letoxxvin. št. 29
ptuj, 31. julija 1975
cena 2 din
Z zasedanj zborov SO Ptuj
Včeraj so se sestali zbori SO
Ptuj. Naprej na skupnem zasedanju,
ja bi ocenili gospodarska gibanja za.
pbdobje od l/I do 3/5 1975 in
itanju na področju planiranja.
Potem so se sestali na ločenih sejah.
Potem, ko so ugotovili sklepčnost in
odobrili zapisnik prejšrgih sej
[borov, so zaceli z delovno razpravo
ter potrdili samoupravni sporazum o
Bstanovitvi skupnosti socialnega
ikibstva; statut'
stanovanjske skupnosti; razpravljali
so v družbenem dogovoru o
spremembi družbenega dogovora o
lazporejargu dohodka, osebnih do-
hodkov in nekaterih drugih prejem-
bv ter gibanju, obsegu in strukturi
iupne porabe v letu 1975 v občini
Ptuj; sklepali o potrditvi zaključ-
nega računa davkov in prispevkov
otičanov občine Ptuj za leto 1974, o
potrditvi zakjučnega računa za
It arostno zavarovanje kmetov
občine Ptuj za leto 1974 in o
ustanovitvi družbenega pravobranil-
stva samoupravljat^ a in iitienovanju
družbenega	pravobranilca
samoupravljanja, V nadaljevanju so
obravnavali še družbeni dogovor o
financiranju družbenega pravobra-
nilstva samoupravljanja, osnutku
odloka o delovnem času v trgovskih,
pstinskih in obrtih v občini Ptuj, o
ustanovitvi strokovne komisge za
Mvrščarge otrok z motnjami v
luševnem in telesnem razvoju in
inenovar^u članov komisije, V
»kiučkih zasedanj so sprejeli še
lekatere kadrovske rešitve; ime no-
NOV DELOVNI ČAS
v gostinstvu in v trgovinah na
drobno bo kmalu v vezavi nov
odlok o delovnem času, ki
predvideva, da bodo trgovine v
poletnem času odprte od 7. do 19.
"K. v zimskem času pa od 8. do 18.
Jie, prodajalne kruha pa od 6. do
•7, ure, trgovine z reprodukcgskim
materialom od 7. do 15. ure, enkrat
tedensko pa tudi popoldne do 18.
Trafike imajo podoben delovni
^^as kakor trgovine na drobno. Za
ttgovine v manjših krajih pa velja, da
i? prilagajajo krajevnim potrebam,
fudi v gostinstvu bo nekaj
^rememb. Gostinski lokah, ki
"teežejo gostom s hrano in pijačo,
Jiorajo biti odprti vsak dan od 7. do
p- ure, najdalje pa so lahko odprti
^ 23. ure. Nočni lokali so lahko
?Piti prek noči in sicer do 5. ure
^"'traj. Novost je, da so lahko
!°stinski obrati ob sobotah in
j^deljah odprti dve uri dalje. Ob
peh pred državnim praznikom, ob
^gih praznikih, na pustno soboto
nedeljo ter na pustni torek, so
|°stinski lokali lahko odprti vso
lOc.
Tako lahko beremo v osnutku
J^oka o novem delovnem času v
fSOvskih in gostinskih obratih
""pščine občine Ptuj.
ZK
vali so ravnatelja osnovne šole
Stoperce, direktorja delavske univer-
ze v Ptuju in člane komisge za
reševanje pritožb zoper odmero
prispevka za starostno zavarovanje
kmetov. Dnevni red zasedanja
družbenopolitičnega zbora je bil s
tem izčrpan, medtem ko sta ostala
dva zbora, to je zbor krajevnih
skupnosti in zbor združenega dela
obravnavala še odločbo o ugotovitvi
splošnega interesa za postavitev
antenskega stolpa in radio-oddajne
postne v Novi vasi pri Ptuju; zbor
krajevnih skupnosti pa še sklep o
financiranju krajevnih skupnosti.
Kot je že navada, so zbori zaKljučili
svoja zasedanja z delegatskimi
vprašanji.
MG
Razstava: 50 let pisane partijske
besede v Ptuju
v paviljonu „Dušana Kvedra" v
Ptuju je bila v ponedeljek, 28. julija
1975 odprta razstava: 50 let pisane
partijske besede ob 50-letnici
izhajanja časopisa Komunist. Raz-
stavo je v sodelovariju z uredništvom
Komunista pripravU komite Občin-
ske konference ZKS Ptuj. Odprta bo
do 9. avgusta, vsak dan od 9. do 12.
ure in od 14. do 17. ure.
»Pričujoča razstava je edinstven
celovit dokument o pisani partijski
besedi ter je hkrati pomemben
zgodovinski dokument jugoslovan-
skega tiska v njeni revolucionarni
zgodovini, je povedal Dimče
Stojčevski, organizacgski sekretar
komiteja OK ZKS Ptuj in nadaljeval;
„0d izida prve številke Komunista,
januarja 1925 leta pod uredništvom
velikega jugoslovanskega revolucio-
narja Moše Pijade, je pomenil
Komunist glas Partije, v enem od
odločilnih trenutkov razrednega
boja in ilegalnih pogojev dela
komunistične partije.'
V nadaljevanju našega pogovora z
organizacijskim sekretarjem je ta
spregovoril o pomenu Komunista v
tistem času. Komunist je bil v
tistem času sestavni del celotnega
idejnopolitičnega boja vseh na-
prednih sil ter pomeni še danes
idejnopoUtično oroge za mobilizar
cijo članov in organizacije ZK,
delavskega razreda in delovnih ljudi.
Njegova izredna zgodovinska vloga
in naloga ostaja še danes vedno
prisotna, saj ne obravnava samo dela
organizacije in organov ZK, temveč
z izrednim razrednim posluhom in
naravnario pisano besedo spodbuja,
izobražuje, kritizira ter usmerja
člane ZK, delavski razred in delovne
Judi v nadaljnjo izgradnjo samo-
upravne socialistične Jugoslavije
pod vodstvom ZKJ.
Časopis Komunist ima izredno
oster posluh pri obravnavi vseh
družbenoekonomskih in političnih
dogodkov ter problemov; hkrati pa
na izredno konstruktiven način bica
sleherne slabosti posameznika,
skupine, organizacije itd. V tem
postaja časopis Komunist pomem-
ben kreator in usmerjevalec naše
sociahstične družbene zavesti, ker
resnično uveljavlja svojo avantgar-
dno vlogo v pisani besedi. Zaradi
tega Komunist ni ostal samo glasilo
članov ZK, temveč je postd tisti
medij, po katerem segajo tudi drugi
delovni ljudje, ker piše jasno,
konkretno in v imenu delovnega
človeka in se dosledno bojuje za
uresničevanje partijske politike in
Titove revolucionarne usmeritve.
Razstava 50 let Komunista v
zanimivem slikovnem gradivu pre-
zentira še vrsto zgodovinskih
podatkov v pol stoletja prehojeni
poti revolucionarno pisane besede
jugoslovanske partge, zato si jo
oglejmo v čim večjem številu!
MG
Ptujski poletni utrinek.
foto: z. kodrič
2. stran
TEDNIK - ČETRTEK, 31. julija 197$
Kdaj tudi pri nas sezonske razprodaje?
v gospodarsko razvitih predelih
sveta trgovina ob zaključku sezone
(letne, zimske) or^nizira razprodaje
zalog. To je priložnost, ko je blago
naprodaj po znatno nižjih cenah.
m nas v Jugoslaviji takšnih
razprodaj ne poznamo, če ne
upoštevamo kakšnih izjem, ki le
potrjujejo pravilo.
VseicaJcor velja ugotovitev, da
zadrževanje blaga v skladiščih in
pričakovanju, da ga bo mogoče
prodati po cenah, ki so veljale v
sezoni, ni v korist niti proizva-
jalcem, niti trgovini. Najpogosteje je
to nerealen kapital. Sr edstva so
zamrznjena in v času, ko zopet grozi
nelikvidnost, je dragocen vsak dinar
v skladu obratnih sredstev. Razen
tega ni brez utemeljitve misel, da
takšno blago nekdo želi kupiti.
Vsako odlaganje najpo gosteje ne
prinese nobenih koristi.
V trenutku, ko ni več konjunktu-
re za posamezno blago, je
razprodaja možnost za anketiranje
potrošnikov o tem, po kakšni ceni
so pripravljeni kupiti takšno blago,
pa tudi za izpraznenje skladišč.
Občasna praksa, da se blago
pr odaja s popustom, se je
pokazala kot koristna.
Letošnje leto je pokazalo, da
prodaja ne teče gladko ne glede na
to, ali gre • za blago trajne
uporabnosti ali drugo blago. Vse
bolj je namreč jasno, da potrošniški
krediti ne morejo biti edini
regulator proizvodnje in prometa
blaga. Treba je iskati nove oblike,
začeti s popustom ob nakupu z
gotovino pa do razprodaj zalog. To
bi prineslo večstranske koristi,
istočasno pa bi pokazalo, kaj tržišče
sprejema in kako globoki so žepi
potrošnikov. Vsekakor so minili
časi, ko so potrošniki oblegali
trgovine, znajo pa se na tržišču tudi
boljše orientirati. Mnogo naših ljudi
odhaja kupovat prek meje. Koliko
milijonov dinarjev odteče vsak dan v
Gr adec, Celovec, Gorico, Trst ali
celo v Benetke za nakup kavbojk in
druge podobne robe, česar naša
konfekcija in trgovina nista znali
zajeti? Tam prav dobro vedo
prisluhniti tržišču in se odločiti za
razprodajo. Zakaj se mi tega
izogibamo?
PONOVNO PRIPRAVE NA ZDRUŽITEV
TAP-alN SIGME
„Za združitev ptujskih podjetg
TAP-a in Sigme se temejito
pripravljamo," je splošno mnenje
komisije, ki pripravlja združevanje.
Ponovna priprava združitve ni
potekala tako, kot so si zamislili.
OZD se namreč mor^o ustavno
organizirati. Sigma se je organizirala
lani, TAP pa v letošnjem letu. Ko je
to izvršeno, se lahko začne pripravni
del združevalna. Delo so razdelili v
tri faze; najprej se organizirati v
TOZD, potem združevanje TOZD in
tretja faza združitev tistih proiz-
vodenj temeljnih organizacg združe-
nega dela, ki so sorodne po svoji
strukturi dela (tudi lokacgsko). Po
združitvi bi naj skupno podjetje
imelo 11 TOZD. N^ opomnimo, da
se bo podje^e „01ga Meglic"
n^veijetneje združilo s Primatom iz
Maribora, kije še najbo| soroden po
proizvodnji, to je sicer še predlog, ki
je v razpravi OK ZK Ptuj.
Že zdaj so pripravljeni programi,
prav tako je združitev navedena v
sredigeročnem programu občine
Ptuj. Ugotovili so tudi, da bo
združeno delo imelo 80 milijard
bruto produkta, kar je razveseljiva
ugotovitev bodočega združenega
dela.
Akcija združevanja je torej že v
teku, s široko družbenopolitično
akcijo morajo organizirati in sproti
obveščati delavce, ki bodo tako
pravilno seznanjeni o prednostih
take združitve, glede katere bi
odločali na referendumu v oktobru
letos.	z. kodrič
35 let šolskopoliklinične službe v Ptuju
Te dni se izteka 35 let, odkar smo
ustanovili v Ptuju prvo javno
ambulantno zdravstveno ustanovo, v
kateri smo nudili brezplačno
zdravniško pomoč šolarjem, dga-
kom in študentom na vseh stopnjah
učne dobe.
Ustanova je bila odprta pod
naslovom »Zdravstveni dom" in
sicer v levem delu pritličja, tam, kjer
sedaj deluje protituberkulozni di-
spanzer. Ker je bUo to poslopje
izključno stanovaigska hisa, smo
preuredili pritličje tako, da je imelo
povsem ločen vhod od zun^ in je
bila ustanova zaključena enota zase,
da ni bilo medsebojne motnjave.
Za ustanovitev smo se pobrigali
trije: mestni fizikat takrat še
avtonomnega mesta Ptuja (ki sem ga
vodil podpisani), takratni srezki
sanitetni referent, sedaj že pokojni
dr. med. Vladimir Vrečko in tudi že
pokojni dr. med. Ivo Pire, ki je bil
direktor centralnega higienskega
zavoda v Ljubljani. Zadnji ima
velike zasluge za razvoj šolskopoli-
klinične službe v Sloveniji. Začeli
smo z zelo skromnimi sredstvi in
minimalnimi honorarji. Vzdrževanje
je financiral omenjeni higienski
zavod v Ljubljani. Zdravnikov
honorar je bil komaj simboličen, ki
materialno nikakor ni poplačal
vloženega truda in dela.
Tudi otvoritev sama je bila do
skrajnosti skromna in razen idealnih
in dobrih besed ni premogla ničesar,
niti kavice, kaj šele uglednejše
zakuske. Bilo je v nas mnogo
idealizma, hoteli smo zadostiti želji
skrbeti za telesno zdravje mladine
na velikem in v marsičem
zanemarjenem področju ptujdcega
okraja.
Otvoritve so se poleg že
omenjenih udeležili predstavniki
okraja in mestne občine ter
zdravniki, ki so tedaj delovah v
Ptuju. V posvetitev sva z dr. Pircem
povedala nekaj skromnih besed.
Podčrtala sva pomen ustanovitve in
namen ter načrte bodočega dela.
V ptujskem okraju, ki |e bil po
številu prebivalcev najmočnejši, je
bilo seveda tudi mnogo učeče se
mladine in tako je bilo na vidiku
mnogo dela in oranja ledine na
področju javnega zdravstva in
preventivne medicine.
Z delom sva začela s sedaj tudi že
pokojno med. sestro Ano Ostanek iz
ljubljane. N^več pozornosti smo
posvetili sistematskim pregledom
šolarjev, ki do tedaj še sploh niso
bili opravljeni. Naprej v osnovnih
šolah, kjer smo odkrili mnogo
anomalij in zdravstveno slabotnih
otrok. Pa tudi kurativnega ambu-
lantnega dela je bilo iz dneva v dan
več. V ordinacijo so se zatekali
številni učenci, ki poprej niso imeli
svojega zdravnika, starši pa jih v
privatne ordinacije niso vodili, razen
v primerih težjih obolenj.
Cas otvoritve ustanove ni bil
ugoden. Zivljei^e tistih let je bilo
povsod radi nasilja nacistične
Nemčije že toliko vznemirjeno, da
je bilo delo na mnogih področjih
ovirano. Orožne vaje so okrnile tudi
moje delo na najmanjšo mero
kurativnih storitev.
Ko je vojna vihra zajela našo
deželo, so mene kmalu zaprli in
izgnali. Ustanovo so prevzeli Nemci,
jo obdržali in kot „Gesund-
heitsamt" preselili v ulico ob Dravi.
Sestra je ostala še nekaj časa v
njihovi službi, dokler se ni umaknila
domov v Ljubljano.
Tri mesece po zaključku vojnih
dogodkov sem se vrnil v Ptuj in
Zdravstveni dom smo zopet preselili
nazaj in delo je steklo po starih
tirnicah. Ko je socializacija medicine
z^ela širše mere v splošnem
zdravstvu, sta se Zdravstvem dom m
dotedarga bolniška blagajna združila
v sedanjo večjo ustanovo pod istim
imenom, kjer bivša šolska polikli-
nika nadaljuje svoje delo še danes
kot šolski dispanzer.
Dr, Fran Brumen
ŠPORTNA DVORANA V PTUJU -
TELOVADNICA
9. aVgusta 1975 bo v Cučkovi
ulici v Ptuju otvoritev nove športne
dvorane. Tako bomo Ptujčani dobili
prepotreben objekt, ki je predvsem
namenjen telesni vzgoji občanov. V
objektu je telovadni prostor v
velikosti 550 kvadr. metrov, štiije
garderobni prostori, ustrezne sani-
tarije, klubski prostor za vadite^a,
ki je tako urejen, da omogoča
direkten prenos oziroma snemanje.
Višina telovadnega objekta je 7 m
V eni izmed prejšnjih številk smo že
napi§ali, da bodo telesno kulturne
organizacje krajevne skupnosti Ptuj
solidarnostno združevale sredstva za
nabavo opreme. Športno dvorano
bo opremil ELAN iz Begunj.
Objekt, ki ga je projektir^
Projektivni biro Ptuj; gradnjo pa
izvaja gradbeno podjetje Gradiš -
TOZD Gradnje Ptuj, bo služil tudi
za športno vadbo številnih ekip, ki
so se doslej srečevale s številnimi
težavami, zlasti pri treningih v
jesensko-zimskem času. V dopol-
danskem času pa bo telovadnica v
'porabi osnovne šole „Toneta
Znidariča".	MG
JUGOSLAVIJA
JEP02ELA
žetev je v glavnem končana in
zato lahko bralce seznanimo s
prvimi uradnimi podatki o letoš-
njem pridelku pšenice. V skladišču
bomo lahko vskladiščili okrog 4,8
milijona ton pšenice, kar je 25
odstotkov manj kot preteklo leto.
Kljub vsemu bo treba odkupiti 2,3
mflijonaton pšenice, vendar tre;
nutno nastaja problem, kajti
potrebnih sredstev za odkup ni
Upajmo, da se bodo stvari činj
hitreje uredile, da se bo našel
potreben denar in da bomo zdaj, ko
je še čas, nakupili potrebne količine
pšenice, kajti za kasnejši uvoz 1"
morali odšteti neprimerno veŽ
dinarjev, kakor pa sedaj ob žeW;
Zato se bodo morale zmanjšal
obvezne rezerve nekaterih bank i"
ta sredstva nameniti za odkup.
Velja še opozorilo, da moramp
letos izpolniti plan in posejati
pšenico na dveh r^ijonih hektaije^'
kajti tudi za nas velja zlato praviloj
Kakor boš sejal, tako boš tudi žel
■7 K.
DELEGATSKO VPRAŠANJE
Delegac^a trgovskega podje^a
Izbira Ptuj je postavila naslednje
vprašanje:
Ali je v občini predvideno dajati v
brezplačno uporabo zemljišče za
gradnjo industrijskih objektov, kot
so storile že nekatere druge občine v
republiki?
Prosta ponudba zemljišč je v
nekaterih občinah rešila vprašanja
zaposlitve, saj so v tem primem
industrijska podjetja zainteresirana
za gradnjo dislociranih obratov j^av
na takšnih brezplačnih zemljiščih.
Odgovarja oddelek za gospo-
darstvo in urbanizem:
Občina Ptig ne razpolaga s
sredstvi, s katerimi bi lahko
pridobivala zemljišča, ki bi jih dajala
eventuelnim investitorjem brezplač-
no. V preteklem letu se je zemljiški
fond občine močno zmanjšal tako,
da danes občine razpolaga samo z
manjšimi stavbnimi parcelami.
Glavna ovira v pridobivanju
investitorjev, ki bi bili pripravnem
graditi industrijske obrate ni
zemljišča, saj je cena le-tega
sorazmerno nizka: temveč komu-
nalna neopremigenost parcel. Tudi
povsem nezahteven industrgski
obrat potrebuje kanalizacijo, vodo-
vod, elektirko, telefon in ustrezno
prometno povezavo. Zato je
dejavnost komunalnega sklada
usmerjena v pospešeno urejanje
industrijske cone. V letu 1974 je bil
položen telefonski kabel, zgrajena
prva faza kolektoga kanalizacije; v
letoši^em letu pa se nadaljuje
gradnja kolektoija.
Priprava: MG
NA DELU ŽE IV.IZMENA DELOVNE AKCIJE
»HALOZE 75"
Mladi iz obalne - kraške regge in
iz celjske regije del^o v 4. izmeni
mladinske delovne akcge Haloze 75.
Po dosedanjem delu lahko rečemo,
da imajo vse možnosti, da postanejo
n^ uspešnejša izmena M DA Haloze
75. Do sedaj so se izkazali pri delu
na delovišču kot pri delu v
interesnih dejavnostih. Ustanovili so
tudi marksistični krožek z okroglo
mizo in bolj zavzeto delujejo na
področju idejno-političnega izobra-
ževalca. V nasledi^ih dneh jim bo v
pomoč priskočil strojni park.
III. izmena mladinske delovne
akcije Haloze 75, ni izpolnila
delovnega načrta. Zakaj ne? O
vzrokih neuspeha je spregovoril Jože
Poglajen, komandant akcije Haloze
75. »Vzrokov zak^ III. izmena
MDA Haloze 75 ni izpolnila
gradbenih norm, je več. Pri deluje v
veliki meri nagnalo vreme, delali
smo na enem izmed najtežjih
odsekov, omeniti je treba tudi slabo
fizično konstrukcijo brigadirjev in
ne nazadnje tudi nizko starostno
povprečje 15, 16 let. To so torej
glavni vzroki neuspeha. Drugače pa
so pri delu v interesnih sferah
zadovoljili."
Do zak^učka MDA Haloze 75 nas
loči še dober mesec.
Mn
IEDNIK - ČETRTEK, 31. julija 1975
stran 3
Krajevna skupnost Grajena
v zadryeiri času je v središču
pozornosti KS Grajena; to pa iz
lazloga, ko bo v Grajeni osrednja
slovesnost ob letošnjem praznovanju
občinskega praznika, 8. avgusta, ki
ga občina Ptuj praznuje v spomin na
tragič . n dogodek pred 33 leti, ko je
v pjslednjem boju izkrvavela
Siovenskogoriška četa v bitki pri
Mostju.
KS 'Gr^ena se razprostira v
dolžini 16 km - to je od Ptuja pa
do KS Duplek in v širini 7,8 km
obsega 4 vasi Grajeno, Grajenščak,
Mestni vrh in Krčevino pri
Vurberku; štge 1800 prebivalcev. V
vsakdanjem življeigu se srečuje s
številnimi problemi. Če je do
nedavnega životarila, lahko danes
mirno zapišemo, da pomeni leto
1974 prelomnico v njenem delu. KS
je zaživela novo samoupravno
življerie in dosega številne uspehe.
Krajevna samouprava ima zbor
delegatov kot najvišji organ, ki je
izvoljen; svet KS in kot najvigi
organ krajevne samouprave, zbor
delovnih ljudi in občanov. Sprejela
je tudi obsežen program dela, v
katerega spada tudi obnovitev
zadružnega doma, katerega dela
potekajo po načrtu tako, da bo
slovesno odprt ob občinskem
prazniku z novim imenom Dom
„Franca Osojnika" Grajena.
V obsežen program dela pa so
vključili tudi komunalno ureditev.
Zgradili so že en most, dva imajo še
v načrtu; v Mestni vrh pa bodo
potegnili asfaltno cestišče. Cesta v
Mestni vrh bi naj bila odprta v dneh
praznovanja občinskega praznika.
Tudi dela na tej cesti potekajo po
načrtu, gramoz je že navožen,
urediti bo treba izravnalno plast in
nazadnje še potegniti asfalt. V
zadružnem domu bodo uredili še
letos ambulanto, ne bodo pa
pozabili na osebje, ki bo delalo v
liej in na prosvetni kader. V novem
zadnižnem domu bodo tri nova
trisobna stanovanja: eno stanovanje
za prosvetnega delavca, eno za
patronažno sestro in eno za
trgovskega delavca. Navedeni pro-
pam dela bo uresničen v letošnjem
letu, to je do 1. oktobra. Sredstva za
kratkoročni načrt so zagotov^ena;
pomagala so nekatera ptujska
podje^a in skupščina občine Ptuj -
oddelek za urbaruzem.
Kakšen pa je srednjeročen
program razvoja KS Grajena? V
sedrjeročnem programu razvoja
krajevne skupnosti Gr^ena so dali
prednost povezavi celotnega območ-
ja, tako, da bi gravitirala prvič v Ptuj
® drugič v samo KS. Nadajevali
bodo z etapnim asfaltiranjem cest
*ozi Mestni vrh naprej prek
^rajenščaka in iz Grajenščaka
navzdol na glavno pot Maribor-
V celoti bi naj asfaltirali
'6,5 km cest. V srednjeročnem
Območju bodo do^adili zadružni
dom in tako pridobili nove prostore,
so potrebni za uspešno delo
diužbeno-političnih organizacg.
Povedati je treba, da te uspešno
delajo, p-edvsem velja to za
Jtganizacijo ZK. Pohvaliti je treba
"di mlade, ki v teh dneh pomagajo
Pf' obnovi zadružnega doma.
pozabili niso tudi na vodovod,
potreba po vodi postaja iz dneva v
Pan večja; center Grajene se veča; to
zaselek okrog zadružnega doma.
•^acun^o, da bodo vodovodno
mrežo oziroma vod položili že do
konca srednjeročnega programa in
nanj prik^učili zaselek; ostale hiše
pa na ptujski vodovod v naslednjem
obdobju krajevnega samoprispevvka.
V srednjeročnem planu so za
realizacijo programa predvideli 600
starih milijonov.
Ob koncu spregovorimo še o
pripravah na občinski praznik. Te
težejo že od začetka tega leta. Do
takrat bodo uredili zadružni dom,
asfaltirali cesto Ptuj-Mestni vrh in
dogradili nekatere mostove. Cesta
Ptuj-Mestni vrh je zelo pomembna
za delavce, ki se vozijo vsak dan na
delo v Ptuj, pomembna je še za KK
Ptuj, ki ima v tem področju precej
plantažnih nasadov in za ljudi iz KS
Destemik in Grajena. Ko bo cesta
dograjena, bo ta predel pomenil
važno rekreacijsko točko. Zato ni
napak, da že sedaj razmišjajo o
ustanovitvi turističnega društva in o
možnostih razvoja kmečkega turiz-
ma. Financiranje te ceste so
predvideli tako, da bo prispevala KS
Grajena večji delež, delno bi naj
cesto sofinancirala tudi KS Ptuj, v
kolikor teče cesta po tej KS in
občinski lokalni cestni sklad.
Za praznovanje pa so pripravili
bogat kulturni prodam, o katerem
smo že pisali. Naša sogovornika sta
bila Anton Zoreč, predsednik KS
Grajena in Mirko Vaupotič, pred-
sednik zbora delegatov.
MG
GROZEČA NEVARNOST
o jezeru v Ljudskem vrtu v Ptuju se je že pisalo in mnogo govorilo.
Okolica jezera je neurejena, ograja polomljena, na južni strani pa je niti ni.
Otrokom žato grozi nevarnost, ki je v poletni razigranosti toliko večja. Tudi
starejšim občanom, ki se sprehajajo, lahko zdrsne v blatno jezero.
z. kodrič
foto s. j.
KONEC DOBER
VSE DOBRO
Naslov je namenjen novemu
olimpijskemu bazenu v Kidričevem,
ki bo, vs^ tako pravijo na KS odprt
še pred občinskim praznikom.
Bazen bo vsekakor imenitrra prido-
bitev za vse vodne prijatelje in
morda tudi kakšen opomin, da v
občini ustanovijo nov plavalni klub,
ali pa akcija »Naučimo se plavati".
Do sedaj je bilo vloženjjh okrog
300 starih milijonov dinarjev (od
tega je TGA prispevala 200 starih
milgonov). Dela so v končni fazi.
Gradbeno podjetje GRADNJE iz
Ptiga, ki izv^a vsa gradbena dela, še
ureja okolico, polaga še zadnje
betonske plošče okrog bazena, v
zadrgi fazi so tudi vsa električna in
vodovodna dela. Voda v bazenu bo
topla okrog 26-27 stopinj C,
vstopnina bo ostala nespremenjena,
novost so le izjemno poceni
družinske vstopnice, ki pa so jih že
pokupili delavci TGA.
Ob gradnji novega olimppkega
bazena ne smemo prezreti mladih,
ki so pod geslom ,,Čisto okolje -
ponos mladih ljudi" urejevali
okolico ter izkopali 568 metrov
dolg jašek za dovod pitne vode do
bazena. Mlade še zmerq lahko
najdemo na delu in so prikazali
visoko delovno zavest, da tako tudi
oni neposredni lahko vplivajo na
razvoj nekega kr^ a.
Ko smo povprašali, zakaj bazen
ni globlji, nam je t^nik KS
Kidričevo odgovoril, da bi za
poglobitev bila pač potrebna
dodatna finančna sredstva, kijih pa
ni bilo moč dobiti in je zato bazen
globok od 1,30 m do 1,80 metra.
Dela ^adbincev bodo tekla tudi čez
nedeljo, zato lahko upamo, da se
bomo že sredi prihodnjega tedna
lahko »potopili' v vodi novega
bazena v Kidričevem.
z. k.
4. stran
TEDNIK - ČETRTEK, 31. julija 197$
Pred 30 leti
Prve svobodne volitve
Ko v letošnjem jubilejnem letu
proslavljamo 30. obletnico osvobo-
ditve in zmage socialistične revolu-
cije, je prav, da se spomnimo tudi na
pomembne dogodke prav v teh dneh
pred tridesetimi leti, ko smo izvajali
prve svobodne volitve v narodno-
osvobodilne odbore. V večini
okrajev Slovenije so bile te volitve
29. julija, v takratnem ptujskem in
ormoškem okraju pa v nedeljo 5.
avgusta 1945. Ne bo odveč, če na
kratko obudimo spomin na poletje
pred 30 leti, ki so ga naši občani
doživljali kot prerojeni, vse se jim je
zdelo novo, in marsikaj je dejansko
bilo novo.
V poletju pred 30 leti ni bilo
turistov in izletnikov. Po naših
prašnih cestah je bilo bore malo
avtomobilov, še kolesarjev ne, le
kmečki vozovi in koleslji so pogosto
ropotali ob enakomernem topotu
konjskih kopit. Te so zlasti
odmevale preK zasilnega lesenega
mostu čez Dravo, ki je bil zgrajen v
nekaj tednih. Inženirska brigada
VII. korpusa pa je vlagala vse sile, da
bi čimprej zgradila železniški most
in tako odprla promet na progi
Prage rsko-Kotoriba.
Po naših vaseh so se od
osvoboditve dalje vrstili mitingi.
Ponekod resni in slovesni, s
političnimi govori in kulturnim
programom, drugod pa bolj zabavni.
To najzgovorneje potrjuje doku-
ment, ki ga je okrajni odbor OF Ptuj
poslal GO OF Slovence. V tem
poročilu med drugim pišejo, da so
na Hajdini pri Ptuju organizirali
miting, ki je trajal do ranega jutra -
,,s pijanskim prepevanjem, stre-
ljanjem, plesom in hrupom". Potem
pa so pripisali, da so aktivisti OF
odločno nastopili proti takim
mitingom, kajti miting ne sme biti
stara veselica, za katero bi po hišah
zbirali hrano in denar, potem pa
popivali in to največkrat izbranci
vaške družbe. V enem od zapisnikov
OK KPS Ptuj pa je zapisano:
„Nadaye je bilo sklenjeno, da se
prepove veselice. Vsaka kulturna
prireditev pa naj bo 10 dni prej
javljena na notranji odsek, ki naj
izda potrdilo in istočasno obvesti
prosvetni odsek."
Po vseh večjih krajih Slovenije, pa
tudi v Ptuju so zasedala sodišča
narodne časti in obravnavala vse
tiste, ki so se med vojno
omadeževali. Posebej pa so delovale
komisije za ugotavljanje vojnih
zločinov. Na podlagi zakona o
zaplembi iz junija 1945 je celotno
premoženje nemškega rajha in oseb
nemške narodnosti, nadalje ime^e
vseh vojnih zločincev in njihovih
pomagačev postalo državna lastnina.
V skladu s tem so tudi v Ptuju začeli
ustanavljati državne tovarne, obrtna
podjelja in zadruge, delavce pa
organizirati v sindikate. Iz poročila
izh^a, da je bilo avgusta 1945 na
območju ptujskega okraja že
organiziranih 1280 delavcev v
sindikatih, okrog 200 pa je bilo še
neorganiziranih. Takrat je bilo 26
sindikalnih podružnic, 5 pripravljal-
nih odborov in 4 plačilnice. V
poročilu je bilo tudi poudarjeno, da
„morajo sindikati pravilno razumeti
udarniško delo".
Mladina pa tudi starejši so takrat
dnevno hodili na udarniško delo. To
je bilo nujno, saj je bilo v Ptuju in v
njegovi neposredni okolici vse-
povsod polno ruševin, sledovi
močnih bombardiranj, ostrešja je
bilo treba prekriti, da bi les in
zidove obvarovali pred mokroto, ki
se je kljub lepemu in vročemu
poletju obetala vsaj v jesenskih
mesecih.
Mnogo stvari je bilo treba urediti
takrat. Med najpomembnejše je prav
ojovo sodilo organiziranje preskrbe
za delavce in civilno - nekmečko
prebivalstvo. Najprej je bilo treba
ustvariti evidenco prebivalstva. Ni se
dalo drugače kot tako, da so
odborniki OF šli od družine do
drilžine in ljudi popisali. Toda, čez
dan, dva - ti seznami niso več
držali. Iz izseljeništva so se dnevno
vračali posamezniki ali cele družine,
vračali so se družinski člani iz
taborišč, ujetništva, prisilnega dela
itd. Prihajali so tudi po letih starejši
borci iz JA, ki so bili še kako
dobrodošli na terenu pri političnem
in obnovitvenem delu. Kljub
nenehnemu gibanju prebivalstva je
odborom OF uspelo ustvariti
kolikor toliko pregledne sezname
ljudi, ki so bih tudi dobra osnova za
sestavo prvih volilnih imenikov.
Čeprav bi še lahko navedli
marsikaj zanimivega iz tistih dni,
zlasti zamenjavo denarja za nove
dinarje DFJ - 60 par za RM, s tem,
da več kot za 5 tisoč dinarjev ni
nikdo mogel zamenjati okupatorske
valute. S tem so bili prizadeti
najrazličnejši špekulatni, ki so si
med vojn® nakopičili precejšnje
zaloge umazanega papirja, ki se mu
pravi - denar. Vsk, ki je šel svoje
RM ali kako drugo medvojno valuto
zamenjat, je moral imeti potrdilo od
odbora OF, daje to resnično njegov
denar. Kljub temu se je zgodilo, da
Je marsikateri hlapec zamenjal denar
'za svojf aggospodarja, aH revež za
bogatega soseda. Vendar v tem
sestavku želimo dati glavni pouda-
rek pripravam na volitve v
narodno-osvobodilne odbore.
Priprave na volitve v krajevne in
okrajne narodno-osvobodilne odbo-
re so trajale dober mesec. Po vseh
vaseh so bili sestanki, na katerih so
mladi aktivisti tolmačili ljudem cilje
nove ljudske oblasti. Marsikaj so
prikazovali sicer preveč rožnato,
toda bilo je prepričevalno, prepri-
čevalno prav zato, ker so bili sami
prepričani v tisto, kar so govorili.
Posebno starejšim ljudem je bilo
takrat težko dopovedati, kako bo
mogoče izvesti volitve brez strank.
(Nadaljevanje in konec
prihodnjič)
F. Fideršek
Nočne eksplozije
blizu Kidričevega
Prejšnji teden je v gozdovih blizu
Kidričevega nekjakrat bilo slišati
močne eksplozije bomb oz. granat
iz druge svetovne vojne, li so jih
našli delavci gradbenega podjetja
Stavbar v Mariboru. Delavci
pirotehnične službe so po treh urah
nevarnega odkopavanja izkopali
devet protitankovskih ^anat in štiri
topovske granate, v večernih urah
pa so jih razstrelili na posebnem
prostoru v gozdu. Tudi v gramoznici
v Hočah so delavci našli
500-kilogramsko letalsko bombo in
jo prav tako razstrelili blizu
Kidričevega. Delo so opravljali
poklicni gasilci iz Maribora. V
Hočali predvidevajo, da so še bombe
in se zato lahko nadejamo novih
eksplozij bomb v kidričevskem
gozdu.
k. z.
120 gospodinjstev seje priključilo na nov vodovod
Pred tremi leti so v Sp. Polskavi
pričeli akcijo za graditev vodovoda,
prepotrebnega za stanovalce te
vasi. Akcija je naletela na veliko
razumevanje večine gospodinjstev,
zato 80 lahko kmalu pričeli tudi z
gradnjo.
V vasi Sp..Polskava živi okoli 800
ljudi v nad 200 hišah. Da so si zgra-
dili okoli 2,5 km dolg vodovod s
priključki, je moralo vsako gospo-
dinjstvo prispevati 5000 dinarjev ob
tem pa opraviti še veliko število
prostovoljnih delovnih ur za izkop
jarkov in polaganje cevi.
V akcijo, ki so jo zaključili pred
dobrim mesecem pa se iz neznanih
vzrokov niso vključili nekateri kra-
jani pa tudi organizacije, ki še
nadalje uporabljajo vodo iz vodnja-
kov. Med njimi so tudi grad Frajn-
štajn, ki ga uprava KK Ptuj in je v
njem 12 družin pa tudi trgovina je
ostala brez priključka. Vsa potreb-
na sredstva za vodovod so zbrali
vaščanisami.
USTANOVLJENA AMBULANTA ZA KOREKCIJO
SLUHA IN GOVORA
v okviru Zdravstvenega doma
Maribor, enote Slov. Bistrica, je
pričela pred nedavnim v Slov.
Bistrici delovati ambulanta za
korekcijo govora in sluha. Delovanje
te ambulante pomeni za prebivalce
veliko pridobitev, saj so morali pred
tem zaradi tovrstnih težav hoditi na
zdravljenje v 25 kilometrov oddalje-
ni Maribor, kar je zahtevalo veliko
časa pa tudi stroškov.
Otvoritev ambulante, ki deluje
vsak ponedeljek, je bila za bistriško
občino nujnost, saj so zadnje
ugotovitve pokazale, da je bilo od
skupno 4300 šoloobveznih otrok v
občini precej takšnih, ki so nujno
potrebovali zdravljenje slušnih ah
govornih motenj, vsled oddaljenosti
do Maribora pa tega niso bili
deležni.
Službo je bilo tako nujno
pribhžati terenu. Zadrge ugotovitve
so tudi pokazale, da ima skoraj vsak
peti otrok v občini lage aH težje
govorne ali slušne motnje. Pri
predšolskih otrocih je bil ta
odstotek še večji, saj je od 432
pregledanih imelo kar 40 odstotkov
takšne motnje.
V prizadevanjih, da bi ta pojav kar
najhitreje odpravili, prizadete otro-
ke pa kar najuspešneje ozdravili, je
izvršni odbor občinske izobraževal-
ne skupnosti Slov. Bistrica podprl
akcijski program strokovne službe,
ki predvideva, da bi v bistriški
občini morala delovati najmanj dva
logopeda, od tega eden v
Z^avstvenem domu, drugi pa na
terenu.
_ VH
prometna nezgoda
v četrtek, 24. julija 1975 se je v
vasi Zg. Hajdina pripetila huda
prometna nezgoda. Franc Vidovič iz
Apač se je z osebnim avtomobilom
peljal iz Kdričevega proti Ptuju, v
Zg. Hajdini pa je trčil v motorno
kolo, ki gaje vozil Janez Lipavšek iz
Hajdine. Voznik avtomobila je kljub
močnemu zaviranju trčil v Lipavška,
ki je neprevidno in nenadno zavil
pred vozUo. Z levim prednjim delom
je avtomobil zadel motorista in ga
zbil prek cestišča v jarek, lipavšek
je dobil hude telesne poškodbe in je
na zdravljenju v ptujski bolnišnici.
Na Vidovičevem avtomobilu pa je
za 2.700 materialne škode.
tednik - Četrtek, 31. juiiia 1975
stran IS
gasilstvo
DRUŠTVENA AKTIVNOST PO VASEH
v poletnih mesecih, ko so zaprte
šole, odprti pa počitniški sindikalni
in društveni domovi za mladino in
odrasle v krajih oddiha, ob morju,
na planinah, ob kopališčih in
diugod, se občuti po vaseh v ptujski
občini zlasti med gasilstvom pove-
čana aktivnost ob proslavljanju
jubilejnih obletnk, otvoritvah do-
mov, prevzemih brizgaln in avto-
r.obilov pa tudi ob tekmovanjih
pionirskih in članskih desetin. Po
udeležbi dosegajo tuudi te prireditve
razveseljivo udeležbo. Na parkiriščih
se zbere po 20-30 gasilskih
kombijev vsi enotne, rudeče barve,
kar pomeni, da se ne omejujejo
gasilske prireditve več na ožji krog
okrog vasi, temveč nast^a med
gasilskimi društvi solidarnostna
udeležba in obiski ob raznih
priložnostih, ki se ob enakih zopet
vračajo. Tako doseglo širši pomen
tudi tekmovanja pionir skih in
članskih desetin in rezultati tekmo-
var^.
Ob vsem tem ne bi smelo v
pozabo tekmovanje pionirskih dese-
tin, ki je bilo v Bukovcih 20. 7.
1975 ob 65-letnici Gasilskega
fliuštva Bukovci in ob razvitju
gasilskega prapora.
Ob tekmovar^u po A in B
programu se je kaza 1 izredna
vnema za uspehi pri pionirkah iz GD
Bukovci in Slovenja vas. Po
doseženih rezultatih sta si bile zelo
blizu pionirke iz Bukovec in
Sloverge vasi. Zn.agalaje desetina iz
Bukovec (241), drugo mesto pa je
dosega desetina iz Slovenje vasL Pri
pionirjih pa je dosegla prvo mesto
desetina iz Zagajič (238), drugo
Gorišnica (231) in tretje Bukovci
(226). Sledile so še desetine
Slovenja vas, Ptuj, Zabovci, Nova
vas in Sobetinci. Pri tekmovanju po
B programu pa je dosegla prvo
mesto desetina pionirjev iz Velike
Nedelje (255,89), drugo Muretinci
(226,80)j tretjo pa Hajdoše (222),
sledile pa so jim desetine iz Podvinc,
Mezgovec, Jablane, Št. Vid-Gro-
belno, Markovci in Sobetinc:
Tekmovalci - pionirke in
pionirji so imeli mnogo občudoval-
cev njihove gasilske spretnosti,
vneme za uspehi in medsebojne
pomoči, pa tudi dela članov
ocenjevalne komisije. Vsem je
olajševalo delo lepo vreme, dobra
oprema in tudi predhodne vaje.
Razdelitev pokalov (6) je najbolj
pokazala, kako se pionirji-gasilci
veseUjo vseh uspehov, prvih in
naslednjih in kako radi priznajo vsi
uspehe prvim s svojim aplavzom in z
upargem, da se bodo kmalu zopet
srečii in se veselili skupnih
uspehov— ^	J. V.
Pionirji iz GD Zag^iči
Pionirji iz GD Velika Nedela
nova vas niže ptuja
V NEDELJO, 3.8. PREVZEM GASILSKEGA
AVTOMOBILA
v Novi vasi niže Ptuja bo v
nedeljo, 3. avgusta 1975 ob 14. uri
proslava ob prevzemu novega
^ silnega avtomobila TAM, pod
pokroviteljstvom Krajevne skupno-
sti Markovci. Kulturni in veselični
program je pripravil odbor, ki je
tudi povabil bližnja gasilska društva
in osebnosti iz Ptuja, Maribora in
Ljubljane ter iz KS Markovci na to
slovesnost.
Nova vas niže Ptuja šteje nad 100
hiš in postna zanimiva tudi po
bUžini ^adbene jame za gradnjo
jezu za HC SD 2 Formin. Gasilsko
društvo obst^a že od 1923. leta in
šteje nad 60 članov. Gasilski dom so
zgradili v letih 1961-1965, brizgal-
no in drugo opremo pa so nabavih
1972. kta. Sredstva za nabavo
novega gasilskega avtomobila TAM
so dosegli iz prispevkov od družin,
kjer ni gasilca, po 500 din, kjer pa je
gasilec, po 1.000 din. Poleg tega so
zbrali nekaj-prostovoljnih prispev-
kov s kartami za srečo lov v
vrednosti od 10 - 100 din. Avto jih
stane 145.000 din. Žrebanje bo ob
17. uri. Na proslavi bo igrala godba
na pihala pod vodstvom Janeza
Begaka, na družabni prireditvi pa
ansambel Frančeka Žibrata.
Kot je dejal poveljnik društva
Janez Golob namesto predsednika
društva Janeza Vršiča, šteje Nova
vas niže Ptuja tudi nabavo novega
gasilskega avtomobila TAM med
rezultate skupne akcije vasi kot
celote, pa tudi domačinov iz nje, ki
živijo drugje. Taka enotnost je v
vseh pomembnejših akcijah, pa najsi
bodo ob nesreči ali ob prizadevanju
za napredek vasi. Drugače ne bi
dosegli vsega po programu Krajevne
dcupnosti Markovci in družbeno-
političnih organizacij ter društev.
Pripravljalni odbor pričakuje, da
bo za njihovo prireditev lepo vreme
in da bo udeležba tako številna, da
bodo imeli vsi člani pripravljalnega
odbora in njihova pomoč dovolj
dela od začetka proslave do konca
družabnosti.
J. V.
Trgovina v Šikolah
Tr^vina v Sikolah, vasi v krajevni skupnosti Cirkovce, je postala
premajhna, vrhu tega pa je nesodobna, brez skladišč in brez najosnovnejših
sanitarg. Vaščani mengo, da je za Šikole in Stražgojnco nujno potreben večji
trgovski lokal, zato pričakujejo, da bo v vasi kmalu zgrajen, veqi,
sodobnejši, ki bo lahko zadovo^il vse njihove potrebe.
z. k.
6. stran
TEDNIK - ČETRTEK, 31. julija 197$
PO STEZAH BISTRIŠKEGA POHORJA
Po večletnem mrtvilu, ki je
vladalo med pohorskimi gozdovi, je
danes mogoče opažati, daje Pohorje
)0stal0 ponovno zanimivo za mnoge
judi, ki so zadiha leta v
prizadevanju za kar njg večjim
zaslužkom pozabljali na svoje
zdravje in rekreacgo. Vse več
obiskovalcev je zoj^t mogoče
opaziti, kako peš merijo kilometre
po neprevoznih stezah v pohorskih
gozdovih, ki so še vedno ohranili del
tistega, kar si sodoben človek, poln
delovne zagnanosti in pehanja za
vsakdanji kos kruha, žeh. Čeprav v
nekoliko okrnjenem merilu je
mogoče na Pohorju najti prostor,
kamor še ni prispel uničujoč in
utrujajoč vonj po bencinskih hlapih
turistov, ki bi se s svojim jeklenim
konjičkom radi prepeljali tudi do
zadnjega metra, kjer želgo taboriti
ali si odpočiti od napornega tedna.
Zahvaljujoč pravočasnemu spo-'
znanju, da je hoja v naravi mnogo
bolj zdrava kot avtomobilski
turizem pa tudi varnejša od vse bo^
natrpanih cest, lahko sedaj, pred-
vsem v mesecih letnih počitnic in
oddiha delovnih ljudi opažamo, da
se vse več ljudi odloča pustiti
avtomobile doma, ali vsq ob
vzno^ih hribov.
Nekoč skoraj povsem pozabljene
planinske poti so dobile svojo staro
podobo, ko je bilo mogoče na njih
videti številne posameznike, skupi-
ne, pa tudi celotne družine niso več
redla obiskovalci pohorskih lepot.
Tega so se dobro zavedali člani
Planinskega drušm IMPOL iz Slov.
Bistrice, ki so se odločili že skorq
povsem pozabljeno planinsko pot
ob potoku Bistrica ob rimskem
kamnolomu in prek Urha do
planinskega doma na Treh kraljih.
Pot je dolga več kilometrov, k^ub
temu pa je na i^ej opaziti vedno več
obiskovalcev in ljubiteiyev narave.
Razveseliva je tudi ugotovitev, da
se za planinske poti iz Slov. Bistrice
na Pohoge v velikem številu
odločajo tudi skupine iz mnogih
krajev severovzhodne Slovenije,
predvsem iz Pomuija, Dravskega
pop iz Maribora.
Od Treh kraljev do Cmega jezera
vodi ena najbolj slikovitih poti na
bistriškem delu Pohorja, na njej je
mogoče videti močvirje, ki ga je
treba prehoditi po poti iz brun.
VH
MINI INTERVJU
v Kidričevem sem se srečal
simpatičnim, ijavolasim in zago
rehm fantičem - pionirjem - upon
namiznega tenisa, z Boruton
Premzlom, ki si je s plavanjeit
nabiral novih moči, krepil mišice z;
svoj „reket". Takole je stekel n^ji]
malodane sramežljiv intervju:
„11 let imam, treniram 8 mesece?
in sicer pri Železničarskem namiz.
noteniškem klubu Maribor, drugažs
pa sem treniral v šoli v Cirkovcah,
kjer sem doma. Zgodaj sem vzljubil
„ping-pong", igral sem s sošolci, i
bratom in tudi z očetom, ki meje
Počitnice Boruta Premzla
najprej premagoval, zdaj je obratno.
Zelo daleč zadaj ga sedaj puščam
Ja, kako je z uspehi? So in niso,
vendar mislim, da so."
Roka mu je šla skozi pramene las,
pomežiknil je bratu in s tem hotei
povedati, da je sicer skromen fant,a
bi o uspehih vseeno veljalo nekaj
reči ,,Med pionirji v ŽNTK Mariboi
sem med perspektivnimi igralci, da
je temu res tako, je v dokai
povabilo na republiške priprave, ki
]ih organizira republiška namizno-
teniška zveza v Mozirju. Priprave»
tem kraju bodo potekale 8 dni
Veselim se jih. Moji uspehi pa sc
takšni: na občinskem prvenstvu >
Ptuju sem si z drugimi delil 5 -S
mesto, v Murski Soboti na odprtem
prvenstvu prav tako 5-8 mesto.
Sodeloval sem tudi na državneir.
prvenstvu pionirjev, za osnovno šolo
Cirkovce sem tekmoval ob otvoritvi
OŠ v Dornavi, kjer sem z ekipc
dosegel tretje mesto. Zelo dragocen;
so zame pokali, ki sem jih dobil oč
TVD Partizan Cirkovce na prvenstvi
krajevne skupnosti, osvojil setr
pionirski, mladinski in člansk;
naslov, takorekoč absoluten prvali
(Konec na 11. stran
^-- ^
F.B.
Vojna in zločini
(Odlomki iz spominov Ptujčana)
(79)
Ustaši in naši stražarji so obstopili vlak. Nihče
se ni smel odda^iti. Dostop do vlaka so si
priborili le posamezni prod^alci, ki so nudili
različne napitke, obložene kruhke in druge
drobnarije. Približala se je tudi večja skupina
žensk, ki so bile oblečene v uniforme z veUkimi
oznakami rdečega križa.
Samaiitanke so ob vlaku hodeč glasno
spraševale in ponujale eventualno potrebno
pomoč. Nepričakovano sem zaslutil priliko za
poskus pobega, na katerega sem ves čas vožrge
mnogo mislil. Počakal sem na stopnišču vagona.
Ko so samatitanke prišle mimo, sem ogovoril
vodilno in prosil za pomenek. Oddaja sva se,
ostale pa so nadaljevale svojo nalogo. Predstavil
sem se in na kratko obrazložil situacijo. Posebej
sem poudaril, da so me brez povoda nasilno
odtrgali od družine in da imam tukaj v mestu tri
tete, očetove sestre, kjer bi se lahko začasno
skrival, če bi bilo potrebno. Ni mnogo
razmišljala, obljubila je pomoč in povedala, da se
vrne, čim opravijo svojo nalogo.
Ni trajalo dolgo, ko se je zopet vrnila. Da ne
bi bilo sumljivo, sem pustil skromno prtljago v
vozu. Tudi ona je pristopila previdno kot po
opravkih in me povabila, da naj stopim z njo. Da
bi bilo čim manj opazno, je cela skupina
pomočnic ostala na peronu, midva pa sva odšla
do najbligega izhoda.. . Nisva prišla daleč. Že
na hodniku naju je ustavil moški v civilni obleki,
ki nama je pokazal legitimacgo tajnega policista
in naju povabil s seboj v stražarnico. Tam je v
kotu na stolu sedel uniformiran policist, za
pisalno mizo pa mlajša tipkarica. ,,Po čigavem
nalogu in kam ste nameravali odvesti tega
moža?" je osorno vprašal mojo spremljevalko.
Uvidel sem, da je nastopil trenutek, ko moram
poskusiti hitro vskočiti. Pojasnil sem, da ona
mene ne pozna, da ne ve, kaj je z mano in da sem
jo prosil, da naj mi pokaže najbligo pot v
Miramarsko uhco, ki mora biti nekje za glavn'
postajo, ker sem želel pozdraviti teto, ki stanuj;
tam na št. 6.
Pomeril me je od nog do glave. Malo j'
pomislil, se obrnil k policistu in rekel: »Odvedj
ga nazaj na vlak in počakaj, dokler vlak odpele'
Vi pa ostanite tukaj!" je zaključil samaritanski
Hvaležno sem pogladal svoji dobrotnici v oči
se oprostil in zahvalil.. . Kolega, ki je obsedeU
ženo v vagonu, je začuden pogeldal, ko me j'
stražnik pripeljal nazaj v kupe. „Poglejte, rjkaj
imam svojo prtljago. Ce bi res nameraval
pobegniti, bi gotovo vzel s seboj vsq najnujnejš«
Posebno še, ker je poslej ta malenkost vse
premoženje. Vse je nastalo iz nesporazuma
Železničar, ki sem ga namreč poprej vprašal, j'
vedel povedati, da bo naš vlak stal tukaj najma^l
dve uri. Miramarska ulica pa mora biti nek]'
tukaj povsem blizu. Prosim, povejte to detektivi'
in lahko tudi poizveste na stanovanju tete, če b"
potrebno, da morda ne bi bilo kj^ v škod"
samaritanki, ki ni zakrivila ničesar. Hotela mi J'
le pomagati.'
Vse sem napredel tako, da bi olajšal situacj"
samaritanki. Srečno naključje pa je bila tud*
resnica o naših treh tetah.
Dalje prihodnji*^
tednik - Četrtek, 31. juiiia 1975
stran IS
GODBENIK OD OTROŠTVA DO POZNIH LET
Govoriti o glasbenem živjenju v
Makolah in ob tem ne omeniti
priimka Svagan, je skoraj nemogoče,
zatrjujejo danes starejši pa tudi
mlajši prebivalci Makol in okolice,
^imek Svagan je bil v Makolah na
področju glasbe v tem kraju znan že
skoraj pred več kot 100 leti, ko se je
i glasbo ukvarjal že pokojni oče
Svagan, za katerega povedo, daje bil
aiovek, ki je v teh krajih prvi pričel
z organiziranim delom na področju
Tudi dobri fotograf5i se Anton
Svagan ne odreče!
^asb e. Njegova velika vnema in
ljubezen do instrumentov sta prešla
na sina Antona Svagana, danes
744etnega nosilca glasbenega življe-
nja v kraju.
Pred okoli 70 leti se je tudi on
ob očetu seznanjal s prgetnimi
zvoki številnih instruumentov, med
katerimi sta ga prva prevzela violina
in harmonika. Tako pridobljeno
znanje pa je nato izpopolnjeval še na
pihalnih instrumentih.
Kljub veliki ljubezni do igranja
pa se je mladi Anton Šva^n v svcj ih
življenjskih načrtih odločil naprej
za čevljarja, kar mu je zagotovilo
potrebna finančna sredstva, da bi si
lahko zagotovil možnost za samo-
stojni glasbeni pouk. Poleg obrti in
pozneje kot delavec v tovarni
tekstila v M^šperku seje navduševal
za igranje, za to pa je navduševal
tudi svoje sovrstnŽce in sodelavce,
med katerimi je deloval vse do leta
Srečanje pionirjev
pobratenih
občin Slov. Bistrica
in Svetozarevo
Pred kratkim se je v Slov. Bistrico
vrnila skupina 20 pionirjev, ki so bili
gostje z bistriško občino pobratene
občine Svetozarevo v Srbiji. V
okviru tega sodelovanja so bistriški
pionirji obiskali najprej svoje
vrstnike v Svetozarevu, ki so jih
seznanili z znamenitostmi občine,
lato pa so odpotovali na 8 dnevno
letovanje v njihov počitniški dom v
Bam v črnogorskem primorju. Vse
stroške letovanja je krUa pobratena
občina Svetozarevo.
Povratno srečanje pionirjev iz
občine Slbv. Bistrica in Svetozarevo
bo v januarju 1976 in to od 10. do
25. januarja, ko bodo pionirji
bistriŠce občine svojim vrstnikom
razkazali znamenitosti svoje občine,
nato pa jih bodo peljali še na
^čdnevno letovanje k Trem kraljem
na bistriškem Pohorju, kjer se bodo
•^hko smučali.
VH
1961, ko se je upokojil. V tem času
mu je uspelo ustanoviti v tovarni
M^šperk godbo na pihala, ki jo je
tudi sam vodil. Še pred vojno je
dvakrat ustanovil in tudi vodil
pihalni orkester v Makolah, ki je v
času NOB prenehal delovati, kmalu
po njej pa je z delom zopet
nadaljeval in se v njej aktivno
udejstvoval vse do leta 1956, ko je
vsled pomanjkanja kadrov godba
prenehdaz delom.
V svojem nemiru po glasbi je
pričel islati nove poti, da bi to
dejavnost v krqu obnovil in
pritegnil vanjo kar največ mladih.
Leta 1970 je tako na osnovni šoli v
Makolah ustanovil tamburaški orke-
ster, ki ga vodi še danes. Z rgim se
predstavi na prireditvah in svečano-
stih v KS Makole pa tudi na
območju občine je požel precej
uspeha. Pred nedavnim pa mu je v
okviru KUD „Anice Cerne" u^elo
ustanoviti moški pevski zbor, ki
štege 20 pevcev. K^ub lepim letom
namerava še nadalje delovati med
mladimi glasbeniki v Makolah. VH
razširitev cestišča
Cestno podjetje Maribor je v
ponedeljek pričelo z obnovitvenimi
deU na cesti Ptuj-Slovenska Bistrica
in sicer na delu ceste v Zg. HajdinL
Cestišče bo rekonstruirano in v
dolžini 900 metrov bo opravljena
delna prestavitev trase. Za obnovo
cestišča so se odločili predvsem
zaradi slabega vozišča ter zaradi
boljšega pregleda voznikov motor-
nih vozil.	z, k
osebna kronika
RODILE SO: Stanka Slekovec,
Bučkovci 28 - Masaža; Marija
Strašek, Stogovci 38 - Damjanco;
Zinka Ogrizek Hrastovec 23 -
Matejo; Neža Žunkovič, Šikole 20
- Andrejko; Anica Zidarič, Nova
vas 2 - deklico; Kristina Ceh,
Spuhlja 49 - dečka; Marta Roškar,
Podgorci 8 - Janka; Štefka Zampar,
Rak ovci 1 - Majdo; Milka Vočanec,
Pošt na 6, Ormož - Stiva; Terezija
Lorbek, Pestik« 1 - dečka; Andreja
Solina, Muretinci 58 - Valerijo;
Dr agica Vek, Stogovci 20 -Suzano;
Marija Grič ar, Šardinje 4 - Janka;
Marija Vidovič, Or ešje 27 - dečka;
Magdalena Babšek, Breg 29 -
DaUbora; Kristina Nemec, Središče
121 - Zorana; Marta Pintarič,
Brezovec 73 - Ivana.
POROKE: Emin Muratovič, Mu-
zejski trg 1 in Marija Potočnik,
Muzejski trg 1; Dušan Pečnik,
Slovenski trg 1 in Lidija Horvat,
Zadružni trg 1; Darko ftaprotnik,
Sagadinova 2 in Milena Rijavec,
Pivkova 19; Anton Vr tnik, Cirkovce
28 in Ana Lončarek, Sp. Hajdina
88/a; Janez Zore, Zabukovje pri
Raki 9 in Marija Arnuš, Kicar 65;
Janko Ceh, Kicar 116 in Angela
Vedemjak, Sp. Velovlak 45; Stjepan
Camič, Madžarevo 76 in Majda
Vidovič, Škofja Loka, Partizanska
43; Franc Vajzman, Sovjak 37 in
Vera Ozvatič, Zagorci 64; Silvester
Voda, Cankarjeva 6 in Marya Kurež,
Gorca 1.
UMRLI SO: Fr anc Pihler,
Gruškovec 81, roj. 1893., umrl 17.
julija 1975; Marija Vuk, Naraplje 6,
roj. 1889, umrla 23.julya 1975;
Terezija Krajnc, VoDcmeijeva 10,
roj. 1892, umrla 24. julija 1975;
Irena Vrbančič, Maribor, Šarhova
13, roj. 1944, umrla 23. julija 1975.
slovenska bistrica
30. julija in 31.: ameriška drama
»MODRI ANGELI" predstavi ob
20. uri.
uutomer
30. in 31. 7. ob 20. uri angleški
barvni film - drama KES; 2. 8. ob
20. uri in 3. 8. ob 17.45 in 20. uri
ameriški barvni film - drama
STRAŠILO; 6. in 7. 8. ob 20. uri
ruski vojni barvni film v CS
KOMANDIR SREČNE „ŠTUKE";
9. 8, ob 20. uri in 10. 8, ob 15.30,
17.45 in 20. uri angleški kriminalni
barvni film ŠAKAL.
ptuj
29. in 30. julqa
„ZADNJE ZATOČIŠČE, it. barv.
krim. film, ob 18. in ob 20. - v
sredo samo ob 18. ker bo ob 20. uri
na sporedu z ah. nem. barv. CS
komedija KAPITAN; 31. „KAPI-
TAN", zah. nem. barv. CS
komedija, ob 18. — ob 20. uri pa
am. barv. CS vestem BILLy, DVA
KLOBUKA.
8. stran
Naša arheološka najdišča
(Nadaljevanje)
gorca v halozah
Na svojem zemljevidu k razpravi o
zgodovinskih zanimivostih območja
Pohoga v dunajski reviji „Deutsche
Rundschau fuer Geographie" iz leta
1913 je P. Schlosser na območju
Gorce v kotu med Dravinjo in
Rogatnico vrisal dvoje »neraziskanih
gradišč". Prvo od njih je najbrž
najviga točka z imenom Gradiše na
ledini Popovski vrh nad Dravinjo.
Oster in strm vrh, kakršnih je v
Gorci več, ne kaže nobenih sledov
kake nekdanje stavbe. Zgodovinarji
ugotavljajo, da je tu stal grad
Pabestein, ki so ga leta 1532 porušili
Turki
Drugo „gradišče" je z jarkom in
napisom uttjena kopa tik nad
Rogatnico na tistem vzhodnem
obrobju Gorce, ki z nekaj hišami
sodi že v Podlehnik, zato bo opisano
tam.
grabe pri središču
Središko »predmestje" Grabe tudi
v svoji pradavni zgodovini ni bilo
kar tako. Res da se ne more
pohvaliti z rimskimi stavbami kot
sosedrgi trg in tudi svojega gradišča
nima, a obqe vendarle leži tik ob
njegovi meji. Predvsem pa so na
Grabah našli razmeroma precej
kamnitega orodja iz ml^še kamene
dobe, ki je danes spravjeno v
muzejih v Ptuju in na Dun^u. Tam
je moč videti predvsem preluknjane
kamnite sekire raznih velikosti,
vmes pa je tudi ploščata sekirica ali
dleto (na sliki). Žal se ne ve, kje
natančno so te predmte našli,
vendar pa dosedanji zapisi govore
večinoma o vigi ravnici severno od
vasi. To bi pomenilo, da so imeli
tam prvi prebivalci svoje lesene
kolibe, katerih zgorele ostanke bi
morali šele poiskati. Ta predel
severno od Grab je danes večinoma
obdelan in le Višje ob Črncu ga še
prekriva gozd.
Na vzhodnem robu te^a gozda z
ledinskim imenim „Brezje" so leta
1852 našli zanimivo n^dbo. Takrat
je kmet Horvat, po domače Cvenkl,
po Ferkovem ^pisu čistil odvodni
jarek, po drugih, Kovačičevih, iz-
vedbah pa odkopaval štor podrtega
hrasta in pri tem naletel na več
bronastih predmetov. Ker je bilo
pod zeleno prevleko - patino
opaziti rumeno kovino, se je raz-
veselil »zlatega zaklada". Ponujal ga
je raznim zlatarjem v domačih
krajih in po nekem rojaku celo na
Dunaju, a je bil pri tem slabe sreče.
Pač pa je ob tem trgovanju za
najdbo izvedel graški univerzitetni
profesor Robič, ki se je pripeljal v
Grabe in najdbe odkupil za graško
zgodovinsko društvo. Tako so ti
predmeti nazadnje prispeli v muzej v
Gradcu, kjer so se danes, le da
kupujejo današnji ljudje taJca zgo-
dovinska pričevanja predvsem za
okras svojih domov, kjer so potem
za zgodovinsko vedo navadno iz-
gubljeni.
Najdba z Grab je precej skromnjša
od tiste, ki smo jo spoznali v
Crmožišah. Med desetimi predmeti
so predvsem štiri bronaste sekire
različnih oblik (na sliki), poleg tega
pa še dvoje prelomljenih suličnih
osti, konica meča in drugo. Tudi tu
pri Grabah je okrog leta 1000 pred
n. št. nekdo zakopal te predmete, da
bi jih spravil na varno. Razbiti kosi
kažejo, da je šlo po večini za
odpadno blago kakega pradavnega
prebivalca teh krajev ali pa potujo-
čega trgovca. Doslej nad Grabami še
niso zasledili najdb iz kake naselbine
iz pozne bronaste dobe, toda
prostranstvo visoke terase med
,,'ladolesom" in „Koračico" je to-
likšno, da še dolgo ne bo dodobra
preiskana. Ob legi drugih naselbin iz
pozne bronaste dobe od Ruš pod
Pohoijem prek Ptuja in Ormoža do
Goričana v Medmiuju (in še dalje na
vzhod) je očitno, da tudi ob robu
terase nad Grabami in Središčem
lahko pričakujemo odkritja po-
dobne naselbine s pokopališčem z
žarnimi grobovi. Prebivalci tega časa
so namreč prišli v naše kr^e prav ob
Dravi in Muri ter se ob obeh rekah
tudi naseljevali vse dotlej, dokler jim
oszke soteske (nad Rušami ob Dravi
in pri Gradcu ob Muri) niso zaprle
poti.
Stanko Pahič
Osnutek razvoja
kulturne dejavnosti za leta 1976 -1980
v rokah imamo osnutek predloga
kulturnega razvoja v občini Ptuj, ki
je prav v teh dneh v javni razpravi in
bo šele razprava prinesla dokončen
načrt razvoja kultur in prosvete v
ptujski občini.
Ze v osnovnih izhodiščih smo
poudarili, nam je povedal sekretar
KUS Ptuj, Andrej Fekonja, da je
delavski razred odločilni subjekt
kulturne politike in kulturnega
razvoja. KUS se zavzema za razvoj
in napredek naslednji kulturni
dejavnosti: razvijati knjižnično
dejavnost in tej posvetiti največ
pozornosti, prav tako kadrom in
prostorski problematiki, zagotoviti
je treba sredstva za prostore, kjer bi
lahko umetnost neposredno zaži-
vela, nadalje založniška dejavnost,
gledališko (prizadevamo si, da bi
gledališče Ptuj pripravilo 4 premiere
letno in 3 lutkovne predstave),
glasbeno dejavnost, kinematograf-
sko, muzejsko galerijsko, likovno
dejavnost, spomeniško, varstveno,
arhivsko in informativno dejavnost.
KUS se zelo zavezma, da bi za
prihodnjih pet let sprejeli obvez-
nost, da bodo zlasti večje OZD in
KS zaposlile strokovne delavce za
preučevanje potreb, programiranje
in organizacijo kulturnega živgenja
delavcev oz. občanov. Moramo se
zavzemati za širjenje kulturno-
estetske vzgoje naših ljudi, za
dostpnost kulturno-umetniških sto-
ritev, spodbujati interes za dobro
knjigo, ki mora v prihodnje postati
bo^ dostopna, pomeni kvalitetna
in cenejša. PravUno moramo reševi
področne probleme, v mislih irnan
drobljene kulture. N^ naveden
primer: v KS Kidričevo želijo ime
3 pevske zbore (Apače, Kungoi
Kidričevo), kar je nesmiselno, n^
formira dober zbor, ki bo pevi
združeval in naj bodo vaje
Apačah, Kungoti in Kidričevem.
Kako je s finančnimi sredstvi'
Ugotovili smo, da bi monj
družbena sredstva za kultimi
dejavnost v prihodnjih petih let
naraščati za 20 % letno; zal
predvidevamo takšna sredstva i
naslednjih pet let: za 1976 ji
potrebno 5.318.000 din, za let
1977 6.382.000 din, za leto 19)
7.658.000 din, za leto 191
9.190.000 din in za leto 19S
11.028.000 dinajjev.
Kot smo že uvodoma zapisal
d^emo poudarek knjigam, kadroi
in prostoru, tako recimo predvidi
vamo za Ptuj-Breg adaptacj;
dvorane, prav tako za Borovce,'
Cirkovcah je potreben nov kultun
dom, adaptacije so potrebne
Grajeni, Dornavi, Cirkulanah, Pole:
šaku. Trnovski vasi, Vitomarcii.
Vidmu, M^šperku. Potrebni so tu;
kadri in to v vseh dejavnost
Osnutek smo pripravljah v okvir,
naših možnosti in seveda v okvir,
realnih možnosti naše občine.
Osnutek je obširen prikaz potre;
na kulturno-prosvetnem področjt
Z. K0DR1(
KULTURNA
PROBLEMATIKA
v ponedeljek, 28. julija je bila
tretja seja Kulturne skupnosti Ptuj,
kjer sta zasedala oba zbora, zbor
uporabnikov in zbor izvajalcev.
Sprejet je bil statut, poslovnik in
osnutek srednjeročnega programa
razvoja kulturne skupnosti za
obdobje 1976-80. Zbora sta
razpravljala tudi o finančnem
načrtu za leto 1975, Tudi v
letošnjem letu bodo realizacije
kulturnih stvaritev skromne, prav
tako se nam obeta za prihodnje leto.
Za republiško kulturno skupnost
mora Ptuj odvajati 94 starih
milijonov, medtem ko republika
sofinansira potrebe kulturne skup-
nosti v višini 589 tisoč dinarjev in
sicer namensko. Poleg omenjenega
je skupščina sprejela tudi sklep o
višini mesečnih nadomestil osebnih
dohodkov voljenim funkcionarjem
KUS, potrdili so tudi družbeni
dogovor o osnovah in merilih za
določanje osebnih dohodkov vsem
voljenim, ali imenovanim funkcio-
narjem kulturne skupnosti Ptuj, Pri
obeh točkah dnevnega reda se je
odkrila velika problematika kadrov
KUS, ki brez prave stimulacije niso
venomer pripravljeni delati, prav
tako je premalo strokovnih kadrov,
ki bi pospeševah kulturne dejavnosti
na našem območju.
Z. KODRIC
VMAKOLAH
80 USTANOVILI
PEVSKI ZBOR
Pred slabim mesecem dnijek
v Makolah na pobudo mladih člane
aktiva ZSM Makole ustanovlje:
moški pevski zbor. Novoustano*
Ijeni pevski zbor danes šteje I
pevcev, predvsem mladih od 18 di
25 let, z vsakim dnem pa se a
vključitev zanimajo novi člait
Pevski zbor deluje v okviru Kil
„Anica Ceme", vodi pa ga 74-lett
pevovodja Anton Švagan.
Pomembno je, da se v tem zbor
združujejo kmetje, delavci pa tudi;
ostalih področij, od katerih mora
mnogi na vaje hoditi tudi po 5 ^
več kilometrov, z območij, kjer ■■■
rednih prevozov. Vadijo vsak ted«;
enkrat, po potrebi pa tudi večkr?'
Svoj prvi nastop pa so že imeli.''
so se predstavili na gradu Statenb«'
več kot 150 mladim udeležence^
»partizanskega pohoda po pot^;
osvoboditve" iz bistriške obcij
kakor tudi drugim ^stom g^r
Štatenberg. V prihodnje nameravf;
nastopati na vseh ^membnej*^
Prireditvah in svečanostih ^
lakole. Zbor namerav^o ■
razširiti, ustanoviti pa želij" "
mešani zbor.
BILI SMO NA TABORU SUTJESKA
Stran 9
Pred dnevi smo se vrnili s
pionirskega taborjenja v taboru
SUTJESKA, ki je bil organiziran
tudi v naši republiki v Smihelu pri
Novem mestu na pobudo republi-
škie konference ZPM Slovenije.
V tem taboru smo bili izmed
slovesnkih pionirskih odredov le
zastopniki iz PO Tomaž pri Ormožu
m iz PO Ormož.
Že sama novica, da bomo lahko
taborili v taboru Suljeska in to 21
dni, nas je tako razveselila, da sploh
nismo veijeh, daje vse to res.
Nestrpno smo pričakovali dneva
odhoda.
V	taboru so nas izredno lepo
sprejali. Tam smo srečaU pionige iz
vseh republik in avtonomnih
pokrajih. Razdelili so nas v brigade.
Življenje v taboru je bilo izredno
pestro; tekmovanje v raznih interes-
nih dejavnostih, kot so: plavarge,
nogomet, šah, streljanje ipd. je bilo
na pretek.
Poleg tega smo tudi taborili v
naravi pod šotori, ker smo sicer
bivali v dijaškem domu. Obiskovali
smo tudi znane spomenike -
spomenike iz naše zgodovine,
predvsem iz časov NOB. Ogledali
smo si tudi slovensko glavno mesto
in še več turistično in kulturno
pomembnih mest.
V	bližnji okolici pa smo obiskali
vojake, pa tudi delovne kolektive,
kot so Kika, Labod in druge.
Vsepovsod so nas izredno sprejeli,
nas pogostili in nam poKlonili
značke in nekatere svoje proizvode.
Prav lepo nas je sprejel tudi
predsednik SO. V zelo prgetnem
spominu nam bodo ostala srečanja z
borci, z vojaškimi starešinami pa
tudi z reporteiji T V in radia vala
202. Cas se je neusmijeno hitro,
zelo hitro odmikal. Slovo je bilo
prijetno, vendar so bile tudi solze.
Čeprav smo se komg srečah in to iz
vseh koncev naše lepe Jugoslavije,
smo postali velika družina, polna
pristnih domačih, tovariških odno-
sov, za katere smo vsi skrbeli,
predvsem pa tov. upravnik, vse
tovarišice in tovariši vodiči, pa tudi
tehnično osebje, v mislih imamo
predvsem tovarišice kuharice, ki so
skrbele zelo dobro za naše dobrot
željne želodčke.
ftav iskrena hvala vsem, ki so
skrbeli za našo varno in vsestransko
pestro življeige v taboru. Za tovariša
upravnika, za vse vodiče, za
kuharice itd. tri. krat HURA!
Posebej pa se zahvaljujemo organi-
zatorjem tabora Su^eska, to je
republiški konferenci ZPM in
občinski konferenci ZPM Ormož.
Srečni in zadovo^ni ta-
borniki iz PO Tomaž
(Ormožu) in iz PO
Ormož
Tabor SUTJESKA v Smihelu pri Novem mestu.
Pred začekom
III. ptujskih kulturnih
srečanj
Na dan praznovanja občinskega
praznika, 8. avgusta, bo otvoritvena
slovesnost III. ptujskih kulturnih
srečanj. Organizator je Kulturna
skupnost Ptuj, ki želi z vrsto
kulturnih prireditev posredovati
kulturne dosežke nqširšim množi-
cam. Zato v ta namen organizira v
petek, 1. aY ugta, tiskovno konfe-
renco, na kateri bodo predstavniki
kulturne skupnosti podrobno spre-
govorili o letošnjih III. kulturnih
srečanjih.
MG,
Ustanovili
so pevski zbor
Na pobudo vodstva kulturno
umetniškega društva Zg. Ložnica je
bil pred kratkim v tem kr^u
ustanovljen moški pevski zbor. Zbor
šteje 20 pevcev, ki kljub odda^e-
nosti od kraja, kjer vadgo, prizadev-
no obiskujejo vaje, ki jih im^o v
zimskem obdobju tudi dvakrat te-
densko, v poletnih mesecih pa nekaj
manj. Člani mladep pevskega zbora
iz Zg. Ložnice, ki ga vodi Vencel
Jereb, so redno zaposleni prav tako
pa jih vežejo še številne naloge
domačega gospodarstva. Kljub temu
se redno sestajajo, imeli pa so že
tudi nekaj javnih nastopov na
proslavah v krajevni skupnosti.
Dominik GLUŠIČ
SPOMINI NA PIUISKE ZAPORE
79
Februarja 1945 je skupina oficirjev-inženiijev pričela z
inštrumenti svoje delo pri iskanju slepih bomb v Ptuju. Z njimi se je
pripeljalo okrog dvajset sodnih kaznjencev iz Avstrije in okupirane
severovzhodne Slovenije, ki so bili že izkušeni pri odkopavanju in
dviganju slepih bomb v Mariboru.
Med njimi je bil le eden, ki sem ga poznal. To je bil Jakob Voda
z Mestnega vrha pi Ptuju, obsojen že leta 1943 zaradi pretepa. Na
pretep pa so ga izzvali. Ker je tedaj telesno poškodoval Konrada
Vauda s Placaga, so ga obsodili na šdri leta zapora. Kaznjencem so
brisali tudi polovico zaporne dobe, če so se obnesli pri dviganju
bomb, zato se je marsikdo prijavil k temu delu. Za svoje nevarno
opravilo so dobivali zaporniki tudi enako hrano kakor vojaški
inženirji iz oficirske kuhinje v kasarni, le spati so morali v zaporu.
V naših zaporih smo morali za skupino iskalcev bomb izrapzniti
štiri celice v drugem nadstropju. Za paznika pri teh delih pa so
določili mene. Tako sem vodil skupino dvajsetih mož na delo in
prevzel odgovornost, da kdo od njih ni pobegnil.
Oficirji so z aparati ugotovili najprej mesto, kjer bomba leži, kar
so zaznamovali s količi. Za tem so se odstranili od nevarnega kraja in
čakali, da so kaznjenci spravili bombo na zemeljsko površje. Oficirji
so potem spet pristopili in nadzorovali nakladanje ter odvoz bombe.
Pred odvozom so bombo onesposobili za eksplozijo.
Spominjam se, kako so kaznjenci odkopali tri težke granate na
zemljišču za Mladiko, v kateri je danes osnovna šola »Toneta
Žnidariča". Ležale so med šolo in mlekarno. Ena izmed njih se je
zarial med korenine starejšega drevja, ki je raslo pred hišo nemškega
advokata dr. Siksta Fichtenaua. Advokatova hisa, ki je stala med
Mladiko in mlekarno, je bomba ponfšila do tal. Bombe, ki pa so
padle na mehka tla blizu hiše niso eksplodirale.
Najbolj kočljivo je bilo, odstraniti bombo, ki je ždela med
drevesnimi koreninami Jakob Voda je še z nekim kaznjencem sekal
korenine, oficirji pa so ju opazovali pri železniški progi. Ob njih se je
nabralo precej radovednežev.
Med njimi se je pojavil tudi ptujski župan. Od kraja odkopavanja
bombe so biU oddaljeni najmanj 25 metrov.
Voda je s kaznjencem kar hladnokrvno opravljal svoj posel. Da
bi prestrašil žvabske radovedneže, mi je dejal, da bo pričel po
odkopani bombi tolči s kamnom, pa se bodo Svabi prestrašili in
bežali. Naročil, mi je, naj pričnem prvi teči jaz. To se je res tako
zgodilo. Voda je tolkel, daje odmevalo naokoli, a tolkel je seveda po
nenevarnem mestu. Jaz sem po prvih udarcih tekel proti cesti od
laaja izkopane bombe. Tedaj so stekli Nemci, prestrašeni proti
mestu; Oficirji so klicali Vodi, naj z udarci preneha. Pr i tem pa so«
nasmihali, kajti Voda je take burke zganjal že prej v Mariboru, zato
so ga njegovi šefi dobro poznali s te strani.
Izkopavanje bomb pa je bilo nevarno, le velika previdnost je
preprečila smrtno nesrečo. Tedaj so veliko govorili o tem, kako se je
v Mariboru pri dviganju bomb smrtno ponesrečilo šest kaznjencev in
sta bila pri tem hudo ranjena dva jetniška paznika. V Ptuju so vse
bombe odkopali brez smrtne nesreče. Nekaj bomb pa niso našli in so
pozneje povzročile smrtne žrtve.
Spominjam se še na izkopane bombe med dravsko strugo in
Igličevo hišo (sedaj je Pečnikova) ter poslopjem tovarne
AVTOOPREME na Bregu. Eno bombo so izkopali sredi Pirichwega
vrta. Najbrž bi morala zadeti veliko barako za predvojaške obveznike.
V baraki so domovali sami Nemci Bomba cifja ni zadela, ampak je
padla precej daleč proč od njega.
Vsega skupaj so izkopali v Ptuju le sedem granat in pri vsaki so
morali kopati dva metra v širino. Odkopati so morali previdno vso
zemljo okrog bombe tako, da je ležala kakor na dlani, nakar so jo
dvignili, ne da bi jo iz zemlje rovali. Za dviganje sedmih bomb srno
porabili le dva delovna dneva, nakar sem kaznjence osebno spremljal
v moško kaznilnico v Maribor. Peljali so nas vojaški avtomobili.
pade Sest talcev
Dne 26. marca 1945 so pripeljali v ptujske zapore kmeta Alojza
Šireca iz Slap pri Ptujski gori To čitamo v ptujski zaporni knjigi, a ta
dogodek sem ohranŽ tudi v svojem spominu. Sirec je vpisan med
zadnjimi aretirand, privedenimi v naše zapore.
Da^e prihodnjič
10. stran
tednik - Četrtek, 31. juUja 197
dr. fran brumen:
KLOPOV MENINGITIS V SLOVENIJI
(Nadaljevanje in konec)
POTEK BOLEZNI JE OBI-
ČAJNO DVOFAZEN. Začetek je
nagel z zvišano telesno- toploto,
trdnovratnejšim glavobolom, ko
olajševalna sredstva ne uspevajo
težav popolnoma ublažiti'in često z
neznačilnimi bolečinami v trebuhu.
PRVI DEL MANIFESTNEGA OBO-
LENJA TRAJA 2-6 DNI. V tej
lobi se virus že nahaja v krvi in se
razmnožuje. Laboratorijske pre-
iskave v smeri izolacije povzročitelja
so merodajne, če pokažejo pozitivne
ugotovitve. Spremembe v krvni sliki
pa so samo relativno značilne.
NEKAKO V 2/3 PRIMEROV
NASTOPA NATO VMESNA DOBA
POMIRITVE SUBJEKTSVNIH TE-
ŽAV IN POPUSTITVE OBJEK-
TIVNIH ZNAKOV, ki traja dolgo,
od 4-20 dni, NAJPOGOSTEJE
10-12 DNI, ko je bolnik zopet brez
težav, ali pa občuti le neznatne
glavoljole, kar lahko zavede v zmoto
ob misli, daje bolezen končana.
V preostali tretjini obolenj se
bolezen razvija neprekinjeno stop-
njujoč se prek vrhunca znakov težje
bolezni možganov, včasih tudi s
sliko hujše prizadetosti do postop-
nega popuščanja, ki je značilna za
to okužbo in popolne ozdravitve.
Druga faza bolezni se začne naglo
in največkrat z visoko temperaturo,
redkokdaj tudi v najtežji obliki, ko
bolnik le v nekaj urah zapade v zelo
resno in kritično stanje Icomatozne
nezavesti z neutešljivim glavobolom
in mučnim bruhanjem, ki nima
vzroka v prebavilih, temveč v vnetju
možganov. Bolezen konča S
SMRTNIM IZIDOM LE V CCA
ENEM ODSTOTKU. TUDI DRUGA
FAZA BOLEZNI TRAJA RAZ-
LIČNO DOLGO OD 2-14 DNI,
najpogosteje dober teden.
DIAGNOZO potrjujejo različne
laboratorijske preiskave, katerih
najpomembnejša je izolacija povzro-
čitelja iz krvi bolnika. Potrebne so
tudi punkcije hrbtenične tekočine.
PROGNOZA IN IZTEK BOLEZNI
STA NAVADNO DOBRA. Redko-
kdaj ostanejo delne ohromitve,
navadno na področju vratu, tilnika
in ramenskega mišičevja, ki pa so
težko popravljive in mnogokrat
ostanejo trajne kot posledica
uničenja pripadajočih predelov v
centralnem živčnem sistemu.
ZDRAVLJENJE je v večini
primerov le simpto matično -
blažilno. Vselej pa je potrebno
spraviti bolnika na specialni oddelek
v bolnišnico. V najtežjih primerih
poskusimo zdravljenje s krvnim
serumom prebolelih.
V sosednji Avstriji so s
preprečevalnimi ukrepi že toliko
napredovali, da preventivno cepijo
najbolj ogrožene posameznike, ki
imajo opravke v prekuženih
predelih. Tudi pri nas bo potrebno
iti po isti poti, ker je pač
preprečevanje mnogo cenejše in
enostavnejše kakor zdravljenje in da
se izognemo težjim posledicam.
Dokler pa ne bo v zadostni meri
uvedeno preprečujoče cepljenje, je
najbolje bolezen preprečevati s
sprotnim vsakodnevnim pregle-
dovanjem površine celega telesa,
kopanjem in preoblačenjem. Že v
kožo zajedene klope je treba dobro
prepojiti z 10 % jodovo tinkturo in
jih potem previdno izpuliti, tako da
glavica ne ostane v koži. Ugrize še
3-4-krat v 24 urah dobro nadrgniti
z isto tinkturo, da se ranica tudi
globje prepoji. (Sestavek je dopol-
njen po Dengler-ju, Bedjanič-u in
Wirth-u).
Glavobol pri otroku
Glavobol pri otroku ni redek pojav. Pred-
vsem pogosto pa se javlja pri šolarju. Tako so
v neki angleški raziskavi, s katero so zajeli
3800 šolskih otrok, ugotovili, da ima 8 odst.
šolarjev močne in ponavljajoče se glavobole,
4 odst. pa redke občasne glavobole. Odrasli so
pogosto nagnjeni k temu, da banalizirajo otro-
kov glavobol, češ „kaj te bo glava bolela, ko si
še tako majhen". Iz teh besed je razvidno, da
ljudje povezujejo glavobol z dobo zrelosti in
duševnih težav, skrbi in problemov, ki po-
vzročajo glavobol.
Včasih res otrok toži o glavobolu, ker bi rad
pritegnil pozornost staršev ali postal s svojo
bolečino pomemben. Pri tem večkrat oponaša
kakega družinskega člana. Vendar so ti pri-
meri redki in če otrok pravi, da ga boli glava,
je najbolje sprejeti njegovo pritožbo z vso res-
nostjo.	_
Vzrok glavobola je lahko bolezenski. Tako
boli otroka glava pri raznih vročinskih obo-
lenjih in prehladih. Včasih se javlja glavobol
v obdobju rekonvalescence kot znak fizične iz-
črpanosti. Vendar ti glavoboli s povratkom
zdravja minejo. Hudi glavobol je lahko znak
nevarnih možnosti obolenj. Zelo pogost vzrok
glavobola je vnetje obnosnih votlin. Otroka v
šoli lahko boli glava, ker ne vidi dobro.
Otrok lahko že v četrtem letu dobi pravo
migreno. Po navadi gre za normalno inteli-
gentnega, vase zaprtega in samošnega otroka,
ki le težko najde stik z zunanjim svetom. Na-
pad migrene sproži največkrat utrujenost ali
lahko duševno vznemirjenje. Pogosto še kdo v
družini boluje za migreno.
V večini primerov pa je ponavljajoči se gla-
vobol pri šolskem otroku dokaz otrokovih ču-
stvenih stisk. Takrat govorimo o psiho-somat-
ski ali psiho-fiziološki motnji, kar pomeni, da
otrok izraža svoje psihične motnje na somat-
ski (telesni) ali fiziološki način. Glavobol, ki
ga opisujejo ti otroci, je lahko različen. Ne-
kateri tožijo o topi bolečini za očmi, drugi o
bolečini v obliki traku, tretji spet o bolečini,
ki se seli. Včasih je kaj lahko ugotoviti zvezo
med glavobolom in neprijetnim doživetjem.
Tako na pririier prične Šolarja boleti glava,
predno bo vprašan ali pa pri predmetu, ki mu
dela težave. Največkrat pa te zveze niso tako
občutne. Vsi pojavi, ki vplivajo neugodno na
otrokov duševni razvoj, neprijetno domače
vzdušje, občutek ogroženosti ali nezaželenosti,
lahko sprožijo pri otroku reakcijo v obliki po-
navljajočep se glavobola. Včasih pojav gla-
vobola pri šolarju sklene začarani krog z dru-
gimi nevšečnostmi. Zaradi čustvenega ne-
ugodja se otrok slabo uči. Ker je slab dijak,
prihaja v spore s starši in šolo. Kot reakcija na
vse to se pojavi glavobol. Zaradi glavobola se
otrok resnično ne more učiti in slabše sledi
predavanjem, uspeh se še bolj poslabša in se-
veda tudi otrokovo splošno duševno počutje.
Če otrok potoži, da ga boli glava, je treba
torej sprejeti resno njegovo pritožbo in ga pe-
ljati zdravniku. Če zdravnik ne ugotovi bole-
zenskega vzroka za otrokove težave, kar se ba
pogosto zgodilo, naj s^tarŠi sami premislijo o
drugih možnih vzrokih otrokovega glavobola.
Pomislijo naj, ob katerih priložnostih prične
otroka boleti glava. Če obiskuje otrok šolo, je
prav, da se posvetujejo z učiteljem, predvsem,
ko se jim^zdi, da je glavobol povezan s šolo.
Velikokrat starši ne bodo mogli sami raz-
vdzlati uganke otrokovega glavobola. Pomagal
bo morda lahko strokovnjak za duševne mot-
nje pri otroku. Preprost nasvet, ki pa v nobe-
nem primeru ne more škodovati, je: starši naj
poskusijo biti z otrokom bolj strpni in prisrčni
ter manj zahtevni. Ura več spanja za otroka in
nedeljski izlet v družbi, v kateri se bo otrok
res sproščeno počutil — In to ni vedno družba
staršev — bosta tudi pripomogla k ozdravlje-
nju.
KOLCANJE
Prepona loči prsno votlino o
trebušne in s spuščanjem t(
dviganjem pomaga pri dihanju
Kadar nastopi naraščajoč kj,
prepone, ki ga spremlja istočasni
zapiranje glasilk, nastane pri ten
značilen krčevit in trzajoč zvoki
grlu. Navadno sledi prvemu celi
vrsta krčev prepone in značilni)
zvokov v približno enakih presled
kih. To je kolcanje. Ne moti nji
preveč, če se nam zakolca i(
nekajkrat. Zelo neprijetno pa je,
traja kolcanje dlje časa in se nt
ustavi, posebno če smo v družbi ^
na delovnem mestu:
V večini primerov je vzrok n
krčenje neko draženje prepone;
vroča jed ali naglica pri je^
prevelika količina zaužite hrane
razširjen ali povešen želodec!
želodčni katar, vnetje potrebušnice!
obolenje jeter (vnetje, rak). Nerede
opažamo kolcanje pri kronični!,
alkoholikih, včasih muči kolcanjt
tudi nosečnice v zadnjih mesecili
nosečnosti, pri pljučnici ali dru^;
obolenjih v prsni votlini.
Ce upoštevamo pestre možnosti
ki povzroč^o kolcanje, nam bc
razumljivo, daje to znamenje, ki ga
ne smemo pustiti vnemar. Vodilo
resnosti naj bo trajanje, zato brei
panike, če se nam zakolca le včasih
Pri dlje časa trajajočem kolcanju
moramo k zdravniku, ki bo j
pregledi skušal ugotoviti pravi vzrok
in ustrezno zdravljenje. Za ustav-
^anje kolcanja je med ljudmi znanili
mnogo načinov, učinkoviti pa so k
včasih: globoko, mirno in enako-
merno diharije, globoko zajamemc
sapo in jo dlje časa držimo ali pa čt
naglo popgemo v enem požirku čira
več rnlačne vode. Nekaterim usp«
zaustaviti kolcanje, če izzovejo
bruhanje. Zanimivo je opažanje, da
kolcanje često preneha samo od
sebe, ko obrnemo pozornost na
nekaj, kar nas močno pritegne.
Naj jemljem
uspavalne tablete?
Danes zelo mnogo yudi jemje
uspavalne t ablete. Lahko pa H
veliko teh uporabnikov table'
odpadlo, če bi živeli bolj naravno
življenje, če bi se zadosti gibali na
svežem zraku in če ne bi imeli skrbi
s samim seboj.
Uspavalne tablete jemljejo sairi"
takrat, ko nam jih predpis«
zdravnik. Ce pa jih začne me
jemati sami od sebe, je to
neprevidno in bi bilo lahko
Šcodljivo in nevarno. Na srečo ne
moremo dobiti v lekarnah močnej-
ših uspavalnih sredstev brez recepta.
Tablete, ki jih dobimo brez recepta,
pa vsebujejo zelo malo učinkovitih
snovi za spanje. Delujejo bolj
sugestivno in pomirjajo in navadno
ne acodujejo organizmu.
Preden pa se odločimo za prave
uspavalne teblete, dobro preteh-
t£gmo, ali jih res potrebujemo-
Mogoče bomo le lahko našli vzrok
za svojo nespečnost in ga odpravili ^
naravnimi sredstvi Mogoče nam
tudi ni treba vzeti uspavalnih table'
prav vsak večer. Na nekatere
namreč lahko navadimo in jit*
kasnge organizem zahteva čeda!|e
več. Ne bojmo pa se vzeti
uspavalnega sredstva, če nam f
zapiše zdravnik in dokler nam ga o"
svetuje.
tednik - Četrtek, 31. juiiia 1975
stran IS
JEJMO ČIM VEČ KORENJA!
Korenje je eden glavnih virov
Icarotina, predhodnika vitamina A.
Karotin in vitamin A pa sta zelo
pomembna zaščitnika mnogih bo-
lezni oči, kože in sluznic. Pomanjka-
nje vitamina A je eden izmed
vzrokov za slabo odpornost zlasti
dihalnih organov proti raznim
infekcijam, ftav tako je vzrok za
zaostaganje rasti mladih organizmov.
Po sodobni miselnosti mora biti
organizem zavarovan z zadostno
količino vitamina A (živila živalske-
ga izvora) in karotina (živila
rastlinskega izvora, zlasti korenje).
Glede na to je treba organizmu
dnevno zagotoviti nasledrije količine
vitamina A (izražene v interancio-
nalnih enotah): dojenčkom 1500,
majhnim otrokom do 6 let 2000 do
2500, šolski mladini od 7 do 12 let
3000 do 4000 ter mladini nad 13 let
in odraslim 5000 enot.
Kuhanje korenja ne uničuje
karotina, ker se karotin ne topi v
vodi temveč v maščobah. Vsebina
karotina je odvisna od zrelosti
zelenjave. Cim bolj je zrela, tem
bogatejša je karotina. Z biokemični-
mi raziskovanji je ugotovljeno, da
vsebuje 100 gramov zrelega korenja
12.000 enot karotina, kar pomeni,
da je dovolj, če pojemo 40 gr
korenja, da tako zagotovimo dnevne
potrebe.
Organizem karotin bolje izko-
risti, če je hrana mastna in korenje
pretlačeno. Ce pa izpostavimo
korenje in drugo zelenjavo, ki je
bogata s karotinom, visokim
temperaturam, uničimo vitamin A.
Tudi sušenje zmanjšuje vsebine
karotina v zelenjavi. Ce hranimo
korenje in drugo zelenjavo, ki
vsebuje karotin, v hladilniku do pet
dni, le-to v tem času ne izgubi na
vrednosti.
Ce korenja zaradi slabe letine ni
dovolj na razpolago, lahko izkoristi-
mo za prehrano kot vir karotina
tudi malo koprivo, lobodo, mleček
in drugo.
NENAVADNO ŽIVALSKO PRIJATELJSTVO
Po skupni malici še poziranje za posnetek prijateljev.
Da so nenavadna prijateljstva med
živalmi različnih navad in iz povsem
nasprotnega življenjskega oko^a
možna, se lahko prepričajo prebi-
v^ci mesta Slov. Bistrica, saj prav v
njegovem središču gojita danes že
nerazdružljivo prijateljstvo štiri
mesečni lisjak Miki in mesec dni
starejši pes Bleki Toliko bolj
nenavadno je, daje prav ta pes lovec
na divjad, saj je stakii spremljevalec
svojega lastnika dolgoletnega lovca
Petra Lempla.
Skupno sta pred dobrimi tremi
meseci našla v gozdu tudi
nebogljenega mladega lisjaka, kate-
remu so mamo ustrelili, sam pa se je
uspel izmuzniti najhujšemu. Pri
Lemplovih je lisjakec dobil svoj novi
dom, pa tudi ime, kar se posreči le
malo kateremu iz njegovega roda.
Lisjak je postal najprej miljenček
otrok, kmalu za tem pa sta se
spoprijateljila tudi z Blekijem, s
katerim si danes delita hrano pa tudi
stanovanje. To ju je že tako zbližalo,
da danes ž« skupno odhajata na
sprehode na bližnje travnike, pa tudi
po mestu, seveda z gospodarjem jih
je mogoče skoraj vsak dan videti
skupaj. lisjak je že popolnoma
pozabil na svojo domovino-gozd. Od
svojih vrstnikov se razlikuje tudi po
načinu prehrane. Uživa samo
prekuhano pa se tako za kokoši ali
druge manjše živali nič ne zanima,
pa tudi značilen vonj po divjini mu
je povsem izginil, saj se večkrat
skupno z Blekijem tudi okopata.
Kljub temu, da je pes dobil svojega
novega prijatelja iz gozda, se svojim
strastem ni odrekel, saj • redno
odhajata z gospodarjem na lov, od
koder se vrača največkrat uspešen k
svojemu prijatelju.	VH
MINI INTERVJU
(Prenos s 6. strani)
našega kraja sem postal. Zelo sem
ponosen na tiste drobne pokale,
zame je to bila neka stopnica -
naprej ...
In želje? Lepo je ob njih živeti, še
lepše, če se uresničijo . . . Nikakor
ne bi hotel zanemarjati šole. Mislim,
daje ob očetovi in materini pomoči
tudi ne bom, ne smem je. Sicer pa bi
se rad uvrstil v prvo ekipo pionirjev
v klubu, kjer treniram. Želim pa si
tudi, da bi v prihodnje igral z
mojimi sovrstniki v šoli, da bi tudi ti
nadaljevali z igranjem namiznega
tenisa, da bi se morda kdaj srečali
na kakšnem drugem, višjem nivo-
ju. . . kaj več si pa ta hip ne želim.
Tako", je še rekel in postavil piko
na i. Potem pa nekako skromno,
vendar samozavestno odkorakal k
bazenu. Njegova desnica je bila brez
loparja, njegove oči mirne, telo
nenapeto, čeprav so se misli kar
naprej vračale k beli žogici in zeleni
mizi	z. kodrič
Tudi tako je mogoče preganjati vroče dni
Za ljubitelje kopanja v Oplotnici pod Pohorjem ni veliko možnosti.
Starejši ljubitelji vodne rekreacge si poiščejo svoje zadovoptvo v kopališčih
v Slov. Konjicah ^i v Slov. Bistrici ali pa kar v potoku Oplotnici, kjer pa
razen „nam^anja" za pravo kopanje ni možnosti.
N^mlajšim pa ne preostane drugega, kot da se znajdejo, da ne bi bili
prikrajšani za svoje n^večje veselje. Zapuščena lesena vodna struga, kije še
pred nedavnim poganjala vodno mlinsko kolo in žago v središču Oplotnice,
je sedaj kot nalašč zbirališče mladih kopalcev. Njihova prednost pa je še v
tem, da jim ni treba uporabljati veliko plavalnega znanja, saj jih dokaj močan
vodni tok kar sam ponese nekaj metrov nižje. Tako kot malemu Bojanu je ta
struga že več let edino kopališče. Krajani Oplotnice pa vprašujejo, kako
dolgo bo ta struga edini prostor poletne rekracije za občane kraja.
VH
12. stran
tednik - Četrtek, 3 i. julija 19
srečanje s
slavonskim brodom
v torek smo že vsi nestrpno*
čakali na prihod učencev iz
Slavonskega Broda. To je bilo v
glavnem srečanje učencev osmih
razredov. Tudi jaz in trije moji
sošolci smo lahko pričakali učence
Broda, ker smo se z njimi že
spoznali prej in sicer, ko smo
potovali na srečanje pr^ateljev v
Gjakovee in nazaj. Ura se je bližala
en^sti in skozi vrata so vstopili
učitelji iz Broda. Za njirpi so cez
trenutek prišli tudi njihovi učenci.
Veselo in prijateljsko smo jih
pozdravili in jih povabili na razgled
sole in njene okolice. Ker so bili od
poti utrujeni in lačni, smo Jim
pripravili kosilo. Ko so se okrepčali,
smo se z njimi odpeljali na Ptuj.
Peljali snp se na ptujski grad, v
muzej. Učenci-so bili nad muzejem
in njegovo lepoto zelo presenečeni,
saj se česa takega niso videli. V
muzeju jim je bilo zelo všeč in vsak
učenec Broda si še enkrat želi
ogledati muzej. Upam, da bodo tudi
drugo leto lahko prišli.
Ker nas je čas preganjal, smo se
hitro odpeljali nazaj v Kidričevo. V
šoli smo priredili zabavo in plesali
smo ter se veselili. Pot do
Slavonskega Broda je dolga, učenci
pa so se morali posloviti od nas.
S solzami v očeh smo jih
spremljali do avtobusa, kjer so
vstopili. Za slovo smo jim še
pomah^i in avtobus je že ckvel po
cesti v širni, daljni svet.
MOJCA ERJAVEC,
OŠ „Boris Kidrič"
7. c, Kidričevo
/
otroci in smeh
Nekega poletnega dne smo se
otroci igrali v parku pred blokom.
Plezali smo z drevesa na drevo. Te
so nam služila za rakete. Bila sem
poveljnik vesoljske ladje. Stala sem
na razglednem stolpu in naenkrat
zagledala Marsovčke. Že sem hotela
opozoriti posadko, ko sem ugoto-
vila, da so pod drevesi kokoši, ki so
prišle iskat deževnike in druge črve.
Pr asnila sem v smeh in vsi so m<
začudeno gledali.
Helenca, ki je bila moj pomočnik,
je rekla z resnim glasom: ,,Tovariš
poveljnik, če dovolite, bi tudi jaz
pogledala, kaj je zgoraj tako
smešnega." Dovolila sem ji. Ko je
priplezala do moje veje, sem ji
povedala, zakaj sem se smejala.
St opila sem za vejo više in zavpila
„Posadka, pozor! Pribižujejo se
nam neznana bitja. Mislim, da so
Marsovci. Spoznala sem jih po
govoru in po tem, da se vozijo po
enem kolesu. Ne, ne, letijo po
zraku!"
Prijela sem se za trhlo vejo in —
f iju - štrbunk! Padla sem naravnos
v krožnik s piškotL Za trenutek smo
vsi onemeli. Šele ko sem se dvignila,
smo bruhnili v smeh.
Spet se je oglasila Helenca: »Tvoji
Marsovci so kaj čudna bitja! Videla
sem jih, da so hodili po tleh." Spet
smo se zasmejalL Smeh je naraščal
in se le počasi umiril.
Darja Vinko, 6. b
OŠ Gorišnica
sestavi zgodbico
po sličicah!
Jurček hodi po gozdu. Na glavi
ima kapo. Roke drži v žep. Jurček
je zagledal ptičje gnezdo. Nasmehnil
se je. Splezal je na drevo. Splezal je
do ptičjega gnezda. Na drevesu so
rastli listki. Ptičje gnezdo je vrgel
dol. Ptički so začivkali. Padel je še
sam na tla. Zadri se je. Moral je v
bolnišnico. Dali so mu mavec. Moral
je ležati.
Metod Peklar,
OŠ Majšperk
preobloženo kolo -
potolCena kolena
Bil je lep dan, pridno smo delali
na polju. Kopali smo krompir. Ta
dan sem doživela nekaj nena-
vadnega.
Ob 12. uri sem peljala z moškim
kolesom na njivo. Ker sem bila zelo
obložena, se nisem mogla peljati.
Stopila sem torej na ograjo in se
spravila na kolo. Šlo je kar dobro.
Pripeljala sem se že do glavne ceste.
Ker pa je bila cesta polna
avtomobilov, a se nisem mogla
ustaviti, sem se s kolesom prevrnila
v jarek. Zelo sem padla. Polila sem
vso juho in solata se mi je zvrnila s
krožnika. Sama pa nisem mogla
vstati, kajti bila sem pod kolesom.
Nato se pripelje sosedova teta in
dvigne kolo. Vstati nisem mogla,
kajti v koleno sem se močno
udarila. Zapeljali so me v bolnišnico.
Tam so mi čez dva dni punktirali iz
kolena vodo in kri V bohiišnici sem
ostala dva tedna. V nedeljo sem
imela polno obiskov. Dnevi so mi
hitro minili. Prišla je naslednja
nedelja in lahko sem šla domov. Bila
sem zelo srečna.
Doma sem že nekaj časa hodila po
bergljah, nato pa je že bilo bolje.
Zopet sem vozila, vendar z moškim
kolesom dolgo ne. Sedaj pa sem se
že navadila in \seeno mi je, ali je
moško ali žensko kolo. To sem
doživela v najlepših jesenskih dneh.
Marija Muhič,
8. b, OŠ Markovci
vnedeuo popoldne
V nedeljo popoldne sva šli z
Branko na Breg in videli, kako je
letalo krožilo okoU tovarne in
spusitlo zastavice. Potem je krožilo
še naprej in spustilo padalca. Potem
so zaceli gasilci škropiti. Curki vode
so bili rdeči, beli in modri. Klarica
je bila v belem plašču. Obvezovala je
Dragana. Povabili so nas še v
dvorano. Tam so peli in plesali
gostje iz Hrvatske. Ko je še zunaj
pogorel kres, smo šli domov.
METKA PLANINC,
. a, OŠ M^šperk
na izletu
I^kor vsako leto, smo se tudi
letos veselili izleta. Na izlet smo šli
učenci obeh šestih razredov. Bilo
nas je približno 5 0. Drugo jutro smo
se učenci zbrali pri pošti ob 6.30.
Nato smo se odpeljali.
Na avtobusu smo se pogovarjali,
peli. . . Najprej smo se ustavili na
Frankolovem, tam smo tudi dali na
grob šopek cvetic;. Potem smo se
peljali dalje. Ustavili smo se na
hudinjski šoli, tam smo si ogledali
park in igrišče. Šempeter - rimske
izkopanine. Br do pri Lukovici -
rojstni kraj Janka Kersnika. Ustavili
smo se tudi na Vrhniki, tam je
rojstni dom Ivana Cankarja. Grad
Bistra - lovski, gozdarski tehnični
muzej. Zadnji postanek je bila
Ljubljana. V Ljubljani smo si
ogledali živalski vrt, ki je bil zelo
lep. Lahko smo tudi šli v
Maksimarket. Kmalu za tem smo se
odpe^ali proti Poljčanam. Domov
smo prišli ob 15.45 uri.
Na izletu mi je bilo zelo lepo.
Želim si še več takih izletov.
Ksenija Trstenjak,
6. b, OŠ Poljčane
knjiga, ki je
ne bom pozabil
Moja najljubša knjiga, ki sem jo
do sedaj prebral in ki jo imam, je
Makalu. Dobil sem jo v Ljubljani, ko
smo bili na snemanju oddaje Morda
vas zanima.
I^jiga opisuje pohod naših
alpinistov na Makalu. V njej so lepo
opisani tudi prebivalci Nepala, ki so
nosači. Njihovo življenje je slabo.
Ko nosijo tovor alpinistov, hodijo
po kamenju kar bosi. Knjiga je
ilustrirana z barvnimi fotografijami,
ki opisuje pohod. Opisana je pot, ki
je zelo težavna. Vodi pred rek, po
enostavno spletenih mostovih, po
strmih stenah, ki so težko prehodne.
Alpiniste vodi vodič iz hribovskih
vasi. Alpinisti tudi po velikih
naporih niso mogli zavzeti ene
najvišjih gora na svetu.
Želim imeti še kakšno tako lepo
knjigo, kot je Makalu.
Srečko Pirš,
6,	b, OŠ Poljčane
pohod ob žici
okupirane uubljane
Ob 30-letnici osvoboditve se je
nekaj članov naše šole udeležilo
pohoda po poteh okupirane
Ljubljane. Ta pohod, ki ga pru-^ajo
vsako leto, je v spomin na čase, ko
je že okoli Ljubljane bila žica.
Pot se je vila okoli Ljubljane, kjer
je potekala žica. Ob poti so stali
spomeniki padlim partizanom za
svoboido. V vojni je žica okoli
Ljubljane iz Nemce bila velika
korist. Težko je bilo priti v
Ljubljano ali iz nje. Nemci so
naredili žico zato, da bi slovensko
ljudstvo ne pomagalo v bca-bi za
svobodo. Videh smo tudi nov
spomenik narodnemu junaku Roz-
manu. Ob poti na ljubljanski grad se
je zelo lepo videlo na Ljubljano.
Mesto je bilo vse v zastavah.
Želim, da bi še drugo leto
prehodil pot ob žici okupirane
Ljubljane.
MIRKO MEDVED,
7.	b, OŠ Po^čane
poslovila se bom
od osnovne šole
Danes je večer, 7. junij 1975.
Slonim pri odprtem oknu, mrzlo je,
pa me ne zebe. Sapa riše pred menoj
bele oblačke, ki pa se kmalu
razgube in hitijo neznano kam. Tudi
jaz bom tako zapustila osnovno
solo, šolo, ki mi je hkrati prinesla
moja najlepša leta otroštva , . .
„Ali je že res napočil ta čas, ta
trenutek? " Dopovedujem si, da je
res in malo hudo mi postane.
Začnem misliti na prihodnost in
spoznavam, da je človek v osnovni
šoli najbolj srečen in brezskrben. Za
nas skrbijo starši, toda kmalu se
bomo odločili za poklic, ki nas
veseli in ga bomo v življenju tudi
vestno opravljali. V osnovni soli sem
dobila osnovo za nadaljnje šolanje in
za svoj bodoči poklic.
Hladno mi postane in brž zaprem
okno ter skočim pod odejo. Od
danes naprej mislim na jutri.
Soijja Bohak,
8. b, OS Poljčane
naš šopek
Blanka je prinesla šopek narcis.
Tovarišica je dala šopek v vazo.
Narcis je bilo sedem. Narcise so bile
lepe. Bile so bele. Imajo dol^e
peclje. Mi smo jih tudi gubali iz
papirja. Dodali smo še peclje.
Verica Mesaric,
OŠ Majšperk
kako molze
5-ledno dekletce
v življenju je mnogo lepj
včasih pa se tudi zgodi ,
neprijetnega. Opisala bom nek (
neprijeten dogodek.
Zgodilo se je nekega poleta
popoldneva. Bili smo na njivi. Ke,
začelo sonce že zahajati, smo moi
domov, da opravimo živino še pj
nočjo. Ko smo prišli domov, je
mama krrriit živino, stara mama
kuhat večerjo. Jaz pa sem
smukala okrog ene in druge in ni*
vedela kaj početi. Tudi. nobene
pravega dela mi niso dalii kajti ^
sem stara komaj 5 let. Pa bi vseei
rada pomagala in tako vsaj nu
razbremenila mamo. Zato ^
naskrivaj vzela posodo za mleko
šla v hlev molzt krave. Večkrat se
bila zraven, ko je mama mofe
krave in videla, kako to de
opravlja, zato sem tudi jaz naredi
tako. Vzela sem stolček in šla po
kravo. Začela sem jo molzti. Keri
tega dela nisem bila vajena, imela;
sem tudi premajhne roke, sem krai
grdo vlekla za vime in jo ščipal
Kravi pa to ni ugajalo, zato mi|
kot v pozdrav pomolila zadnjo ta«
Udarec je bil močan, zato sei
zletela v kravje blato. Ker sem i
jokala, priteče mama in me vpraii
k^ je bilo. Ni pa ji bijo trek
razlagati, ker je nedaleč vstni
videla prevrnjeno ponev za mlek.
Čeprav me je tolažila, se še vedi)
nisem nehala jokati, kajti preveč m
je bolela roka. Hitro skoči po stric;
da sta me odpeljala k zdravniki
Tam so ugotovili, da sem iniei
zlomljeno ključnico in so mi j;
trdno obvezali. Mama in stric stara
odjjeljala domov. Doma sem mon
ležati. Vreme je bilo lepo, zato m
je še bolj vleklo ven. Otroci so s
lahko igrali, jaz pa se nisem mogli
To je trajalo nekaj tednov, pole:
sem se pa že lahko pridruži
otrokom.	^
Takrat je bilo zame opozorilo
se ne bom več spravljala k takem
delu, dokler ne bom dorasla zale
MAJDA TOMAŽU
8. b, OŠ Markov
na ptičjem piru
Ko sem bila še majhna, mi;
pripovedovala stara mama, da sen
Valentinovo ženijo ptički. Dejalajt
da si ptički tisti dan pripravijt
najslajše in najboljše dobrote, kijii
potem pustijo pridnim otrokom,
Ker sem vse verjela, sem vsaki
leto na Valentinovo zgodaj zjutr>
odhitela v gozd in stikala (<
grmovju.
Bilo je lepo sončno jutro, ko ser.
drobila v bližnji gozd. Že od dale'
sem slišala ptičji spev, ki je bil tis«
jutro posebno lep. Z nekit
posebnim spoštovanjem sem stopil'
v gozd. Ozirala sem se naokrog'
iskala po grmovju. Naenkrat se
nekaj zasvetilo. Na nizki veji je bi
majhen srebrn krožnik, na njem p
tortice. To sem se razveselila! Iskak
sem dalje in v mehkem mati^
zagledala krožnik, poln keksov ii
bombonov. Še sem brskala pj
grmovju in našla dobrote, ki soji'
pripravili ptički. Srečna sem j*
vračala domov in niti pomis®
nisem, da mi je vse to pripravi"
ljubeča mama. Danes vem, da jj
Valentinovo praznik kmečkit
otrok.	I
Zd^ ne odhajam več v gozd P'
ptičje dobrote. V to pra/lji'"!
verjame moj mlajši bratec, ki še nt
hodi v šolo.
MUena Martiškovic
6. a OŠ Gorišnici
štorkue
Pomladi se ptice vrnejo z ju?'
Med njimi je tudi priletela štorklr
Najprej se vrne samec. Tudi "
šolski dimnik je prišel. Začel )
pripravljati gnezdo, ko ima gnez"
narejeno, pride za njim
Svoje mladice učita letati in nabir^'
hrano.
GlZELAGAJSEj,
l.b,OŠMaisP®^
^gpnik- Četrtek, 31. julija 1975
stran 13
14. stran
TEDNIK - ČETRTEK, 31. julija 197$
Pravilna prehrana za bodočo mamico
Vsaka žena, ki že ima otroke, ve, da se
apetit med nosečnostjo zelo poveča. Mlada
mati si želi celo jedi, ki jih prej ne bi niti po-
vohala. Okolica je navadno začudena, pa se
ne godi nič drugega kot čisto navaden naraven
proces: naravni telesni instinkti se javljajo.
Telo potrebuje več vitaminov, železa, rudnin-
skih snovi. Ce si nosečnica zaželi neke dolo-
čene jedi, je to znak, da njenemu telesu manj-
ka ravno snovi, ki jih ta jed vsebuje. Seveda
pa ne sme kar tako ugoditi vsaki svoji želji:
prepovedan je alkohol, pa tudi prava kava in
pravi čaj. Ravno tako se mora izogibati težko
prebavljivih jedi ali takih, ki pospešujejo le-
nivost črevesja.
Predvsem rabi telo mnogo, mnogo vitami-
nov, zlasti vitamine A, B in C. Vitamin A je
v mleku, maslu, margarini, jajčnem rumenja-
ku, jetrih, korenju in skoraj vsej obarvani ze-
lenjavi in sadju, tudi v sadnih sokovih. Vita-
min B se skriva v mesu, ribah, ovsenih kosmi-
čih, črnem kruhu, rženem kruhu, mleku in sve-
ži zelenjavi in sadju, vitamin C pa najdemo
v svežem sadju in zelenjavi naravnih sadnih
sokovih in raznih na hitro napravljenih kom-
potih.
Čeprav zelenjava vsebuje toliko vitaminov,
se mora nosečnica izogibati vsem vrstam so-
čivja, ki napenja. Črevesje mora v času noseč-
nosti brezhibno delovati. Prebavo pospešujemo
z raznimi mineralnimi vodami in dobrim čr-
nim kruhom.
Vsako telo ima rezervo mineralnih snovi in
železa, kajti ti so za obstoj organizma izredno
važni. Brez železa kri ne bi mogla raznašati
kisika^ po telesu. V času nosečnosti pa mora
materin krvni obtok skrbeti tudi za otroka.
Poraba železa se torej občutno zveča. Dobri
»dobavniki" železa so: šparglji, česen, čebula,
koruza, oves, redkvice, paradižnik, robidnice,
grozdje, pšenični zdrob, banane, ementalski sir.
Če je potrebno, zdravnik predpiše tudi poseb-
ne tablete, ki dvignejo množino železa v telesu.
Mnenje, da mora žena med nosečnostjo več
in obilneje jesti, je vseskozi zmotno. Potreba
po kalorijah se v tem času le neznatno poveča.
Mnogo važnejše je, da je hrana polnovredna in
pestra.
Prvo, najvažnejše pravilo -je, da mora biti
telo dobro preskrbljeno z beljakovinami.
Okrog 90 gramov beljakovin na dan potre-
buje mlada mati. Najde jih v mleku, mesu in
ribah. Maščob sme porabiti na dan 70 do 80
gramov. Poraba maščob se mora proti koncu
nosečnosti še nekoliko zmanjšati. Zato pa so
vitamini, kot smo že prej poudarili, izredne
važnosti. Že neznatno pomanjkanje vitaminov
ima lahko občutne posledice za porod. Kalcij,
ki v času nosečnosti tudi igra važno vlogo,
dobimo v velikih množinah v mleku. Na-
vadno pa tudi zdravnik predpiše kalcijeve
tablete. Dobijo se v lekarnah in drogerljah
(fluorkalcij!). Vsaka nosečnica naj se izogiba
preslanih in premočno začinjenih jedi. Sol in
začimbe vežejo nase vodo v telesu, ki je že ta-
ko In tako dovolj obremenjeno z nosečnostjo.
Bolj ko se vam torej bliža čas poroda, manj
slane jedi uživajte.
Da so pravi čaji in alkoholne pijače za no-
sečnice neprimerni, smo že omenili. Priporo-
čajo pa lahke čaje iz domačih zelišč, ki po-
spešujejo prebavo in delujejo pomirjevalno na
živčni sistem: melisa, kamilice, kumina, rman,
poprova meta, janež, koprc. Zelo dober čaj
lahko skuhate Iz enakih delov kamilic, popro-
ve mete in melise. Bolje pa je, da mešanico le
prelljete z vrelo vodo in pustite zmes stati ne-
kaj minut! Tako se ohranijo vse zdravilne in
pomirjevalne snovi.
Vsaka mlada mati bi si morala zapomniti
pravilo, ki ga je nekoč zapisal neki zdravnik:
„Vse karkoli mati v tem času napravi zase,
koristi brez dvoma tudi otroku."
JUHA - VSE REDKEJE NA MIZI
Navada, ki se je pojavila z novim življenj-
skim tempom, namreč, da ljudje vse hitreje
jedo, je povzročila tudi to, da velikokrat ne
pojedo celotnega obroka; da spustijo po-
navadi tisto, kar priide na vrsto pred glavno
jedjo ali po njej. Žrtev te navade je večkrat
juha kot poobedek, čeprav je ugotovljeno,
da je to zelo nezdravo. Želodec namreč rvi-
ma dovolj časa pripraviti se na svoje delo,
če začnejo že takoj v začetku prihajati vanj
kompaktna jedila. Zdravniki nenehno po-
navljajo, da je treba »živce za okus" izpod-
buditi, preden lahko začne želodec prebav-
Ijati; do mora imeti telo dovolj tekočine, ki
olajšuje prebavo.
Zakaj postajamo dandanes nenaklonjeni
prav juhi, ki velja nedvomno za eno najsta-
rejših jedi?
Nasprotniki juhe trdijo, da je ta preveč
redilna, vencJar pa tega dokaza ne morejo
zadovoljivo podpreti. Katere snovi v juhi so
tiste, ki redijo? Juha vsebuje mnogo manj
ogljiikovih hidratov kakor katerakoli druga
jed in je, nasprotno, odHčen zaveznik v bor-
bi za vitko linijo. Želodec sicer napolni, ven-
dar mu posreduje le manjše število kolorij
in na ta način preprečuje, da bi lačen člo-
vek »planil" na glavno jed.
Nadalje trdijo njeni nasprotniki, da je z
juho mnogo preveč dela. Res je, da limajo s
pripravljanjem nekaterih vrst juh, predvsem
zelenjavnih, gospodinje precej dela. Toda
vse juhe niso zelenjavne. Goveja juha se
kuha tako rekoč sama, razen tega pa je
pripravila industrija tudi že narejene juhe,
ki jih spretna gospodinja z lahkoto spreme-
ni v »pristne domače". Sploh lahko v njih
uporabi razne ostanke, kot na primer mesne
ostanke ali vbdo, v kateri je kuhala preka-
jeno meso, dušen riž, ki je ostal od prejš-
njega dne in podobno. Čos, ki ga izgubi s
pripravljanjem juhe se ji prav gotovo ob-
restuje, kajti z nobeno drugo jedjo ne more
doseči takšnega učinka kot prav z juho. Ne-
koliko sendvičev že lahko štejemo za ve-
čerjo, če je predtem postregla družini z ju-
ho. Prav posebno priznanje pa bodo dose-
' ' gle žene z juhami pri moških, saj je na pri-
mer Gallupov institut v Ameriki dokazal, da
jo kar 90 odstotkov vseh moških tako rekoč
obožuje in kot trdijo nadalje, veljajo le-ti na
področju gurmonstva že od nekdaj za edino
kompetentne.
tednik - Četrtek, 31. juiiia 1975
stran IS
Ekipa garnizije
»Pohorski odred"
osvojila
nogometni pokal
številnim prireditvam ob prazno-
vatflu dneva vstaje in 30-letnici
osvoboditve so se pridružili tudi
prebivalci krajevne skupnosti Mako-
le, ki so ta dogodek proslavili nadvse
slovesno. Posebno uspešno pa so se
, praznovanje vključili člani aktiva
'SMS, ki so pred kratkim v tem
okviru pripravili nogometni turnir.
Ker so mladi iz Makol že večkrat
uspešno organizirali podobne tur-
nrje in tudi srečanja v drugih
športnih disciplinah v občinskem
merilu, je bila tudi na jubilejnem
turnirju udeležba ekip številna. Kar
sedem nogometnih ekip se je
pomerilo za pokal dneva vstaje.
Ob lepem vremenu je turnir
povsem izpolnil pričakovanja, tako
na področju organizacije kakor tudi
tekmovalnega vzdušja. Namenjen je
bil tudi tesnejšemu spoznavanju
mladih iz vse občine. Razen
tekmovalcev se je namreč turnirja
udeležjlo tudi veliko števito mladih
navijačev, med katerimi tudi
starejših ni mai^kalo.
V končni uvrstitvi je brez poraza
zmagala ekipa vojašnice orski
bataljon" iz Slov. Bistrice, sledile pa
so se ekipe VO nova valj ar na
IMPOL, Slov. Bistrica, TVD Makole,
00 ZSMS Makole, Grad Slov.
Bistrica, ZSMS Leskovec in MA
Cigonca.
Celotni turnir je uspešno vodil
nogometni sodnik Kozel. Zmagoval-
na ekipa garnizije »Pohorski bata-
ljon" je ob tej priložnosti prejela v
trajno last pokal. Proglasili so tudi
najbo^šega posameznega igralca
turniija. Ta naslov si je pridobil
Rozman.
VH
Napadalni starši - napadalni otroci
Pojav napadalnosti je zelo pogost pri današ-
njih — in tudi nekdanjih — otrocih. Napa-
dalni otrok se tiransko obnaša do drugih
otrok. Starši se seveda čudijo, zakaj je njihov
otrok taksen, ne vedo pa, da so tega pravza-
prav sami krivi: pri napadalnih starših so takš-
ni tudi otroci. Res pa je, da se more ta slaba
lastnost razviti ze zavoljo drugih vzrokov —
če starši nimajo do otrok pravilnega odnosa.
Hladen, brezdušen odnos do otroka lahko
čez čas povzroči njegovo napadalnost. Otrok
pričakuje, od staršev ljubezni, pozornosti; če
tega ne dobi, postane jezen in si prizadeva, da
bi svojo jezo tudi nazorno pokazal na komur-
koli. Taksni napadi jeze ali celo besa najdejo
sprva žrtve med lastnimi brati ^in sestrami,
pozneje pa se razširijo še na druge otroke.
Napadalen otrok se tudi v šoli v hipu razjezi
in prične tepsti drugega otroka, ki je slabot-
nejši od njega. Svojo napadalnost kaze tudi ta-
ko, da ure in ure tepe drugega otroka, ga vle-
če za lase, pika z iglo, praska s kakšnim ostrim
predmetom. Zavoljo takšnega obnašanja je tak
otrok hud problem za razred, da končno niti
učitelj ne ve več, kako bi se vedel do njega.
Starši največkrat reagirajo na otrokovo na-
padalnost tako, da mu vrnejo milo za drago:
če je napadalen otrok stepel svojo sestro ali
mlajšega bratca, stepejo zdaj oni njega in so
prepričani, da so rešili problem. Toda otrok bo
to storil še prihodnjič in ne bo prav nič raz-
mišljal pri tem. Torej pomeni to, da je treba
odkriti učinkovitejšo rešitev. Tudi v šoli gre-
šijo: kadar napadalen otrok pokaže svojo ne-
prijetno navado, ga kaznujejo. Toda kazen ff"
vpliva vzgojno nanj: otrok postane zavoljo
nje še bolj napadalen.
Starši bi morali vedeti, da otroci zelo radi
posnemajo njihovo obnašanje: če se oni radi
prepirajo, se tudi otroci med seboj. Starši bi
morali nenehno misliti na to, da so prav sami
najboljši otrokov primer.
Otrok lahko postane napadalen tudi zavoljo
vpliva filmov. Če nenehno gleda gangsterske
filme, v katerih je poglavitna snov pretep, se
tudi sam prične tepsti, ker meni, da je tepež
najvažnejša stvar v življenju. Starši bi morali
zategadelj bolj pozorno spremljati repertoar
otrokove zabave, paziti, kaj gleda na malem
in kaj na velikem ekranu, kako dojema tisto,
kar je videl in slišal, končno pa so tudi zato,
da mu razložijo nejasnosti in ga pravilno
usmerjajo.
Tudi način igre lahko vpliva na razvoj otro-
kove napadalnosti. Če se otrok nenehno igra s
pištolo, puško, z lisicami in s podobnim, bo to
nedvomno rodilo tem igračam ustrezne vzgoj-
ne posledice. Tudi tu lahko starši veliko na-
pravijo in preprečijo v poznejših letih nepo-
pravljivo škodo.
Napadalen otrok je v šoli viden in povzroča
učiteljem velike preglavice. Zavoljo tega bi se
morali ti pogovoriti s starši. Učitelj pa se je tu-
di dolžan pogovoriti z otrokom, ga spodbuditi
k temu, da mu pripoveduje dogodke iz svojih
prvih let, razčleniti z njim posledice usodnih
dogodkov in mu olajšati njegove lastne pro-
bleme, Seveda mora biti učitelj dorasel temu:
poln takta, razumevanja, potrpljenja. Če ima
otrok zaupanje vdnj se mu ho tudi raje razkril.
UČIMO SE PLAVATI!
„Tudi letos plavalni tečaj za
začetnike", so se odločili v zvezi
telesno kulturnih organizacij in
komisiji za šport in rekreacijo. Tečaj
se bo začel 4. avgusta na letnem
kopališču v Kidričevem. Prvi tečaj,
ki so ga pripravili v preteklem letu,
je uspel, saj jih je od 55 tečajnikov,
kar 53 »splavalo'
Ce ne znate plavati, se odločite za
tečaj. Vodili ga bodo strokovni
iičite]yi. V tečaj se lahko prijavijo vsi
^ 5 let do 14 let starosti.
aijizurali bodo tudi tečaje za
starejše neplavalce v primoru
zadostnega števila prijav. Tečaj, ki
bo trajal 10 dni, vsak dan od 8. do
10. ure razen sobote in nedelje,
stane 100.- dinarjev. Za avtobusne
prevoze je poskrbljeno, prevoze bo
opravljalo Komunalno podjetje Ptuj,
TOZD avtobusni promet.
Ce ste se odločili za tečaj, se
prijavite na sedežu Telesno-kulturne
skupnosti Ptuj, Vošnjakova ulica 5
ali po telefonu na št. 77-745, kjer
dobite tudi vse ostale potrebne
informacije. Prijavite se lal^o vsak
dan od 28. julija do vključno 1.
avgusta, od 10. do 12. ure in od 14.
do 15. ure v sredo od 10. do 12. ure
ter od 15. do 17. ure. Vsi, ki se
želite vključiti v tečaj pa ste doma
iz okolice Kidričevega, Lovrenca,
Cirkovc, se lahko prijavite na sedežu
KS v Kidričevem.
MG
Tudi v Gerečji vasi nesreča ni
počivala. V nedeljo, 27. julija 1975
se je zgodila prometna nesreča, v
kateri se je huje poškodoval voznik
motorne $ kolesa Rudolf Zakelšek
iz Ptuja. Na avtomobilu Feliksa
Fureka iz Slovenije vasi pa je za
6000 dinarjev škode.
Furek se je z avtomobilom peljal
skozi naselje Gerečja vas po cesti 4.
reda v smeri Kidričevo. Pri hiši
številka 76a je z neprednostne ceste
zapeljal voznik motornega kolesa
Rudolf Zakelšek in se zaletel v
avtomobil. Zakelška je odbilo in ga
vrglo na rob cestišča. Hudo
poškodovanega so ga odpeljali v
ptujsko bolnišnico. Zlomljeno ima
levo ključnKO, rebra ter poškodbe
po glavi.
z. k.
^-
Na balkanskih igrah
Prstecu tri medalje
I	J
v soboto in nedeljo, 26. in 27. 7,
1975 so bile v Karlovcu VI.
tradicionalne atletske igre v atletiki
za mladince balkanskih držav, ki so
se jih udeležili mladi atleti iz
Romunije, Bolgar^e, Grč^e, Turčije
in Jugoslavije. Tekmovalce je bilo
posamično in so največ meda^
pobrali Romuni in Bolgari. Pa tudi
J u^oslovani so jih osvojili več kot so
pričakovali.
V reprezentanci SFRJ je sodeloval
tudi Miki Prstec iz Ptuja, ki je
dostojno zastopal TVD Partizan
Ptuj na tem prvenstvu. Osvojil je tri
medalje. Zlato v štafeti 4 x 400 m,
srebrno v teku na 400 m ovire in
bronasto v teku na 400 m. Skratka
zbral je celo kolekcqo meda^ tega
prvenstva od bronaste do zlate.
Razen Varaždinčana Knapiča je bil
najbo^ši Jugoslovan na tem
tekmovanju. Za poseben u^eh ve^a
tek na 400 m, kjer je dosegel čas
48,0 sekund, kar ni samo njegov
osebni rekord temveč ie s tem
iznenadil že več let stan slovenski
rekord in dosegel tudi normo za
evropsko atletsko prvenstvo, ki bo
čez štirinajst dni v Atenah v Grčqi.
OP
16. stran
TEDNIK - ČETRTEK, 31. juiga 1975
Hladilnik V sodobni prehrani
Hladilnik je v sodobnem gospodinjsfvu
nepogrešljliv pomočnik. Če ga imamo:
—	mnogo načrtneje sestavljamo jedilnike
za dnevno prehrano in nismo odvisni od pri-
ložnostnega dnevnega nakupa živil:
—	lahko nekaj dni hranimo tudi hitro
pokvarljiva živila. Živilo, ki ga lahko hra-
nimo pri kuhinjski temperaturi + 24 Celzije-
vih stopinjah le en dan, v shrambi ali kleti
pri +14 Celzijevih stopinjah dva do ti^i dni,,
ostane v hladilniku pri +4 Celzijevih stopi-
njah nepokvarjno od štiri do osem dni;
—	razne ostanke jedi brez bojazni po-
rabimo zvečer aH drugi dan, tako tudi vna-
prej kuhane jedi, ki so v mnogih zaposlenih
družinah nujne;
—	biološko manj razvrednotimo kuhano
hrano, če ne more biti kosilo ob istii uri za
vse člane družine, če jo do uporabe dene-
mo v hladilnik in nato pogrejemo, kot pa če
stojii posoda na štedilniku pri sorazmerno
nizki temperaturi;
—	zmanjšamo število nakupov na enega
ali dva tedensko in si s tem prihranimo čas;
—	v hladilniku lahko pripravljamo ledene
kocke, sladolede in zmrzline in močno ohla-
jene pijače;
—	hranimo dalj časa zmrznjena živila ali
jih zmrzujemo sami, enako tudi jedi, kuhane
za nekaj dni vnaprej. Imeti pa moramo za to
posebne predele z ustreznimi temperatura-
mi.
v hladilniku pa se dobro drže le živila,
ki S - ob nakupu prvovrstne kakovosti. Hla-
dilnik kvara ne prepreči, temveč le zadrži,
ker zadržuje delovanje mikroorganizmov in
razvoj biokemičniih sprememb v živilih.
Živila v hladilniku hlape, hlapi se zbirajo
na izparilniku, kjer zmrzujejo. Debelejša ko
je ledena plast, manj hladilnik hladi, ker je
led slab prevodnik toplote. Ko se plast ledu
zdebeli na pol cm, moramo hladilnik od-
tajati. Ustvarjanje ledu pospešuje tudi pre-
pogosto odpiranje vrot, nezavlita in odkrita
živila ali jedi. Zato vsa živila hranimo zavita
ali pokrita v posodah. Primerne so alumini-
jaste foHje, plastične vrečke in posode. Naj-
bolje se obnesejo najnovejše polvakuumske
posode iz plastike, ki izredno podaljšajo
kvaliitetno hranjenje živil v hladilniku. Peter-
šilj ostane neizpremenjen tudi teden dni.
Za surovo meso pa te posode niso.
Vsa živila in jedi smejo v hladilnik šele
potem, ko so ohlajena na sobno temperatu-
ro. Močno dišeča živila še posebno skrbno
zapremo, da se ne navzamejo njihove-
ga vonja druga živila.
Oranže, limone, grozdje in tudi drugo sa-
dje ima svojo popolno aromo le pri sobni
temperaturi, zato ga iz hladilnika vzamesno
dovolj zgodaj, da se ogreje.
Temperaturo v hladilniku lahko uravna-
vamo. Največkrat se držimo srednje tempe-
rature. Le kadar hočemo kaj na hitro ohladi-
ti ali zmrzniti sladoled, vključimo hladilnik na
najnižjo možno temperaturo.
V	uporabnem prostoru hladilnika so raz-
lično topla območja. Najhladnejše je pod
izparilnikom, ker se tam zrak hladi nepo-
sredno. Ker je težji, pada proti dnu in pri
tem spodHiva lažji zrak, ki se dviga proti iz-
parilniku. Tako zrak kroži in postajajo raz-
lično topla območja, ki jih pri vlaganju živil
v hladilnik smotrno lizkoriščomo. V hladnejše
predele spravljamo pokvarljivejšo živila in
narobe. Živil v hladilniku ne sme biti pre-
več, zložena pa morajo biti tako, da lahko
med njiimi kroži zrak.
Najdaljša dobo hranjenja živil v hladilniku
je 14 dni. Po tem času moramo obnoviti
zalogo prav vseh živil, če hočemo s hladil-
nikom dobro gospodariti.
Enkrat tedensko hladilnik odtajamo. Ob
tem ga tudi pomijemo. Zelo dobro sredstvo,
ki čisti in obenem tudi razkužuje, je cefavlon.
Pomit hladilnik do suhega zbrišemo, preden
vložimo vanj živila.
Moderni hladilniki imajo priključene še
samostojno zaprte predele z različno nizko
temperaturo. V predelu s temperaturo -6
Celzijevih stopinj zmrzujemo ledene kocke
in sladolede ter hranimo nekaj dni globoko
zmrznjena živila. Pogosto so ti predeli za-
znamovani' z mednarodnim znakom — eno
zvezdo.
V	predelu, ki ima temperaturo med -12
in -18 Celzijevih stopinj, shranjujemo po več
tednov zmrznjena živila. Ti predeli so zazna-
movani z dvema zvezdama.
S tremi zvezdami so označervi predeli, v
katerih je temperatura -18 do -24 Celzijevih
stopinj. Pri -18 Celzijevih stopinj shranjujemo
globoko zmrznjena živila, pri -24 Celzfijevib
stopinjah pa jih lahko sami zmrzujemo.
Otrok in igra
Igra je v otrokovem življenju eno
najvažnejših opravil. Žal se tega
starši premalo zavedajo in podcenju-
jejo pomen igre na oblikovanje
otrokovega značaja, predvsem pa
njegovega odnosa do dela. Igra je
opravilo, s katerim otrok bistri svoje
sposobnosti, igra je zanj delo in
nikakor ne samo razvedrilo.
Razumljivo je, da je zato treba
posvetiti vso pozornost izbiri igrač,
ki morajo biti primerne otrokovi
starosti in sposobnosti.
Čeprav je v prvem obdobju
otrokovega življenja malčku najza-
nimivejša igračka njegovo telesce,
menimo, da je vendarle prav, če
dobi prvo igračko že v drugem
mesecu starosti. Najprej jo bo samo
opazoval, zato je najprimernejše, če
mu čez posteljico ali košarico
obesimo pisane trakove, ropotuljico
ali kaj podobne ^ Kmalu boste
opazili, da otrok igračko, ki se
premika, opazuje z veliko večjim
zanimanjem kot če miruje.č Tako se
bo na primer prijetno vznemiril, ko
bo trakce nad posteljico zamajal
veter in ali ko mu bomo stresli
ropotuljico. Kasneje bo mali svoj
odnos do igračke spremenil. Ze bo
po njej stegoval ročice, kmalu pa jo
bo tudi sam prijel in nosil v usta.
Pr ve otrokove igračke naj bodo
preproste, kajti otrok se igrač kaj
hitro naveliča. Prav zato, ker jih ne
vidi tako pogosto, ima tako rad
žlice, lonce, kuhalnice in podobne
skrivnosti kuhinje. Gumijasto muco
pa, ki smo jo kupili nalašč zanj,
komaj še pogleda.
Mati in očka naj otroku pri igri
pomagata. V prvih mesecih njego-
vega življenja to še ne bo tako
potrebno, kasneje pa bo mlademu
nasvet prav prišel Prvič sam še ne
bo znal sestaviti kock in zadovoljen
bo, če mu bo pri tem kdo pomagal.
Prav je, če tudi otrokovo delo
uredimo tako, da bo zanj prijetna
igra. Le tako bo delal z veseljem in
ne bo ga treba priganjati, naj
pospravi svoje igrače.
In še nekaj: otrokove igrače naj
bodo take, ^ da nam ne bodo od
strahu vstajali lasje, ko se jih bo
dotaknil. Zato naj ne bodo drage,
komplicirane in „samo za oko"
TEDNIK
izdaja časopisni zavod Ptigski
tednik, 62250 Ptuj, Vošnjakova 5:
p. p. 99. - Urejuje urednici odbor.
Izhaja ob četrtkih. Odgovorni
urednik je Anton Bauman. Telefon
uredništva in uprave (062) 77-079.
Celoletna naročnina znaša 80
dinarjev, za tujino 160 dinarjev. -
Žiro račun SDK Ptirj
52400-603-39458. - Tiska Mari-
borski tisk, 62000 Maribor, Tržaška
76.
I
vreme
od nede^e, 10. avgusta 1975.
Zadrgi krajec bo v četrtek, 31.
julga ob 9.48. NAPOVED:
Deževno bo verjetno v soboto 2.
avgusta in v nedeljo, 10. avgusta
in v soboto 9. avgusta. V
glavnem ostane lepo vreme od
nedeje, 3. avgusta do sobote 9.
avgusta. Ce bo v nede]yo, 10.
avgusta tudi res deževno, bo
mogoče predvideti v prihodnji
številki Tednika.
Alojz Cestnik