je kdo prezidaval svojo hišo. Več napak se je naredilo šele v novejšem času, ko so razne naravnost neokusne prezidave hiš grozile spremeniti lice trga, saj so nekateri stavbarji nasilno vrinili med tipično srednjeveške hiše s strmimi in visokimi strehami, katere so danes, čeprav že mnogokrat prezidane, vendar ne še pokvarjene, vsaj lahen odmev nekdanjosti, razne neokusne spake, okrašene z vodoravnimi in pokončnimi linijami ter verandami in ravnimi strehami. Svojo prvotno obliko je izmed vseh hiš na Glavnem trgu še najbolj ohranila Bergmanova hiša. Nekoč je bil novomeški trg eden najlepših daleč po krajini na okrog. Vse hiše, ki so obkrožale prostorni trg, so imele v pritličju arkade in na spodnjem koncu trga, kjer je danes most čez Krko, je zavila vrsta hiš z visokimi strmimi strehami proti Krki (sedanju Pugljeva Koncert kvarteta Poltronieri Brez pretiravanja luhko trdimo, da jc bil zadnji koncert kvarteta Poltronieri eden najboljših koncertov, kar smo jih v tej sezoni slišali, če ne celo najboljši: mislim zlasti na vrsto koncertov večjih ali manjših združenj, kjer stopi solistična igra posameznika kot takega deloma v ozadje, pač pa pritegnejo poslušal-čevo pozornost nase neštete podrobnosti v izvajanju, ki skupno igro napravijo izredno zanimivo, če jih izvajalci znajo spraviti v sklad z zahtevami dobre skupinske igre; lahko pa isti igralci zaradi prevelike težnje po individualnem izrazu ali zaradi nepoznanja estetičnih norm, veljavnih za komorno glasbo, njen obraz tudi izmaličijo. Pri umetnikih, kakršni sestavljajo Poltronierijev kvartet, se slednjega ni bati. Sicer je vsak člun zase na svojem inštrumentu dovršen virtuoz, vendar pa svojo osebnost podredi in svoj lastni izrdz žrtvuje skupnosti na ljubo. Ravno ta stran komorne igre je bila pri Poltronierijevem kvartetu tako do idealne popolnosti izdelana, da kaj takega v resnici redko slišimo. Pa naj gledamo na primer čudovito čisto intonacijo, plemenit ton vsakega posameznega igralca, _ do skrajnosti enoten ritem, enakomerno stopnjevanje in upadanje dinamike, plastično tematično izdelanost, izrazito komorni ton, ki nikoli ni prestopil meje, začrtane izvajalni možnosti komornega združenja: vse to je bilo tako skrbno pretehtano in odmerjeno, da je v najvišji meri zadovoljilo estetsko pričakovanje slehernega poslušalca. Izvajalci so imeli na sporedu Boccherinija, Beethovna in Smetano. Boccherinijev kvartet v es-duru kaže mehke linije, je v izrazu ljubek, mestoma ognjevit; posebno privlačen je menuet. Beethovnov kvartet v es-duru op. 74 ima po pizzicato mestih v prvem stavku ime »harfni« kvartet; nasprotje k temu stavku prinese divje strastni tretji stavek (c-mol); ljubke variacije mirno zaključijo skladbo. Smetanov kvartet »Iz mojega življenji« v e-molu je zgrajen v smislu programske glasbe in prinaša v glasbeni govorici glavne momente iz skladateljevega življenja. Z gori omenjeno dovršenostjo so člani kvarteta: Poltronieri, Carpi, Alessandri in Valisi vse te skladbe izvajali z vsemi slogovnimi in tudi narodnostnimi značilnostmi skladateljev, številnemu občinstvu so se umetniki oddolžili še z dodatkom iz svojega bogatega repertoarja. M. T. tverooglatiin stolpom na strehi, ki je bil lepo okrašen s' cinami. Kasneje so seveda tudi Novomeščani šli za modo in po njej prezidavali, podirali ali zazi-davali arkade ter s tem dali trgu čisto drug značaj. Da so zvezali Kandijo z Novim mestom, so seveda morali podreti cel blok zanimivih starinskih hiš, pri čemer je trg zgubil svoj lepi in svojevrstni zaključek. Znaki nekdanjih arkad so na nekaterih hišah še danes prav dobro vidni (n. pr. Poulova hiša). Prav te dni pa prezidavajo v hiši g. Ogrizka. Ko so delavci vzeli iz stene okvir trgovinskih vrat in izložbenega okna, se je pokazal prvi lok nekdanjih arkad, dočim je drugi lok prav dobro viden pod ometom nad glavnimi hišnimi vrati. S takimi najdbami se danes vedno bolj potrjuje resničnost zgodovinskih podatkov o novomeškem Glavnem trgu. Marija s Trške gore Te dni so prepeljali v novomeški kapitelj kip Marije, ki zasluži, da mu posvetimo nekaj vrstic. Gre tu za kamenit kip Madone, ki ie imel nekoč svoje častno mesto v trškogorski romarski cerkvi in sicer kot sklepnik v vdolbini nad slavolokom. Ta Marijin kip pa se je moral umakniti s svojega mesta v času, ko so pred leti preslikavah notranjščino te cerkve. Dunajski »umetnik«, neki Kleinert, ki je pre-slikanje cerkve prevzel, menda že ni znal najti pravega okvirja za imenovani Marijin kip. Mimogrede pa naj omenimo šc, tla je ta »slikar« »preslikal« tudi notranjščino župnih eerkvu v Šmihelu, v Št. Petru pri Novem mestu, v Kostanjevici in Cerkljah ob Krki, ter jih prepregel s svojo »umetnijo«, tako da se je čuditi, du se že ni našel pameten človek ter zamenjal to »umetnijo« z resnično pristno in domačo. — Toda povrnimo se k našemu kipu. Kip Marije, o katerem je beseda, datira v nastanek cerkve same, to se pravi v leto 1621. Romarsko cerkev na Trški gori je dal sezidati tedanji stiški opat Jakob Reinprecht. Pri zidanju oz. okrasitvi cerkve so bili zaposleni tudi kamnoseki, ki so za cerkev izklesali mnogo ligur, s katerimi so gotove dele cerkve okrasili. Kip Marije je delo onega kamnoseka, ki je za trškogorsko cerkev napravil še stiški grb, nad stranskim vhodom, in sklepne kamne kameni-tih polkrožnih lokov v lopi zvonika in glavnih cerkvenih vrat. Ti sklepniki predstavljajo groteskne moške obraze in so zanimivo delo rene- sančne plastike in kot taki zelo pozen odmev grotesknih obrazov, ki jih je porabljala gotska umetnost na konzolah in sklepnikih. Tudi kip Marije z detetom v naročju predstavlja izredno zanimiv primer še dolgo v 17. stoletje odmevajoče gotske plastike, še v tem poznem času je ohranila Madonu tako značilno gotsko »S« linijo. Obleka ka/e v svojem gubanju zud-nje odmeve bujnega gubanja oblek v tako imenovanem gotskem baroku. Seveda se je ta kipar zelo oddaljil od dekorativno fino občutenega gotskega gubanja obleke in zašel v samovoljno, nerazumevajoče posnemanje. To rokodelsko posnemanje starih gotskih vzorcev kaže na kamnoseka, ki se je sicer ob teh vzorcih učil, a ni doumel bistva in smisla, in prav zato ni priš») preko obrtniškega izdelka. \ sceno pa je ta kip zanimiv zato, ker kaže, kako dolgo se je vzdržala gotska tradicija v naših pode-želskihj umetniških delavnicah. — S tem v zvezi je zanimiva tudi arhitektura cerkve, pri kateri ni samo talni načrt posnet po gotskem, ampak porablja stavbar tudi križni obok (seveda brez reber) v prezbiteriju in šilasta okna tudi v baročno obokani ladji. Kako živa je bila gotska tradicija, pa morda najbolje priča v ometu izdelano okrasje zvonika, ki ponavlja gotske oblike, in prav tako v ometu izdelan okvir znkristijskega okna, ki ga tvorita po ena gotska fiala na vsaki strani. Razen Marijinega kipa je bil v kapitelj prepeljan s Trške gore tudi fragment reliefa Križanja, od katerega sta ohranjena le spodnji levi del in sredina, vse drugo pn je uničeno. Po|>olnoma je ohranjena klečeča Marija Mugdulenn, ki ob-jemlje križ, ob njej posodica za mazila ter spodnji del ob njej stoječega sv. Janeza-. Tudi ta relief očituje prav iste stilske znake kakor Marija ter na gotsko draperijo spominjajoče guhanje obleke, ki se pri plašču Marije Magdalene zaviha v značilno obliko »ušesa«. Istočasno s tem so prepeljali iz cerkvene hiše na Trški gori nekaj pečnic od peči, ki je stala do nedavna v tej hiši. Tn peč sega prav tako še v čas postanka cerkve, saj so najbrž istočasno s cerkvijo sezidali tudi cerkveno hišo. Pernice imajo v reliefu izdelano podobo Marije. med girlandami cvetja in sadja, vogalna končnica v zgornjem zaključnem vencu peči pa predstavlja v reliefu izdelan stiški grb. — Tako Marijin kip knkor okrušek reliefa Križanja predstavljata za razvoj naše kamenite plastike v 17. stol. izredno zanimiva in drngo-cena spomenika in kot taka novo obogatitev kapiteljskega Inpidnrija, ki bo našel po temeljiti restavraciji cerkve in kripte svoje mesto v vhodni veži kripte. L. C. Berite najboljši slovaški satiričen roman »DEMOKRATI« Spisal Janko Jesensky. Smisel za dobre knjižice Sam nesmrtni Dante je s pretresljivo resnobo opozoril, kako velika nevarnost v človeški družbi so krivi nauki, ker povzročajo krivo vrednotenje, poštene pritisnejo k tlom, hudobneže pa spravijo kvišku. Človek je bitje, ki išče smisla in vsaj sluti, da bi se moral povzpeti do pravilnega vrednotenja. — Brez nezmotnega vrednotenja, brez zanesljive sodbe bi človeško življenje sploh ne imelo smisla. Še hujše: bilo bi najbolj absurden in najbolj pošasten zločin. NAROČNIKOM „NAŠE KNJIGE" Obveščamo p. n. naročnike, da izideta knjigi Charles Dickens II. del Dorrifova najmlajša in Jordan Jovkov' Domačija na meji zaradi nepredvidenih tehničnih ovir v 30. marca t. I. torek Založba NaSe knjige v Ljudska knjigarna v Ljubljani, Pred Skotijo 5 Podružnica: Novo mesto. V— Zdaj pa poslušaj Tolstoja: »Resnica, ki sem jo spoznal v 32 letih svojega iskanja, pravi, da je naš položaj strašen. Ko si se povzpel na najvišjo stopnjo razvoja, vidiš razločno: Vse je sama laž in prevara.« Eden izmed najbolj sodobnih francoskih evangelistov, Montherlant, pa se pogreza v pesimizem in jezno modruje: »Živeti se pravi: Iskati, ko veš da na vprašanje ni odgovora, razumeti, ko veš, da nimaš prav. Torej se vržem v naročje nesmislu.« Ne v naročje nesmislu, ampak Resnici, ki je Kristusi Prav spričo Kristusa,'ko sem nepremičnno uprl svoje oči v njegove oči, hočem in moram vedeti, kdo sem in kdo nisem, koliko je v meni čistega, dobrega, stvarnega, visokega in koliko je bleta, hudega, ničemrnega, nizkega. Ni je v meni želje, ki bi me hkrati tako žgala in lako dvigala. O Kristus, nočem soditi, hočem nezmotno vrednotiti in se zasvetiti v nepodkupni luči tvoje sodbel Z drugo besedo: Te dni je pred ljubljansko knjigarno strmel v razstavo rakovniških Knjižic lantiček jasnih oči in iščočega pogleda. S tovarišem je strokovnjaško pretehtal naslove in premotril čelne slike; skrbno je vnovič preštel vso imovino in ugotovil: Šest lir, nič več in nič manjl Težko jih je bilo dobiti in ne lahko prihraniti, a če že za eno dobiš tako sočno berivo, kakor je na primer Fajdigov Naš oče ali Farkašev Oče domovine ali Protikomunistični katekizem, Očitki — odgovori, Boljševiška protiverska načela, Božje sledi in sam ne vem, kaj bi še rekel, da ne bi najlepših naslovov izpustil, potem je za tako dragocene zaklade resnice vredno žrtvovati »polovico svojega imetja«, ker tu gre za reči, ki jih »rja in molj« ne snesta in ki naloženi denar vsaj četverno povrnejo. Po kratkem posvetu s tovarišem je fant kupil tri Knjižice. Ker mu jih niso zavili, je eno posodil tovarišu, drugo vtaknil v žep, tretjo pa je odprl in jo bral že iz prodajalne gredel Jaz pa sem tisti dan spet bral o Carrelovem t Župnik Franc Avsec Z Gorenjskega je prispela žalostna vest, ita je v Lescah, na svojem službenem mestu, umrl 7. t. m. župnik in duh. svetnik g. Franc Avsec in bil 9, t. m. pokopan nn ondotnem pokopališču. Pogreba se je udeležilo pet duhovnikov-sobratov in veliko število vernikov iz Lesc in sosednjih župnij. Pokojni g. župnik se je rodil 1. 18f>3. v šmijielu pri Novem ___mestu. V letošnjem poletju bi obhajal KO letnico svojega rojstva,, da ga ni Bog prej poklical k sebi. Ko je bil 1. 1SSS. posvečen v mašnika, je služboval kot kaplan na raznih mestih, tako v Metliki (1889—91), v škocijanu pri Mokronogu (1891-92), v Trebnjem (1892—07) in v Radovljici (1897 -99). Leta 1899. je bil imenovan za župnika v Brusnicah, a je ostal tam le dobro leto že naslednje leto je prevzel težko župnijo St. Jurij |>od Humom, kjer je pastiroval celih 19 let. Po končani prvi svetovni vojni je spomladi leta 1919. odšel službovat v Lesce na Gorenjskem kjer ga jo po 24 letih neumornega dela smrt iztrgala vernikom iz njihove srede. Gospod župnik Avsec je bil mož izrednih talentov in občudovanja vredne pridnosti ter vztrajnosti. Kjer koli je služboval, povsod jc zapustil vidne sledove svojega dela. Kolikor mu je pre-ostajalo časa od napornega dušnopaslirskega dela, ga je vsega vestno uporabil za študij in za znanstveno raziskovanje. Njegova najljubša stroka, ki jo jo že od mladih nog gojil, je bila zgodovina cerkvene umetnosti, posebno cerkvenega stavbarstva. V tej stroki se je do pozne starosti izpolnjeval. Ni je skoraj pomembnejše cerkve v ljubljanski škofiji, ki je ne bi do najmanjših podrobnosti premeril in napravil njenega tlorisa nli celotnega načrta. V svoji delovni sobi je imel celo skladovnice risb in načrtov. Delal je tudi sam načrte za cerkve, društvene domove, zasebne hišo ali gospodarska f>oslopja. V tem je bil pravi mojster in ni zaostajal za diplomiranimi inženirji in arhitekti. Od vseh strani so hodili k njemu ljudjo po praktične nasvete in vsakemu je bil z največjim veseljem na uslugo. Tudi za cerkveno slikarstvo se je zanimal. Odkril je mnogo pozabljenih ali zavrženih umetnin in jih rešil pred propadom. Ves čas službovanja na Gorenjskem jn kot čebelica pridno zbiral podatke o umetnostno-zgodo-vinskih spomenikih v radovljiški dekaniji. pa tudi o umetnikih in drugih velikih možeh te dekanije. Koliko je v ta namen napravil potov, kolikokrat je pozabil nn jed in počitek, da je iztaknil kjo mal drobec, ki mu je potrjeval njegove duhovito domneve ali mu odpiral pota do novih izsledkov! V teku let se mu je nabralo ogromno driigocene-ga gradiva. Zal ni imel časa. da bi plodove svojega raziskovanja sistematično uredil in objavil. Večinoma vse, kar je odkril, je neobjavljeno, vendar skrbno zabeleženo, narisano ali opisano iil spravljeno. Zelo je želeti, da bi to, s tolikim trudom zbrano gradivo prišlo v roke veščega umetnostnega zgodovinarja, ki bi ga pregledal, strokovno uredil in priredil za natis. Kot človek je bil pokojnik srčno dober in nesebičen, čeprav v obnašanju včasih navidezno trd in oduren. Na umetnost in na vse pojave v življenju je gledal s kritičnim očesom kot malokdo in se zanimal za napredek na vseh poljih. V družbi je malo govoril, a kadar se je oglasil, so je vedno pokazal kot zrelega moža in bistroumnega misleca. Zalo je bil ne samo pri preprostih ljudeh, ampak tud v krogih duhovnikov globoko spoštovan. Časti in premoženja nikdar ni iskal, vedno pa je nesebično pomagal, kjer je mogel. Njegovo plemenitost in človekoljubnost dokazuje dejstvo, da je kljub visoki starosti in bolehnosti opravljal v Lescah do zadnjega dvojno božjo službo in tako omogočil vsakemu župljanu obisk nedeljske in prazniške maše. Zadnja leta ga je težka bolezen na mehurju ovirala pri delu. vendar je se do pretekle jeseni opravljal vse župnijsko posle. Meseca oktobra preteklega leta pa ga jo bolezen položila na jiosteljo in letos je na tretjo predpostno nedeljo odšel k Stvarniku po plačilo za svoje pet in petdesetletno jrožrtvovalno in nesebično delo. Naj počiva v miru I Nepoznanem človeku. — Saj veste kako ta učeni zdravnik in modrijan obupuje nad današnjo civilizacijo. A nad lantom, ki je kupil tri rakovniške Knjižice bi jaz ne zdvomil; zakaj lant išče smisla, te knjižice pa odpirajo okna prav na nebesno stran in prepričujejo, da se živeti pravi iskati, ko veš, da je resnica bolj potrebna ko vsakdanj kruh; in ko iščejo Resnico, nas prav za prav kliče Kristus. J. Šimenc. KULTURNI OBZORNIK Slovaški zbornik mladega pesništva Ob priliki obletnice slovaške samostojnosti so mladi slovaški pesniki in znanstveniki, literarni zgodovinarji in estetiki, izdali zbornik »Vo dne a v noci« (Podnevi in ponoči), s katerim manifestirajo svojo novo ustvarjanje, novo pojmovanje pesniških funkcij ter novo hotenje v pesništvu in metodah raziskavanja pesniških problemov. Ti so novi, mladi slovaški pesniki s svojimi izvirnimi pesmimi, potem prevodi, nato pa slede znastve-niki s teoretičnimi študijami o pesniških problemih. Ti izvirni pesniki so. frančiškan Dilong ter mlajši: Vladimir Reisel, Julius Lenko, Pavol Bun-čak, Štefan Šarž, Jan Brezina in Jan Rak. Zanimivi so stilno in vsebinsko doneski teh mladih pesnikov. Ta nova generacija navezuje na tradicijo starejših zlasti po motivni in folklorni strani ter zapada v nekako novo romantiko. Naslanja se predvsem na pesem največjega slovaškega romantika Jana Kralja, obenem pa so sorodni tudi simbolizmu ob koncu sloletja. Posebno pa radi prevzemajo v svojo obdelavo folklorne motive ter folklorne besede, ki jih pa obdelujejo na moderen način ter s pripomočki modernega izražanja, ter ta lolklorna primes pomenja bolj samo vsebinsko kontinuiteto s prejšnjimi pesniškimi rodovi. Tu so pesniki, ki izražajo svoja ljubezenska čustva v najratiniranejših odtenkih, nekateri se vrte še v začaranem krogu solipsizma (Bunčak in Brezina), večina pa so močni impresionisti ter prehajajo že tudi v svoboden verz (Janko Rak itd.). Zanima jih narodni pa tudi splošno svetov-.ni problem ter — spomini iz mladosti. Potap-1 jajo se v romantiko čustvovanja, v tolkloro motivov in domačinstvo izraza. Zanimivi so prevodi iz svetovnega pesništva, kjer so zastopani tako romantiki in simbolisti, kakor so: Novalis, Hol-derlin, Rimbaud, Baudelaire itd. Znastveni in teoretični članki obravnavajo \ teme, kakor so: razmerje mlade umetnosti do Novalisa in Kralja (urednik Považan) ter odkriva v tem povratku k romantiki mnogo skupnih črt, predvsem prevzem snovne vsebine starih^ ro-mantikov, v čemer je mladi rod prevzel dediščino svojih prednikov in jo rešuje za nov čas. Med metodološkimi članki o zgradbi umetniških del ter razlagi umetniških funkcij, psihologije pa ludi jezika in metrike (sodeluje tudi prof. Isačenko), je nekaj naravnost pionirskih člankov ter kažejo nova pota iz starega pozitivističnega liberalizma v novo [»jmovanje umetnosti in pesništva. Tako je mladi pesniški rod na Slovaškem proslavil s svojim zbornikom svojo samostojnost ter naznačil pot, kamor teži. Zanimivo je, da analogne pojave v pesništvu kaže tudi najmlajše slovensko pesništvo, kakor bo dovolj jasno pokazal nov zbornik Doma in sveta, ki bo izšel še pred veliko nočjo z bogato pesniško, pripovedni-ško. prevodno in znanstveno literarno vsebino. td * Hrvatski roman o> Hrvatih na Slovaškem. 2e večkrat omenjeni prijatelj Slovencev in Slovakov, urednik Hieronimskih knjig, dr. Josip Andrič je sedaj izdal roman iz življenja slovaških Hrvatov pod naslovom »Velika ljub a v«. O Andriču, ki je bil veliki učenec našega dr. Mahniča ter eden najvidnejših hrvatskih katoliških kulturnih delavcev, smo na tem mestu že govorili kot velikem prijatelju slovaškega naroda že prej, ko je še osebno obiskoval Hlinko, zbirajoč in pišoč knjigo o njem in njegovem delu za Slovake, pa tudi sedaj, ko je predsednik Hrvatsko-slovaškega društva ter je prejel pred kratkim najvišje slovaško odlikovanje od predsednika dr. Tisa. Dr. Andrič je prevel več slovaških romanov, antologij ter jih izdajal v svojih knjižnih zbirkah, ki jih urejuje, monografijo o Hlinki, prevod slovaške ustave, pa tudi slovaško slovnico. Sedaj pa je napisal roman »Velika ljubezen«, v katerem opisuje I življenje tistih Hrvatov, ki so se svoj čas prese- lili na Slovaško ter jim je postala Slovaška druga domovina, Tu se ozira tudi na Burglandske Hrvate, ki so sosedje Slovaški. Roman je sicer kot literarno delo brez večjih pretenzij — kakor pravijo kritiki — ne stopa vidneje iz splošne literarne produkcije, zanimiv pa je kot kulturni dokument 0 medsebojnih zvezah med Hrvati in Slovaki. V njem nastopa tudi Hlinka, ki ga je Andrič dobro osebno poznal. Tako ima to delo v sedanjem času še svoj poseben pomen, ki leži v literarnem poudarjanju ideje o tesnem sodelovanju v preteklosti 1 bodočnosti med Slovaki in Hrvati, kar naj bo nekakšen kulturni most med tema dvema narodoma, ki sta se odločila za isto usodo in isto pot v sedanjem prestvarjanju sveta. td, Bolgarski katoliški koledar Te dni šele smo prejeli »Kalendar Sv. Sv. Kiril i Metodi za 194"» godina«. ki prihaja letos že 26-ič med bolgarske katoličane. Koledar je tudi lelos izšel v založbi Komiteta »Dolir Pečat«, ki je nekako Katoliško tiskovno društvo v Sofiji. Po svojem obsegu je letos koledar zu spoznanje skromnejši kakor prejšnja leta. kar je gotovo posledica vojnega stanja. Kakor prejšnja leta. tako je tudi letos bogato ilustriran. Na uvodni strani itna lepo podobo sv. očeta, zatopljenega v molitev za zedinjenje cerkva in za mir med narodi. Večina prispevkov je cerkvenega značaja; obravnavajo zlasti dogodke iz življenja katoliških cerkva v Bolgariji v preteklem letu. Daljši članek pa je posvečen zgodovini misijonskega delu oo. redemptoristov in oo. kapucinov v sofijsko-plovdivskem vikn-riatu. Zlasti med kapucini je bilo vsak čas tudi po nekaj Slovencev. Nadalje prinaša koledar daljša opisa življenja in del dveh novih bolgarskih katoliških knezov in sicer Ivana Gara-fulova, novega apostolskega ekzarha bolgarskih katolikov vzhodnega obreda, in Ivana Romanova. — S tem. dn se je Bolgarija v zadnjih nekaj letih močno razširila, sc jc povečalo tudi število bolgarskih katolikov; zlasti pomembna ie pridobitev katolikov skopljanske školije, koder deluje tudi lepo število slovenskih duhovnikov, naslednikov našega svetniškega škofa dr. Gnidovca, ki se ga koledar mimogrede tudi s|>omni. Bitoljski župnik Alojzij Turk je v koledarju opisal zgodovino božjepotne cerkve v Letnici, dobro poznane tudi med nami v Sloveniji. Članek spremlja podoba cerkve. Na eni izmed priobfenin podob vidimo tudi prvoobha-jance v Skopi ju, sredi med njimi pa našega rojaka mons. A. Kordinn in pa o. Nikolaja Šer-banOva. — Koledar objavlja tudi nekaj podatkov o »Makedonski Katoliški dobrodelni Ligi«, ki je obhajala preteklo leto že 20 letnico svojega obstanka; v tej zvezi objavlja poleg drugih podob tudi podobo ustanovitelja lige o. dr. llieronima Stamova. S. J. Nove skladbe Mihclčič Slavko: Ciciban. 12 klavirskih skladb za mladino. Samozaložba. Ljubljana 1943-XXI. Pod gornjim naslovom je izšla zbirka mladinskih klavirskih skladb, ki bo za pouk prav porabna. Naslove: Koledniki, Zvonovi, Dedek Sanionog, Uspavanka, Medved z medom, Vrabci in strašilo. Kadar se Ciciban joče, Kro-pnrji je povzel skladatelj po Župančičevem Cicibanu, zato bi bila zbirka v malem neke vrste programska glasba; liolj važno je pa, da taki naslovi mikajo in budijo otroško domišljijo in s tem olajšajo sicer suhoparno šolsko delo. Glasbeni izraz skladb spominja na vpliv Oster-čeve šole, vendar je ta naslon le bolj navidezen, zunanji. Vsa nkordika je tako naravno tekoča. da kakih trdot skoraj ne čutimo. Kot z drugimi doslej natisnjenimi skladbami, tako jo jiokazal avtor tudi s to zbirko, da je nn pravi poti, ki vodj k uspehu, in da smemo od njega pričakovati še solidnih del, jKisebno. ko bo našel svoj osebni izraz, ki ga v t»i zbirki v neki meri šc pogrešamo. M. T« ^Aa&ne novice Koledar Nedelja, 21. sušca: kvatrnn nedelja; Benedikt, opat in ustanovitelj reda; Serupijon, škof. Ponedeljek, 22. sušca: Len, vdova; Katarina Genovska, vdova; Katarina Švedska, vdova. Torek, 23. sušca: Jožef Oriol, spoznavalcc; Pelagija, raučenica; Oton, škof. Lti ni na sprememba: 21. sušca: ščip oh 23.08. Tlerschel napoveduje lepo in jasno vreme. Zgodovinski paberki 21. marca: L. 1G85. je rodil v Eisenaehu skladatelj J o h. Sebastian Bach. L. 1708. je postal že dvorni organist. šest let kasneje pa vodja dvornih koncertov v NVeimarju, po I. 1723. jo deloval v Leipzigu, kjer je v juliju leta 1750. ludi umrl. Bach je eden izmed največjih glasbenikov vseh časov. Osnovo Harhovih cerkvenih skladb tvori prolestantovski koral, ki se izraža najosebnejše v približno 200 cerkvenih kantatah, Matejevem in .Janezovem pasijonu, v Magnificatu in v obeh ora-toriiih za Božič in Vnebohod. Znane so dalje zlasti Bachove skladbe za orgle — 1. 184S. so so vršile izredno hude borbe v Milanu, kjer je bil po petdnevnih borbah (18. do 22. marca) zlomljen avstrijski odpor. Radecky je moral zapustiti Milan in se umakniti v tako imenovani trdnjavski čelverokot. Istočasno so se uprli ludi prebivalci Benetk pod vodstvom Danijela Manina in Nikolaja Tommasea in prav tako pognali avstrijske čele. Završalo je tudi v ostalem lomhardsko-bcneSkem kraljestvu. Uspehi so navdušili italijanske rodoljube, na čelo gibanja zedinjenje Italije se jo sedaj postavil Karel Albert, toda po začetnih uspehih so Italijani doživeli poraz. Naslednik Karla Alberta je moral r kloniti mir. šele deset let kasneje so se izpolnili upi rodoljubov. Kov! pjobovi ■f" Marija Furlan. V Ljubljani je umrla go- spn Marija Furlan, žena šolskega upravitelja v pokoju. Blago rajnico bodo pokopali v nedeljo, 21. sušen ob pol treh popoldne iz. kapele sv. Krištofa na Žalah. Sveta maša zadušnica bo v sredo. 24. sušca ob osmih v cerkvi sv. Petra v Ljubljani. ■}• Ivan Lukec. Na Jožefovo zjutraj je v Sn. Kiišlju pri Ljubljani zadela kap uglednega letnega upokojenega železniškega stro jnika gospoda Ivana Lukca. Rajni je bil znan po svojem zglednem življenju in jc vzgojil številno družino prav tako v krščanskem duhu. Živci je s svojo ženo Cecilijo na lastnem domu, kjer je lani H. novembra še krepuk in čil obha jal zlato poroko. Bil je že 40 let zvest naročnik »Slovenca«, naročnik »Domoljuba« pa že 50 let. Blagega rajnega, ki je bil poznan širni okolici, bodo pospremili na zadnji poti v nedeljo ob treh popoldne iz hiše žalosti v Sp. Kušlju št. 21 na pokopališče v D. M. v Polju. t Janez DoKiiin. Nn Brankovem pri Veli-aščah je na praznik sv. Jožefa izdihnil ugledni in po vsej okolici spoštovani 88 letni gospod Janez Dolšina, bivši posestnik. Blagega rajnega bodo pokopali v nedeljo, 21. sušca ob pol devetih v Vel. Laščah. Za blagim rajnim žaluje številna družina s sorodstvom. ■j" Ana Vilhar. V petek. 19. marca opoldne je umrla v Zagrebu gospa Ana Vilhar roj. Kal-mus, vd. Ulrich. Naj rajnim sveti večna LnČl Vsem njihovim dragim naše iskreno sožalje! Bstatfasni so večeri brez prijetne glasbe! Veliko izb'ro lepih gramofonskih plošč, drohrih gramofonov, prvovrstnih klavirskih in diatoničnih harmonik vseh vodilnih tovarn, dobite v veliki izbiri samo pri PreSernova ulica 44 Oglejte si jih neobvezno! — Sv. maša zadušnira za preminulo g. Ano Z u p a n se bo brala v ponedeljek ob 7. uri pri oltarju sv. Antona v cerkvi Marijinega ozna-nenja. — V Mladinski založbi, Stari trg 30 in na Rakovniku dobite zanimivo knjižico »Vraže« (spisnl dr. K n if ic): cena en& lira. — Naročite se na »Knjižice« v svojem župnem uradu. Naročnina 12 lir. V dvfh mesecih se lahko nsučiie sami doma tuiih jezikov, če se boste poslužili metode slovitih profesorjev. Jezikovni tečaji teh profesorjev so posneti na gramofonskih ploščan ,,LlliOlltl-pllOre" in sicer za italijanščino, nemš'ino, angleščino, francoščino, španščino itd. Ogled je neobvezeu, dobite jih le, dokler zaloga traja pri Prešernova 44 — Umetniška razstava Franceta Klemenčiča bo trajala le še nekaj dni. Naša strokovna kritika, kakor tudi vsa javnost sta s polnim priznanjem sprejeli to razstavo, ki nam kaže Klemenčiča na njegovi najvišji stopnji. Občinstvo je pokazalo izredno zanimanje zo razstavljene interjere, tihožitja in krajine. Kakor smo že poročali, je razstava v umetniškem salonu g. Antona Koso v prehodu Nebotičnika. Ta razstava pomenja kulturni dogodek prve vrste in zato D|)Ozarjam>) občinstvo nanjo! • — Prvi pomladanski dan. V nedeljo 21. t. m. je prvi pomladanski dan Začetek astronomske l>omladi se pričenja 21. marca ob 13.3. Prav na tu dan je polna luna, in sicer ob 23.08. Za določitev velikonočnih praznikov pa po koledarju ni prišla la polna luna v poštev. Je namreč tako, da sledi velika noč prvo nedeljo po prvi pomladanski potni luni, lo ie po prvem pomladanskem dnevu 21. marca. Prva |>omladanska luna pa je letos šele 20. aprila, in zato ie velika noč lako pozna. Bo na dan sv. Marka 25. aprila Letos bo prav čudovito lelo, da bo sv. Marko velikonoče-val. sv. Anton Padovanskl binkoštoval in Janez Krstnik nam t>o Režnje telo nosil. — Žalni vcnci, aranžmaji, izbira lončnic in cvetja — »ROŽA«, cvetličarna. — Izredno lepo vrome. Vremenska bilanca za prvi dve dekadi v marcu ie letos kaj povoljnu in ugodna. Letošnji marec je zelo suh, sončen in primerno topel. Dnevi so najprikladnejJi za izvrševanja prvih poljskih in drugih del. Kmetje zelo marljivo vozijo z golovških hribov steljo. Pričenjajo orali. Vse je na polju oživelo. Posebno živo je na periferiji mesta, kier hite mali obdelovalci z urejevanjem svojih njivic in gredic. Splošen vremenski pregled je za dosedanjih 20 dni l>ovoljen. Jutranja temperatura ie bilo sicer še vedno za nekaj stopinj pod ničlo, toda dnevna temperatura se je navadno dvigala nad -M0C. V 20 dneh smo ietos v marcu imeli le 1 deževen dan. ko je 6. t. m. deževalo in padlo za 2.8 mm dežja, kar je razmeroma malenkostna množina mokrote. Prvih deset dni od 10. do 20. t. m. so se tudi 40 mučeniki dobro izkazali. Vse kažc\ da liodo mučeniki izpolnili svoje vremenske napovedi in da bo lepo vreme trajalo še dalje. — Jutra so še vedno nekoliko hladna in je jutranja temperatura navadno Še nekaj stopinj pod ničlo. Dnevna temperatura pa se že visoko dvitrne n«moči. Šesta državna cestna zbirka na Gorenjskem je prinesla lep uspeh. V vsej koroški pokrajini so ta dan nabrali nekaj nad 724.00 M. Na Gorenjskem je razmeroma največ nabrala Radovljica, ki je 'brala 15.757 M, kar da 4.fi3 M na prebivalca. Krajevna skupina v Kranju se je tudi lepo odrezala in nabrala 22.700 M, kar dn 2.74 M na prebivalca. Delna zatvoritev trgovin in obratov. Gauleiter dr. Rainer je izdal kot šef civilne uprave naredbo, ki predvideva delno zatvoritev obratov, kakor je to v Reichu že izvedeno. S tem je uvedena na Gorenjskem tudi druga naredba za totalno vojno. Okrajne, oziroma krajevne oblasti bodo odredilo potrebne odredbe in skrbele za to. da se ne bodo križale na Gorenjskem že zaključene prijave za delo obveznih moških in žen. Gorenjski tednik navaja naslednja navodila, po katerih se bodo oblastva ravnala. Ce je izdana odločba za zatvoritev, zoper njo ni pritožbe. Obrati se bodo v stanovanjskih naselbinah zapirali posebno previdno. Posebno se bo oziralo na obrate frontnih bojevnikov kakor tudi na novo vpeljanih preseljencev. Pri rokodelstvu bo prišel za zatvoritev v pošlev le majhen del. V glavnem je računati s tem, da bodo zagotovljena vo.jnovažna potrebna popravila s tem, da še nadalje posluje zadostno število obratov kroja-čev, čevljarjev itd. Smrtna kosa. V Kranju je umrl 17 letni Grašičev Nnce. V kranjskem okrožju so umrli v šenčurski občini: Marija Vajt. Marija Kepic, Leon Stare, vsi iz Srednje vasi, Neža Av-šin iz Olševka, Katarina Štirn iz Zgornjega polja. V šentviški občini so umrli: šiler An« iz Št. Vida in Robida Ivan iz Vojske. Ivan Volčič iz Št. Vida, Franc Ix)čniškir tz Vi/mar-jev, Stanislav Cedilnik iz Zgornjih Gameljnov, posestnik in trgovec Jožef Grašič iz Guncelj. V radovljiškem okrožju so umrli v občini Bohinjska Srednja vas: Martin Cvetek iz Stare Fužine, Matija Žagar iz Stare Fužine, Globoko umetniško in religijozno čtivo za postni čas je krasna pesniška zbirka Vide loulerteve: Križev pot Hkrati pa je knjiga opremljena še s footposnetkl postal križevega pota našega znamenitega baročnega mojstra Frančiška Medija iz Koprivnika, Matevž Gart-ner iz Studoru, Ivan šolar iz Stare Fužine, Ivana Arh iz Srednje vasi, Verica Sodja iz Koprivnika, Jožef Ražcm iz Studora in Marija Arh. najstarejša občanka v Bohinjski Srednji vasi, stara 92 let. — V blejski občini: Lucija Lap iz Rečice, Marija Vovk. roj. Dobravec iz Bleda, Mihael Taler iz Bleda, Ivana Janša, roj. Slivnik ;z. Koritna, Ivun Legat iz Zagorice, Jo-žefina Lukanc, roj. Sodar iz Sela, Franc šiilar iz Bleda. V Lo k i pri Me n g š u je umrla Ana Ručigaj, roj. Jagodic. Zapušča 6 nepreskrbljenih otrok. S Spodnjega štajerskega šesta cestna zbirka na Spodnjem štajerskem je vrgla v celjskem okro/ju 92.000 M (lani 77 tisoč 312 M), v okro/ju mariborska okolica 46.000 (42.816), v Mariboru 92.000 (63.628), v Ljutomeru 17.000 (12.400), v Ptuju 52.000 (39.000), v Brežicah 27.(XX> (20.000), v Frbovljah 20.000 (I7.<>00). Hude nesreče. V neki mariborski tovarni se ie te dni zgodila huda nesreča. 54 letni kovač Franc Šuinenjnk iz. Marilnira in 57 letni oomo/ni delavec Alojzij špolenjak iz Maribora sta popravljala 10.0 popoldne: »Praznik cvetočih če SenJ«. Predprodaja vstopnic nn dan predsla ve od 10—12 in dve uri prod predstavo v društveni pisarni, Petrarkova ulica 12-1., desno. FRANČIŠKANSKA DVORANA. Nedelja, 21. marca, oli 5 popoldne: Gheonova igra »Iložjl trubadur Frančišek«. Igra je na praznik sv. Jožefa žela izreden uspeh. DVORANA DELAVSKE ZBORNICE. Nedelja, 21 marca, oh 4 popoldne: DcInvBkn prosvetna prireditev. Na sporedu so pevsko in recitacijske točke. RADIO. Nedelja, 21. muren. — S.00 Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 8.15 Koncert organista Fernanda Hermanlja. — 11.00 Prenos pele maše iz Bazilike sv. Pavla v Rimu — 12.00 Razlaga Evangelija v italijanščini. — 12 15 Rnzlaga Evangelija v slovenščini. - 12.30 Poročil« v slovenščini. -12.45 Komorna glasim. — 13.00 Napoved čnsa. Poročila v italijanščini. — 13.12 Fesinl ln na- pevi. — 13.40 Operna glasba na ploščah. — 14.00 poročila v italijanščini. — 14.10 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanee. — Slovenska glasba. — 15.00 Poročila v slovenščini. — 17.15 Kmetijsko predavanje v slovenščini. — Inž. Janežič Franjo: Boj vrtnim zujodalcem. — 17.35 Priljubljene pesmi vodi dirigent Zeme — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Lahka glasba. — 20.00 Napoved čnsa. Poročila v italijanščini. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30 Filmske pesini Izvaja orkester, vodi dirigent Angelini. — 21.00 Koncert violinista Oiria Straka, pri klavirju Renato Josi. — 21.30 Predavanje v slovenščini. — 21.40 Pisana glasba. — 22.00 Koncert orkestra Cetra, vodi dirigent Barzizza. — 22.45 Poročila v italijanščini. Ponedeljek, 22. marca. — 7.30 Pesmi in nn-pevi. — 8.00 Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 12.20 Plošče. — 12.30 Poročila v slovenščini. — 12.45 Lahka glasba. — 13.00 Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.12 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent Drago M. ftijanec. — Glasba za godalni orkester. — 13.45 Pisana glasba. — 14.00 Poročila v italijanščini. — 14.10 Domovine v vojni, himne in pesmi. — 14.50 Simfonična glasba. — 15.00 Poročila v slovenščini. — 17.00 Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 17.15 Prenos iz rimskega gledališča »Eliseo«. — 19.00 »Govorilno italijansko«, poučuje prof. dr. Stnnko Leben. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Komorna glns-bn. — 20.00 Nnpoved časa. Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.80 Orkester pesmi, vodi dirigent Angelini. — 21 00 Zbor skupine Rlonato »Luigi Loy< v Fircnei. — 21.15 Predavanje v slovenščini. — 21.25 Orkester vodi dirigent Gorili Kramar. — 21.55 Zanimivosti v slovenščini. — 22.25 Pisana glasba. — 22 45 Poročila v italijanščini, LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: v nedeljo: dr. Piccoli, Blelwolsova cesta 6: mr. Hočevar. Celovška cesta 62; mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta 47; v p on o d e -1 j e k : dr Kmet. Blehvelsova cesta 4.1; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7. Nedeljsko zdravniško dežurno .lužbo ho nnrnvl.lnl nd snhote nd 90 do ponedeljka do R mestni višji zdravnik dr. Mnrjan Ahiln, Ljubljana, Korftkova ulica 18. Mali oglasi V malih oglasih velja pri iskaniu služb* vsaka besed* L 0.30, pri ienitovanjskih oglasih je beicda po L l.—, pri vieb ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek se računa posebej. — MaU oglase i* treba plačati takoj pri naročilo. j Služite f) litclo: Starejša kuharica pridna, varčna, zmožna vsega v gospodinjstvo spadajočega dela, želi Blužbo. Gre za malo plačo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Skromna« St 1850. (a p SlaižfreH Dclis: Trgovskega pomočnika |Kmiimp| Kože divjačine: lisičje, dlhurjeve, polhovo, kunje ln od domačih mačk kupuje KOT, krznarstvo, | Naročila Mestni trg 6. (k Smrekovo čreslo lepo, zdruvo In suho ter ježtce — kupuje vsako količino OSN.IARNA J. LAVR1C, St Vtd prt Stični — Ljubljana Kupujem krojaške Šiviljske ln tekstilne odpadke. Ribja ulica 8 ali Prodamo Gramofonske plošče dobro ohranjene dobite že od Lir 10.— naprej v trgovini »Ogled« Mestni trg 3 (vhod akozl vežo). Clematis modri, glicinije, snežne kepe, vrbe žalujke, magnolije, agres. Španski bezeg cepljen poljnenl. okrasno grmičevje, razne trajnice naročite. POLftE. Mala vas 40, p. Ježlca. sprejema tudi trafika: Blelwelsova 17. Dostavim na dom. Aspirinove tablete so uape&no sredstvo proti prehladu, influenci, rev-matizmu i. I. d. Aspirinove tablete zaslužijo VaSc propolno zaupanje. Konjsko seno nevezano. Par vagonov ima razpoložljivih 1o-spodarska zveza, LJubljana, Blelweisova cesta St. 29. d 6x6, prvovrstna optika - ZcIsb Tessar 1 :4.5 kom- »amostojnega — z nekaj ( Cankarjevo nabrežje 8. kavcije aH garancije — sprejmem takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 1809. (b Iščem dekleta ea vsa hlSna dela. Plača ln hrana dobra. Nastop takoj ali po dogovoru. Naslov v upravi »Slov.« pod tt. 1795. (b Pastirja sprejmem, fekerjanc, Motena St. 15 pri Igu. (b Služkinjo pridno ln pošteno, sprejmem takoj. Naslov v upr. »Slovenca« pod St. 1844. Postrežnico zanesljivo ln delavno sprejmemo za dnevno gospodinjsko delo od 8 zjutraj do 4 popoldne. -Javiti se Je tekom ne del Je: Chrlstof, Povšeto-va 33 a (KodelJevo). Hlapca sprejmem za kmečka dela. — LJubljana - Slika Lepodvorska 15. I Staro mrežo za ograjo j vrta, kupim. Alojz Lah. Sv. Petra cesta St. 42. i Srebrnino vsake vrste ln kovaneo kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 1837. Tel. 40 88 DRVA PREMOG O O H B A C GLEDALIŠKA 14 pletno z etuljem. prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 1841. (1 J!- Šivalni stroj, krojaški zolo dobro ohranjen, s kolenskim vzvodom (Knle-hebel), znamke »Jax«, ln »Slnger« Šivalni stroj z dolgim čolničkom, na ročni pogon, poceni prodam. Rebolj, Kamniška St. '8. Tehtnico ki potegne 200—500 kg. kupim. Verblč, Streliška Ulica St. 32. (kg Železno blagajno stočejo, kupim. Navedbo velikosti ln cene ponuditi : A. Kovačlč, Prešernova ulica 44. k Brezove metle dobite pri GOSPODARSKI ZVEZI na Blelwelsovl cesti 29. i Dve novi cizi, dvokolnici I zelo pripravni, ugodno prodam. Alojz Zidar, kovač, Jegllčeva 15. 1 Pisalni stroj dobro ohranjen, po možnosti novejšo tipo, kupim. Ponuditi: A. Kovačlč, Prešernova 44. Semena za vrt ln polje dobite v trgovini Dominik Bezenšek, Miklošičeva 6 (palača Ljudske posojilnice). (1 Žimo za modroce gu nra|em§ Zemljišče pri lesenem mostu na Kodeljevem oddamo v najem. - Naslov v upravi »Slov « pod St. 1870. n Fiiateiija ^Stanovanja! istfic: Zamenjam enosobno stanovanje kuhinjo, svetlo ln zračno, ceno 100 lir, oddaljeno 15 minut od tramvaja, za dvosobno stanovanje. Ponudbe upravi »Slov« pod »Uradnik« St. 1861. r(CL ia\o ijhioh «*-«. Odlična komedija — ženske no ubranit »Bar l>nb lu« ^ V glav. vlomih : Lllla Silvi. Nino Besozzi ln Umberto Mflnatl . . -Predstave : ob delavnikih ob 16 In 1 «■»"■• ob nedeljah ln praznikih ob 10.30, 14 30. 16.30 In 18 30 ,KL lilXO SIJM4 "" Kdo ne pozna Schillerjevlh .Razbojnikov«? Nastanek u-h nain krasno predoiujo velertnn »Življenje Schillerja« (I NASNAD1ERI) od njegovega zadnjega leta v vojni akade-mljl do njegovega begu iz U UrtemberSke vol v od i ne. Interpretacija teu-a veledela Je v rokah treh velikih umetnikov evropskega »lnvisn Uetnrleh Pod st. iseo. i jj vmm j ZobotehniSkega vajenca sprejms zobozdravnik v Stanovanje eno- ali dvosobno, iščem za takoj aH pozneje. Plačam zo več mesecev naprej. - Ponudbe upravi »Slov « pod »Dve osebi« Stev. 1893. c ijmakTJ Revna dijakinja prosi, da bi jI kdo podaril aktovko, katero naj blagovoli Izročiti v upr. »Slovenca« pod St. 1835. Kolesa Klim o nastanku slavne l.eoneavallove opere V k ta v vlogah . Alkla Valil Paul HSrblgcr Tel IHXO liSkrivnostna hirmonija. TOSCA — (G. Puccini) — 'Ko so iveide sijale. (CB 10171. TAKO HOČEM ItVETl - lIJ'Ami Manlio) - Pesem — ritem allegro NE BOS ME ZAPUSTIL - (D' Ami Galdieri) -Pesem - ritem lentn (AA 30/, VOJAŠKA USPAVANKA - (Mllitello-Mari) -Pesem NE BOS ME ZAPUSTIL - (WAmi Galdieri) -Pesem - ritem len to (A A 302 MELANHOLIJA LJUBEZNI - (D'Ami) - Pe sem Ii filma ttenslta le vara nas« SRCE V ZAGATI - (D'Ami-Pamert) - Perem -ritem mvderato U filma tZenska le vara naje (AA 312 FEI5KI1CCI0 TAGIMV11U S. A. CElilA viaie Pošuiu Imptriaic • HREfiZE - Icsei. 22 888 Izdelujem elegantne moške obleke, damske plašče In kostume, obrnem tudi staro, solidno ln po nizki eenl. V LJubljano pridem ponj ln dostavim na dom. Pišite: Stagoj Maks, Dev. Mar. v Polju. (o Kirižne magradg »Irsšliiisks pratike« je za I. I94T žreb razdelil med sledeče tekmovalce: Alilin Verica, Mula va« 61, p. Jeiicn Batlestin Lucija, Ljubljana, Sv. 1'etra nasip j. 1'leriti Anion, Kovte |1i. ( arin-ki oddelek Grebene llilda, drž. uradnica, Ijubljana. I a bor "S Jeglič Marija, učiteljica. Ljubljana. 111 r>k u ul. 2T l.avrič Bogo, dijak, Ribnica l')b Najrode Minka, Vrhnika, SuSnikova 4 Pahulje Franc, žrnn. upr.. Sv. Peter pri Nov m. 1'elan Drapo, dijak. Pred škofijo Ljubljana Pisanskv Božidar, z«ibni prnkl., Kostanjevica OS Simčič Jože, I s t i t u tu «nlo*. Monteortose, Padova Struiole Alojzij, dijak, Baragovo «em.. Ljubljana štravs Anica, Ljubljana, Rožnu dolina VI-30 1'rh Ana, Borovnica Verbie Janez, železu, ujxik.. Prcserje pri Ljublj. V. Iz Kočevja V naši jiodružnici v Kočevju, ki je v pisarni Ljudske posojilnice (zraven cerkve) se lahko naročite na vse naše časopise: »Slovenec«, »Slovenski dom«, »Domoljub«, »Bogoljub« in nn knjige »Slovenčeve knjižnice«. — Motam lahko jx>ravnate naročnino za vse zgoraj navedene liste in knjige ter dobite vse tiolrebne inlor-macije. — l)obite pn tudi dnevu časopise ter posamezne izvode knjig »Slovenčeve knjižnice«. Uradne ure vsnk dnu od 9—12.^0 in od 13—18. Ob nedeljah od 9—12 dopoldne Moderna vila v Opekarski ulici naprodaj za 300.000 lir. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Opekarska« 1825. (p Naprodaj hlSe in zemljišča v Dev. Marija v Polju. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Ugodno« št. 1826. (p Parcele že od 23.000 lir proda ro-alitetna pisarna Pristavec Franjo, Ljubljana, Cesta Arielle Rea St. 3. »Čas«: letnik 1914, 1918 kupimo. Ljudska knjigarna, Ljubljana. Prodam: Mladiko od 2b do 34 1. Ars medici, Kosmos od 26 do 39 1. ter nov An drejev Handatlas z imenikom. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 1807. Vloge in orošnje *tnll)anf člno aesluvlja, ureplsujf lo razmnožuje, Izvrfujs vbs informacije tet rH/,nf osebne uslugp ■ SKR Vlf BI HO«. Ljubljana, 8v Petro cesta t B Dotrpela je, previdena s tolažili sv. vere, moja nadvse ljubljena in blaga soproga, sestra, teta in svakinja, gosjia jiojioldr Pogreb predrage pokojnice bo v nedeljo, dne 21. marca 1943, ob pol 3 ne z Zal, kajiele 9V. Krištofa, Sv. Križu. Sv. maša zadušnica bo darovana v sredo, dne 24. marca, ob S v cerkvi sv. .Petra v Ljubljani. Ljubljana, dne 18. marca 1943. Jakob Furlan, m. šolski upruvitelj v pokoju — in ostalo sorodstvo. Novi naslov frančiškanska ul. 3. Telefon 45 13 Prošnje vloge, prestavo, Informacije, dopisovanje. Intervencije. odkup In izterjavo terjatev, poravnave, nakup ln prodajo, upravo in nadzorovanje nepremičnin, obratov ln soudeležb ter vse druge trgov-sko-gospodarske posle poverite komercialni pisarni ZAJC LO.IZB, Ljubljana, Gledališka ulica Stev. 7. Zajčji hlevček 4 delni z odtokom, zamenjam za krompir ali kure, ki nesejo. Naslov v upravi »Slov.« pod 1859. Izposodite si gramofon in plošče proti majhni odškodnini pri tt. »Eve-( rest«t Prešernova 44. 1 Polnojarmenike švedske, stabilne ln mobilne dobavlja v 4 mesecih od tovarne ILERSIC, Ljubljana, Rimska c. 13. ( Rabljene stroje vsakršne koli vrsti vnuv-člte najbolje, ako jih ponudite Strojno tehnični pisarni ILERSIC, Rimska cesta St. 13. ( lAvto-motorE Motorno kolo 200 du 250 ccin, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe upravi »Siov.« pod »Ugodna prilika« St. 1836. Avto in motorno kolo kupimo v vsakem s'anju. Plačamo zelo dobro. Ga-sogeno Merkur - Puharjeva ulica 6. k Sivi orjaki I. GABERSCEK tiivSi komi«ar r.9 Šoferske '/pito 4 zajce samicc za plc/M, prodam. Tržaška c. 111. Kokoši »Rodejland« Famicc ln valllna jajca, kupim po najvišji ceni, event. tudi zamenjam zaradi osvežitve krvi. Poljšak Lojze, Gerbičeva 20. kolodvorska uiiee u Kupimo psico - volčjaka Izpit SC lahkti polaRB čistokrvnega. - Gnsogeno l ie z 13. letom Merkur, Puharjeva 6. 1 S. S. VAN DINE: 25 Umorjeni Kanarček »Razum 6e, da 6amo poklicen!« Izraz na zdravnikovem obrazu je 06tal nespremenjen, kakor da bi se mu ta razgovor zdel bogve kako važen. »Ste jo videli tukaj ali na njenem domu?« »Mislim, da 6em bil pri njej.« »Govori se, da ste pogostokrat bili tam... In celo v neprimernem času. Ali imate navado, da tudi druge klijentke obiskujete tako?« Vprašanje je bilo skoraj žaljivo, toda iz naglasa sem razumel, da je bil Markham razdražen zaradi zdravnikove neodkritosrčnosti in da je bil prepričan, da ta vedoma molči o važnih podatkih. Preden je zdravnik mogel odgovoriti, se je na vratih prikazal sluga in molče pokazal proti telefonu, ki je stal na mizici poleg pisalne mize. Lindauist je takoj vzel v roke slušalko. Vance je izkoristil za trenutek, da je napisal nekaj besed na listek in ga skrivaj izročil Alark-hamu. Ko je zdravnik končal telefonski razgovor, je z ironičnim naglasom vprašal Markharna: »Ste 6i stavili morda za nalogo, da nadlegujete zdravnike z žaljivimi vprašanji? Nisem vedel, da je nezakonito dejanje, če zdravnik obiskuje svoje pacijente.« »Nočem razpravljati o večji ali manjši zakonitosti Vaših dejanj,« ga je zavrnil Markham. »Toda, ker z Vašimi besdami namigujete na možnost, na katero nisem niti malo mislil, bi Vas prosil, če mi morete povedati, kje ste bili 6noči med enajsto in dvanajsto uro?« Vprašanje je imelo nenavaden učinek. Zdravnik 6e je zravnal in zapičil v Markharna svoje hladne in strupene oči. Njegova krinka je padla in |x>d njo sem opazil poleg težko zadrževane jeze tudi strah. »Moja dejanja v pretekli noči vas niti malo ne brigajo!« je s težavo spravil iz sebe. Markham je molčal in navidezno brezbrižno upiral oči v moža, ki je trepetal pred njiin. Ta njegova mirnost je zdravnika še bolj zmedla. »Kaj prav za prav hočete, zakaj 6te prišli 6em 6 temi 6inešnimi sumničenji?« Njegov obraz je bil smrtnobled, mahal je z rokami in trepetal po vsem telesu. »Poberite se odtod preden Vas vržem ven!« »Zdaj 6e je tudi Markham vznemiril in že je hotel odgovoriti, ko ga je Vance pograbil za roko in mu dejal: »Gospod doktor nas vljudno prosi, da odide-mo!« Prijel je prijatelja za roko in ga 6koraj vlekel iz 6obe. Ko smo 6edeli v avtomobilu, je Vance veselo dejal: »Ljubezniv tip! Naš zdravnik je bolj bolan od svojih pacijentk. Nič drugega ni kot živčni de-generirauec. Če bi te ne bil odvedel, bi te bil gotovo jx)grabil za vrat. Prava 6reča, da sem ti prišel na pomoč. Ti ljudje so prav tako nevarni kot kače klopotače!« Zahip je umolknil in zmajal z glavo. »Markham, prijatelj moj, moral bi se poglobiti v proučevanje črepinj svojega bližnjega. Poteze obraza izražajo dušo. Ali si morda opazil široko štirioglato čelo, njegove trepalnice in iskre- če ee oči ter njegova 6koraj prozorna ušesa? Pravi prebrisanec je ta doktor Lindquist, toda moralni degeneriranec.« »Vprašujem 6e, kaj neki ve,« je razdraženo za-mrmral Markham. »O, bodi prepričan, da nekaj ve. Če bi to mogli izvedeti, bi v našem poizvedovanju že precj napredovali. Poleg tega pa so 6tvari, ki nam jih skriva, brez dvoma v zvezi z njegovo lastno osebo. Izdal se je 6 6vojo razburjenostjo in pokazal resnična čustva, ki jih goji do na6.« »Da,« je pritrdil Markham. »Vprašanje, ki sem mu ga stavil, je učinkovalo kakor bomba. Kako neki, da si mi ga 6vetoval?« »Več razlogov sem imel za lo. Uganil 6em, da je lagal, ko je dejal, da je o umoru pravkar či-tal. Jezilo me je, ker se je skril za poklicno tajnostjo. Prav tako je bilo hinavsko njegovo priznanje očetovskih čustev. Najbolj se mi je zdelo sumljivo, ko se je tako neznansko trudil, da bi se s|x>mnil, kdaj se je zadnji sestal z dekletom.« »Res,« je priznal Markham. Vprašanje je doseglo zaželen uspeh... Prepričan 6em da se bom s tem zdravnikom še 6ešel.« »Da, še ga boš videl,« je ponovil Vance. »Presenetili smo ga. Ko se bo zavedel in bo imel dovolj časa, da vso zadevo razmisli in uredi, bo sestavil zanimivo povest in bo zopet postal zgovoren. Zdaj pa je delo za nocoj končano in lahko v miru premišljujmo do jurti.« Vendar pa delo glede zadeve Odeli za ta večer ni bilo še končano. Sedeli smo šele malo časa v klubu, ko se nam je približal neki gospod in 6e globoko priklonil Markhamu. Ta 6e je v moje veliko začudenje dvignil, pozdravil prišleca in mu ponudil naslonjač. »Rad bi vas nekaj vprašal, gospod Spotswoo-de,« je dejal, »morda mi lahko žrtvujete nekaj minut.« Ko sem zaslišal to ime, sem si gospoda pozorno ogledal, ker sem bil radoveden, kakšen je bil tisti, ki je plesalko spremljal k večerji in v gledališče, lik preden je bila umorjena. Spotswoode je bil pravi aristokratski tip, resen in umirjen, lepo oblečen, a vendar ne s pretirano izbranostjo. Bil je visoke in lepe postave. Markham ga je nam predstavil in mu pojasnil, da se tudi midva udej6tvujeva v zadevi Odeli in da je zato 6matrai za jjotrebno, da nama pove vse, kar je bilo 6 to zadevo v zvezi. Spotsvvoode ga je nezaupno pogledal, nato pa se je priklonil in 3 tem pokazal, da z V6em 60-glasa. »V vaših rokah 6em, goepod Markham!« je vljudno dejal. »Razumljivo je, da Vam bom pomagal, v kolikor mi bo pač mogoče!« Nato se je okrenil k Vanceju in pristavil: »Moj j>oložaj je nekoliko neroden in zato boste razumeli mojo zadrego.« »Moram vas obvestiti, gospod Spot6woode« je dejal Markham, »da vas bom moral klicati kot pričo.« Spot6woode ga je pogledal, njegov obraz se je zmračil, toda rekel ni ničesar. »Dejstvo je« je j>ovzel besedo Markham, »da bomo kmalu nekoga aretirali. Morda bo vaše pričevanje ftotrebno, da ugotovimo, ob kateri uri je plesalka prišla domov. Prav tako nam lahko dokažete, če je bil kdo v dekletovi sobi, ko ste odhajali. Njen krik in klici na r>omoč morejo biti 6ilne važnosti pri ugotovitvi krivde ...« Trije zlati laski deda Vseveda Risal Ivan Romih BILO — NE BILO. NEKOČ JE ŽIVEL KRALJ, KI SE JE RAD POTIKAL PO GOZDOVIH ZA ZVERINAMI. Danes začenjamo novo mladinsko slikanico STEKLO motno, progasto in mnslin, i z d e 1 n j e MISKED MIRKO brusilnica stekla in ogledal LJUBLJANA VII, Medvedovn 38, Jernejeva 20 Telefon 35-75. Zahvala Vsem, ki so sočustvovali ob prerani smrti mojega soproga oz. strička, gospoda Otona Raška tem potom najiskrcnciša zahvala. Posebna gre preč. duhovščini in obemn gg. zdravnikoma dr. Francetu Debevcu in dr. Janku Pompetu za njihov požrtvovulen trud, dalje vsem darovalcem cvetja in vencev, gg. pevcem za v srce segajoče žalostinke in končno vsem prijateljem in znancem, ki so spremili dragega pokojnika na njegovi zadnji poti v tako lepem številu. V Ljubljani, dne 18. marca 1943. Žalujoča soproga Mara in ostalo sorodstvo. Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja ob priliki prebrid-ke izgube našega dragega, nepozabnega očeta iu staregu očeta, gospoda Dekleva Antona profesorja glasbe se vsem najiskreneje zahvaljujemo. Globoko zahvalo izrekamo čč. gg. duhovnikom 'z Jezice, g. dr. Jamšku za trud in požrtvovalnost, cg. pevcem za lepo žalno jietje in vseui, ki so ga spremili do groba. Ljubljana, Stožice, dne 20. marca 1943. Žalujoči ostali. ZAHVALA. 7.a premnoge dokaze Iskrenega sočutja ob težki izgubi našo ljubo mamice, babico, prababice, sestro ln tete, gospe BERNARD ZOFIJE se vsem najiskreneje zahvaljujemo, filoboko zahvalo Izrekamo •jp S ii i oq/uioi ouinp uz n!)Bsuir>i up il -jajc! '|u|?$Aoi|np -JJ Misli za lajšanje trpljenja pokojne, vsem darovalcem cvetja, vsem prijateljem ln znancem, ki so pismeno ali ustno Izrazili sožalje, ter vsem, ki so pokojno spremili na njeni zadnji poti. — Maša zadušnica bo v ponedeljek, 22. marca, ob 7 zj. v cerkvi sv. Jožeta. VILIBALD BERNARD, sin, v Imenu vseh ostalih. NEKEGA DNE JE GONIL ZVERI TAKO DOLGO, DA SE JE V GOŠČI IZGUBIL. Upognjen od teže 88 let je ob svojem zadnjem življenjskem mejniku na praznik sv. Jožefa, zavetnika umirajočih, spravljen z Bogom in ljudmi, obstal inož poštenjak, naš ljubljeni oče, stari oče, praded, brat in stric Janez Dolšina z Brankovega Kristus je vzel, kar je Njegovega, zemlja pa bo vzela v nedeljo 21. marca ob pol 9 v Vel. Laščah, kar je njenega. V.se, ki ste ga poznali in spoštovali, prosimo za tih spomin pri Bogu. Brankovo, Vel. Lašče, dne 19. marca 1943. Jože, Angela por. Tomažin, Marija por. Ivane, Frančiška j>or. Jelene, otroci; France, brat; Frančiška, sestra; vnuki, pravnuki in nečaki, ki za njim žalujejo. Zahtevajte povsod nai list! Zahvala Za mnogoštevilne izraze prisrčnega sočustva, kakor tudi za poklonjeno cvetje ob težki izgubi naše ljubljene, nepozabne sestre in tete, gospe Uršule Veber se prav vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo pevskemu društvu »Edinos;t« za ganljive žalostinke in vsem, ki so blagopokojno spremili na njeni poslednji poti. Ljubljana, dne 20. marca 1943. Žalujoči sorodniki Ljubezen ^ JL Kristine Homanove ^^^M Izleti so pomenili zanjo nekaj novega, nekaj osvežilnega. Dobila je vsaj nekaj, o čemer je lahko premišljevala in čisto po malem se je tudi zaposlila. Morala se je oblačiti in skrbeti za ko-?ilo, zaposlili so jo spomini na včerajšnji izlet. Tu pa tam se je sprostila ob misli, kako bo danes. Prišli so trenutki, ko je pozabila na svojo bol; redki so bili, vendar tako dragoceni. Dobro ji je storilo, da se je našel človek, ki je bil dober napram njej. Bergen ji je prinesel tudi knjige. S čitanjem še ni začela; po ure in ure jih je držala v rokah, listala po njih, brati pa šo ni mogla. Marsikdaj se je tudi zalotila, da ga ni poslušala, ko ji je pripovedoval. Bergen je tudi to vedel, čeprav je želel, da bi bilo drugače. Zelo ga je skrbelo, kaj bo s Kristino. Nikoli si ni mislil, da bo tako hudo. Bergen še ni doživel smrti v družini; šele sedaj je imel priložnost da se je vživel v kaj takega. To, kar do-živiš v domišljiji, pa če tudi pišeš romane, je le skromno in zmanjšano občutje resničnega doživetja. Čim bolj se je vživel v usodo lepe vdove, tem močnejša je postajala njegova pripravljenost, da bi ji pomagal. Iz svoje krepke volje in iz svoje bogate duše je črpal zdravila. Kristina se je zadovoljila z vsakim sredstvom. Za vsako bilko se je oprijela, da se Je vsaj za uro rešila svojih dušečih misli. Odslej so lahko večkrat videli ljudje v mestu -Kristino in pisatelja Bergena, kako sta hodila na železniško postajo, na vlak in na izlete. Prirejala sta tudi daljše izlete. Nekoč sta se zadržala celo ves dan v glavnem mestu pokrajine. Kristina si je morala oskrbeti nekaj nove obleke; svetle, lahke obleke za domačo uporabo, ki jo Je tako rada nosila. Ko sta končala z nakupi, sta obedovala v prikupni restavraciji ob mostu. Potem sta najela avtomobil in se ves popoldan vozila po slikoviti alpski pokrajini. In ko sta se vozila z vlakom domov, sta se spet pogovarjala o novih izletih. Govoril je prav za prav samo Bergen: on je sprožil predlog, jo ogrel zanj, ona pa je samo pristajala. Vsake njegove misli se je oprijela kakor utopljenec, ki mu moliš roko. Tako je hladila skelečo žerjavico v srcu. Če se je spomnila, kakšnih sredstev se Je že posluževala, kako mučno je bilo v mestu, ko je šla na obiske, se ji .je zdela Erikova opora tem bolj lepa, vedra in sprejemljiva. Prišlo je tudi nekaj lepših dni. To je bilo takrat, kadar sta že zgodaj zjutraj kaj podvzela in se podala popoldne še enkrat na sprehod. Nekoč se je celo smejala. V mesečini sta se vračala domov; bila je to prijetna poletna mesečina, ko je zemlja dišala po travi in cvetju in ko je drgetalo ozračje v cvrčanju murnov. Prijatelj ji je pripovedoval vesele zgodbe, ki jih je doživel v Rimu med umetniki. Takrat se jo Kristina prvič zasmejala. Ko se je vračal po cesli proti domu je bil ponosen kakor fant, ki se je postavil pred tovariši. Vso pot je imel v mislih njen lahek, otožen smehljaj. Bil je zadosten, da je prešel tudi na njegovo lice in se ga držal vse do doma. Bergenu se je poznalo, da ni bil več tako zdrav kot nekdaj. 2;e pri prvem srečanju je Kristina opazila, da je močno shujšal. To je bil njen bežen vtis, katerega se pozneje ni več spomnila. Sedaj, ko sta se vsak dan sestajala in ko se je spet navadila, gledati mu v obraz, se je šele prav prepričala, da se je močno spremenil. Ko je izginila zagorela poli, ki jo je pobarvalo južno sonce, in ko je udarila njegova pristna barva na dan, je postal Erik Bergen bled. Nekoč ga je vprašala po njegovem zdravju. Bergen je zardel, potem pa je bil še bolj bled kot prej. V zadregi se je nasmehnil in odgovoril, da je to brezpomembno in da mu ni nič. Ko se Kristina ni zadovoljila z odgovorom, ji je moral povedati: »Nekaj mesecev sem se bavil z mrzlico ali nečem podobnim. Sedaj sem spet na dobrem zraku in vse bo dobro « Ali je vse povedal? Najbrž ne. Okrog njegovih oči je bilo nekaj tujega, utrujenega, podobnega nespečnosti. V Kristini se je prebudila nekdanja ženska skrbnost. Očitala si je, da mora biti njegovo prizadevanje z njo najbrž preveč naporno; tega očitka se je prestrašila. Saj mu res ne more bili lahko z menoj; njemu, vedremu človeku — z menoj, ki sem ubogo mrtvilo. Morda preveč zahtevam, morda preveč jemljem od njega I Tako je premišljevala neko noč, ko se je zbudila in ni mogla več zaspati. Spomnila se je nečesa, kar je bilo že neznansko daleč: spomnila se je prekrasnega jesenskega izleta, ko ji je razodel svojo ljubezen. Da, nekoč jo je ljubil. Zdrznila se je ob tem spominu in prestrašila se ga je; tudi trohico davne, skoraj neresnične opojnosti je čutila. Kmalu pa je spet na to pozabila. Vse, kar je ostalo, je bila trohica prizadevanja, da bi se malo bolj zanimala za notranjost tega človeka, da bi mu izkazala kakšno dobroto, da bi mu kdaj pa kdaj dala tudi kaj malega iz svojega duševnega sveta. Marsikdaj, ko ga je pogledala, je motrila njegovo zdravje. Nekoč ga je spet vprašala, kako se počuti. Njegov odgovor je bil spet isti, ravnodušen kakor zadnjič: »Ah. nič! — Spet pišem nekaj, delo me drži v kleščah. Veste, presenetljivo je, kako nenavadne cvetke poganjajo na tlaku malega mesta!« Spet ga je pogledala, mislila pa je na dogodek, ko ji je nekoč odkril svojo ljubezen. Bergen spet piše? Kristina je mislila na poletje, ko je bil Šo mož živ, in ko je prihajal njun prijatelj na Poljane ter sproti poročal o rasti svojega romana. Kakor marsikaj drugega, tako je tudi ta spomin s silo pokopala. Erik Bergen dela, in njegovo delo je očividno zelo naporno. To se mu pozna na obrazu. Pri tem pa ji poklanja toliko časa, kolikor ga ona hoče sprejeti! Kristina samo sprejema, vedno samo sprejema. Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii Izdajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Ceniii