PoStntna ohfisin v cotorfal
Leio XI. št. 4
L;ubl1anif nedelja 5. fanuar]a 1930
Cena 2 Din
Naročnina uiaia •oc&cčno 25.— Din. za inozemstvo -Ml - Din
Uredništvo: Ljubljana: Knatljevu ulica S Telefoa
it 3122. 3123 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Ta«
lefoD št 440 Celje: Kotcnova ul 3 Telefon it 190.
RoKopiai »e ne vračajo — Oglasi po tarifa
Upraviiiitvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54. - Telefon it 3122. 3123. 3124, 3125, 3126. Inaeratni oddelek: Ljubljana Prešen nova ulica 4 — Telefon št 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta it 13 - Telefon št 455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
it 2 - Telefon št 190 Računi pn pošt ček zavodih: Ljuba Ijanaši 11.842 Praha čislo 78.180; Wien št 105 241
Vsem naročnikom, čitateljem Iva prijateljem pravoslavne vere želimo: čestit Božič!
Zaradi dvoineza nraznika izide orihodnja številka ^Jutra" v sredo. ..PonedeVek" na Hlemoma v torek.
Odhod poklomtvene
deputacije
Deputacija odide v petek, ne še le v soboto, kakor je bilo javljeno
Ljubljana, 4. lan. d. Priorave za odhod noklonitvenih demitacii občin iz dravske banovine v Beograd so oo-polnotna srotove. V nasmrotiv t dosedaniimi dis*»orici-lami ie določen odhod «te«atarii s «osebnin» hrzovlakom za netek 10. iannaria ob z«, iz llnMiane tako da bo «ri-Sel nasledniesra dne. v s«t*©to. ob o. z!«rN»a1 v Beograd. Od kralia b©*fo demifacite ««reiete v avrtiiene? v nedelio 12. t. m. ©b 17.^9- Odhod <fpnntacii ie bil »reložen na ne-tek zvečer bržlcone zaradi tefa. da bodo imeli niihovi člani dovoli nrilike osrledati si B«»«wad. Vsi udeleženci se onozariaio. da bodo	Vfitimaciie v.t» železniško
vožnio v Beoerad od liublianske mestne občine.
O isti zadevi poroča ljubljanska ekspozitura »Avale«:
Za odhod poklonitvenega odposlanstva iz dravske banovine je določen na slednji program:
Odposlanstvo bo odpotovalo tz Ljubljane dne 10 januarja ob 20. uri s posebnim vlakom, ki prispe v Beograd naslednjega dne ob 9. uri.
Za potovanje s tem vlakom bodo dolo-
čenim članom poklonitvenega odposlanstva pravočasno dostavijer e izkaznice, ki jih izstavi ljubljanska občina.
Člani poklonitvenega odposlanstva Iz Krajev severno Ljubljane prispejo v Ljubljano z običajnimi vlaki, člani odposlanstva iz krajev severno Zidanega mosta pa v Zidani most. kjer se bodo priključili ostalemu odposlanstvu-
prosvetna društva
Zavru!tev neresničnih in tendencijoznih vesti — Napačno tolmačenje zakona o narodnih šolah
Beograd, 4. jan. AA. V javnost! se
razširjajo bendencriozine govorice, da bodo star "ni ukrepi, s katerimi bo poseženo v lastnino nekih hrvatskih in slovenskih društev Pri tei prflikj se neka društva prodala svojo lastnino pod ceno.
Poobla-Sferrf sittto tzravitf. da so te govorice o^poinnma neresnične, ker sploh nI obstoia! tak namen In tudi n? nika-ke^a povoda tako onston^nie. Te govorice se zfii. ra7š'riaio oni. ki bi hotel? tako nriti do lastnine teh društev Zato se tem o^torn Opn^aria. da so te govorice absolutno neresnične In iz-in?5Pene.
Zagreb, 4. fanuaria. r. Povodom pre-▼zetia premoženja hrvatskega kulturnega društva »Naoredak« v Saraievn potom vrhbosam^kega nadškofa dr. Šari-ča. se ie razvila v časopisju živahna kanrpan<a in del hrvatskega časopisja ostro napada »Nepredak« in sarajevskega nadškofa zaradi te transa ker ie »Ju-gosilavenski List« v Saraievu p:še. da ie povod s-kleoa Napredk^veea odbora za prenos lastnine na nadškofa bila neres-
nična vest. <fa bo država združila vsa
kulturna društva in pri tem budi njihovo premoženje. »Jugoslavemski List« izjavlja na podlagi avtentičnih informacij, ki iih »e dobi!, naslednie:
»Take vesti so popotno«ta neopravičene in nastale so povodom Slana 156 ^akona o narodnih šolah, ki pa se napačno tolmači Na merodamem mestu 'TiavMaio da n"kakor ne obsto'a namena razpust'ti ali združiti vse prosvetne ~>rranftzaciie. naiman' na niihovo premoženje. ker bi to znač;l>p prenehanje as?rl-nosti privatne inicitafve na tem pni™, katero privatno nrnciiativo hi morala država samo podpirati, ne pa ovirati. Smisel zakona odnosno zakonskega pooblastila ?e samo bfl. da se prosvetnemu delovanru da»e neke d Vek ti ve. da bi se narod in niop-nv narašča' ne odga-:ala v plemensko šovinističnem dnhu in da h' pmsvetna in kulturna društva d""' svoiem delovanju našla primerne medsebojne stike i.n pričela odgarati zdravo 'ugos'o\'ensko generacijo, pri kater? ne bo razlike v tem. ali se kdo križa z dvema, ali tremi- nrsti in ali pripada termi ali onemu plemenu.«
Pret! poroko prestolonaslednika Umfierla
Potovanje bel0fskega kraljevskega para v R&n _ Obširne varnostne odredbe — Velike a<mnest?fe v ItaHfU
Brnsef}, 4. januarja AA Pri odhodu belgijskega kraljevskega para s princeso Marijo Jose » Rini je došlo po bruseljskih ulicah in na postaji do navduSenih ovacii belgijski kraljevski dvojici. Postaja je bila okinčana z italijanskimi in belgijskimi zastavami Italijanska kolonija je bila na kolodvoru polno-številno zastopana Ovaeije so trajale še dolgo |)o odhodu vlaka.
Baiel. 4. januarja. AA. Vlak % belgijskim kraljevskim parom je prispel v Bazel davi ob 10 40 Belgijski kraljevski par sta pozdravila tamošnja konzula Italije in Belaije. Belgijski kraljevski par je izstopi] na kratek zajtrk nakar je vlak nadaljeval pot ob 11 10.
Ženeva. 4 januarja AA Švicarska obla-»tva eo zaradi potovanja belgijskega kraljevskega para po Švici podvzela obrežne varnostne mere ter izdatno pojačila nadzorstvo nad anarhističnimi elementi Ravno tako so belgijska oblastva odredila posebne ukrepe opreznosti pri odhodu vlaka belgijskega kraljevskega para in princese Marije Jodi. ki so odjx>tovali na poročne svečanosti ▼ Rim.
Rim. 4 Januarja AA. »Agencia Štefani« poroča Ob priliki obsežne amnestije, ki jo je razglasil italijanski kralj za številna civilna in voiaška kazniva deianja povodom poroke italijanskega prestolonaslednika (Tm-berta z belgijsko princeso Marijo, priobčuje »Tribuna« uvodni članek v katerem veli med drugim: »Po vsem v redu pa je. da so iz te obsežne amnestiip izvzeta vsa kazniva dejanja politične prirode. Tako postopanje odgovarja fa5i«Hi*nemu nauku, ki stavlja drŽavo nad vse. Zločini proti državi so najnevarnejši in zato ne zaslužijo najvišje milosti.«
Rim, 4. jan. AA. Narodna faSstična stranka bo poklonila italijanskemu preetonasled-iiku Umbertu za poroko dragoceno umetni-p-o rezhariin mPoioSVn vsebino iz 15. stoletja. ki jo držita dva Atlanta
London. 4. januarja, o. Davi je odpotoval v Italijo vorški vojvoda, ki se bo udeležil poroke belgijske princezinje Marije in italijanskega prestolonaslednika Umberta Vojvoda bo zastopal pri poroki angleško kraljevsko dvojico.
Budimpešta, 4. januar, a Madžarska vla-
It l?Krril,a lta,ijanskemn prestolonasledniku Umbertu kot poročni dar štiri lipicanske konje.
Kongres jugoslovenskih diiakov v Prad
Praga, 4. fanuaria h. Konsres klubov akademske omladine južnih Slovanov je danes nadaljeva' svoja posvetovanja.
Bolgarski delegat Zabunov je poročal o zgodovini odnoša:ev med južnimi Slovani. Bolgar Boladžilev le dokazoval, da ]e spo-Htev Boi«rrrrHe I" Jugoslavije potrebna Iz go spodarskfli vzrokv Bolgar dr Cilev ?e govoril o zaprekah ki oviraio zblržanie med iužnimi Slovani ter je zahteval uvedbo latinice Srb Kostič je priporočal, naj se dvigne živpen.iskj nivo širšfh fudskih slojev Zadnji poročevalec Bolgar Handžijev je je opozarjal na aktualnost jugoslovenske ideje.
LIKVIDACIJA SOKOLA IN ORLA
Prosvetni in vojni minister sta izdala uredbo o likvidaciji onih sokolskih in orlovskih društev, ki se niso pridružila Sokolu
kraljevine Jugoslavije
Beograd, 4. Januarja A A. Na pod-
stavj § 13 zakona o ustanovitvi Sokola kraljevine Jugoslavije in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta sta gg. minitra prosvete ter vojske in moi* narice danes predpisala
uredbo o likvidaciji jugoslovenskega Sokola, hrvatskega Sokola, Orla in srbskega Sokola.
Uredba se glasi:
CL 1.
Ona društva Jugoslovenskega sokol-skega saveza. Hrvatskega sokolskega saveza, Jugoslovenske orlovske zveze in Srbskega Sokola »Dušan Silnic, ki so se v smislu § 12 zakona o ustanovitvi Sokola kraljevine Jugoslavije združila in stopila v Sokola kraljevine Jugoslavije so dolžna do 15. januarja 1930 vkljtično zaključiti vse knjige, ugotoviti stanje blagajne ter sestaviti inventar vse svoje pokretn? in nepokretne lastnine, nadalje spise vseh terjatev in vseh obvez z dokumenti vred, ki se nanašajo na lastninsko stanje. CL 2.
Uprave drnštev. ki so predvidena v
čl. l„ bodo izročila zaključne knjige, arhiv, dokumente in ostalo, kakor tudi celokupno premično in nepremično lastnino novo določenim upravam društev Sokola kraljevine Jugoslavije, ako
ta društva sicer niso drugače sklenila.
Novo določene uprave društev Sokola kraljevine Jugoslavije morajo vse to prevzeti in bodo prevzem potrdile s svojimi podpisi na zaključenih knjigah, inventarju in spisih.
Do prevzema dolžnosti po novjh upravah bodo stare uprave krajevnih društev delovale naprej pod osebno odgovornostjo in s posebnimi v to svr-ho prikrojenimi knjigami, spiski itd. Na platnicah, zaglavjih in pri podpisih je treba vselej pristaviti besedi »v likvidaciji«.
CL 3.
Lastnine <mfh društev Jugoslovenskega sokolskega saveza. Hrvatskega so-. kolskega saveza, Jugoslovenske orlovske zveze m Srbskega Sokola »Dušan Silni«, ki 90 ukinjena z določbo paragrafa 12 zakona o ustanovitvi Sokola kraljevine Jugoslavije, pripada svrhi. ki je predvidena v pravilih dotičnih društev.
ftl
Uprave društev, ki so navedene v čL 3. bodo nadaljevale svoje funkcije samo v pogledu likvidacije kot Mkvidacijske uprave ukinjenih društev pod imenom »Likvidacijska uprava ukinjenega društva ...« im bodo dolžne postopati predhodno po dolčbah čl. 1 ter izvršiti likvi-
dacijo lastninskega stanja ▼ roku. Id
ga zahtevajo razmere, da se ugotove m zberejo aktiva ter poravnajo pasiva društva.
Pristojno nadlzorno obdastvo bo v vsakem posameznem primeru določilo rok za likvidacijo nadziralo delo likvidacijske uprave ter bo sprejemalo potrjevalo in priznavalo njihove zaključne likvidacijske račune.
Po potrditvi likvidacijskih računov bo likvidacijska uprava izročfla ta s m »no prvenstveno onim, katerim jo namenjajo društvena pravila, dočim bodo dokumenti o izroč&tvi predloženi pristojnemu nadzornemu oblastvu.
Člen. 5.
Pristojna na<tzorna oblast bo nastopila v zmislin zakona proti onim upravam ki bi po razglasitvi te uredbe o društveni lastnini in njeni razdelitvi ravnala protj predpisom društvenih pravi in te uredbe.
Olen. 6
Odredbe JL 1, 2, 3, 4 ta 5 te nrerfbe
se nanašajo tudi na uprave savezov ia na uprave žup organizacij, ki so navedene v čl. 1 te uredbe.
Ca. 7.
Ta uredba stop« v veljavo ta doW obvezno moč, kio se razglasi v »Služberah novinaih«.
Vzhodne reparacije na haaški konferenci
Sporazum o obravnavanju vprašanja vzhodnih reparacij Avstrijska vlada želi črtanje reparacijskih obveznosti
Haag, 4. (sonarja d. Takoj po otvoritveni seji reparac^ske konference M )e vršila sera prve komisije nenške reparacije) Takoj irvodoma so predlagali zastopniki velesil naj se sprejme m prečita poročilo strokovnjakov šestiti držav sklicateljic haaške konference o nemških reparacijah Zastopniki malih držav so protestirali proti tema predlogu m izjaviti, da se s tem gazijo interesi malfh držav. V fcnemi malih držav ie ijovoril rumunski zastopnik Titulescu m portugalski delegat Ulrich Končno je bfl sprejet sklep, da naj finančni strokovnjaki šestih držav sklicateljic haaške konference najprej izdelajo skupno poročilo o nemških reparacijah ter ga potem predajo plenumu prve komisije v razpravo hi proučevanje Na ta način bodo imele tudi nove države priliko izraziti svoje mišljen e in želje. Po zaključnih razpravah v prvi komisijS bo izročeno predelano poročilo plenumn haaške konference.
Haag. 4. Januarja AA Njzozemsfc| tnhri-
ster zunanjih zadev van Blockland ie priredil snoči svečano večerjo na čast delegatov druge haaške konference.
Haag 4 januarja AA Danes so se sustall pri skupnem zajtrku 4 francoski ministri t Berthelotom in prof Besnardom s 4 nem-šknri ministri z njihovimi tremi državnimi podtajniki
Haag, 4- •amrarja s. Na dana§n}1 seB komisije. ki raznravla o vzhodnih reparacijah, se je na predlog Loucheurja sklenilo, da se bo o reparacijskih vprašanjih Avstrije. Bolgarije in Madžarske razpravljalo na posebnih sejah.
Seja za avstrijske reparacfje 'e bila določena za danes popoldne O reparacijah Bolgarije se bo razpravljalo v ponedeljek o reparacijah Madžarske pa v torek in even-tuelno v sredo. Po sprejetju tega programa so zastopniki Avstrije. Madžarske in Bolgarije zapustili sejno dvorano v kateri so delegacije držav upnic nadaljevale svoja posvetovanja.
Avstrijska reparacflska pogajanja so danes dovedla do tega rezultata, da se bo o vprašan ih, ki" se tičejo Avstrije, razpravljalo v posebnih pogajanjih med Avstrijo in češkoslovaško, med Avstrijo in Rumunio ter med Avstrijo in ostalimi državami upnicami. Ta ločena pogajanja imajo za cflj sklep dvostranskih dogovorov v smislu raznih likvidacijskih sporazumov, ki So bili ustvarjen? izven Youngovega načrta, vendar na v zvezi z nilm.
Na današnji se:i odbora za vzhodne reparacije je avstrijski zvezni kancetar
dr. Schober podal naslednjo izjavo »Na pariški konferenci so zastopniki Avstrije predlagali, da bi se vse finančne obveznosti Avstrije, ki izvirajo Iz St germainske mirovne pogodbe. kompenzirale z vsotami iz naslova reparacij. Konnte je prepustil odločitev tega vprašania haaški konferenci Zastnpmki Avstrije so poleg tega na pariški konferenci v soglasju s priporočili Yungnvega načrta in z želo. ki Jo Je terazfla konferenca sama. predlagali, na se izvede medsebojno ukinja-
nje vseli ostatfh zatnev hi prottzafrtev. »lasti onrti. zahtev Iti bi se mogle staviti na podlagi mirovnih pogodb To vpraSarre se bo sedaj predložita haaški konferenci. Čeprav so plačila, ki fih -nora dati Avstrija rešena z reliefnim dogovorom za dobo več desetletij vendar polaga avstrijska vlada veliko važnost na končnoveljavno ureditev tega vprašanja. Id je bfl predmet pariške konference in sicer iz naslednjih vzrokov Mehanizem, ki je bil ostvaren s st ger-mainsko mirovno pogodbo hj s kasnejšimi dogovori, ie tako kompliciran, da prisidi Avstrijo praktično do popolne nesvobode v vprašan ih njenih inozemskih finančnih od-nošajev AvstrHska vlada si nsoja v zan-oanjn na udeležene vlade staviti nnint apel. nai se omogoči dogovor k| bo enkrat za vselej končnoveflavno rešil finančna vpra-šan'a. ki so utemeljena v st germainskl mirovni pogodbi«.
Zastopniki
nasledstvenfh držav so nato tejavfli. da Imajo sicer posebne zahteve do Avstrlie. da pa so prtnravllenl razpravljati o teh vprašanjih v ločenih posvetovanjih. Komisija le nato sklenila tako? pričeti s remi posebnimi posvetovanji hi da se takoj po končani današnji seji komis;;e sestaneta češkoslovaška m avstrijska dele gacija V nedelio popoldne se bodo avstrijski zastopniki sestali z zastopniki Rumunije. on1iodn!e dnj pa z zastopriki ostalih držav.
Kot dobri izgled za ureditev teh vprašani se smatra, da ie predsednik komisije za vzhodne repa rac ne Loucher izjavil, da se »e bi strinjal s temj posebnimi poga:anji. ako bi obstojala nevarnost, da bodo zavlekla potek pogaranj Prepričan pa 5e nasprotno. da bodo ta pogajanja le doprinesla k temu. da pospeaio celokupni potek konference. Tudi z angleške strani se iz'av!ja da ta pogajania niso brez izgleda za hiter cspeh. Komisija za vzhodne reparadie 'e svoje zasedanje prelkinfla do ponedelfka-
O sej? je bil izdan naslednik uradni komunike: »Komisfa za vzhodne renaracije se le sestaja ob 15.15 Avstrijska delegacila Je podala pred komisijo svoie poročilo o stališču avstrijske vlade napram reparaciiskem vprašanju. Komasi!a ie izvolila pododbor za nroučitev nekih tehničn-fa vprašanj. Prihod-"'n seia bo 6 'anuarja dopoldne.
Vnra«anie nemških sankcii
Bmseli. 4. januarja, s. Iz Haaga javlinio. cL_ se obširno razpravlja o vprašanju sankcij v slučaiu da Nemčiia ne h' izoolni^vala svojih obveznosti. Nemci odklanjajo sank-die in predlagajo, nai se eventualni konflikti predložijo razsodišču. Dalje nameravajo zahtevati, da se roki. na katerih zapadejo plačila, izpremenijo.
Utool$enika v reški tuld
SuSak, 4 jan č. Pred reško luko je našel pamik »Vittorio« na moriu plavajoče žensko truplo Kapetan je pustil truplo privezati na oarnik. ki ga ie privlekel v pristanišče identitete tropla še niso ugotovili. Dognal? so samo. da je smrt naslonila zaradi utopiienia Ženska ie sta^a 30 do 35 let ter je bila oblečena v boljšo obleko.
Kralj pokrovitelj Lisinskega
Beograd, 4. jam. AA Nj. VeL fcnttj je sprejel pokroviteljstvo nad najboljšim jo-goslovenskim pevskim zborom »Hrvatskim pevskim društvom Lisinski« v Zagrebu
Hrvatsko pevsko društvo »Lisinski« prispe v Beograd 19. t. m. Zvečer tega dne priredi v Narodnem gledališču koncert na katerem bo rzvajalo sodobne jugoslovenske zborovske kompozicije
Otvoritev Merkurjevega sanatorija v Zagrebu
Zagreb, 4. jam. č. Jutri bo svečano otiw-jen sanatorij diruštva »Merkur« v Florijatt-ski ulici št. 27 blizu Maksimirske ceste Sanatorij služi v prvi vrsti zdravljenju članov društva »Merkur«, v slučaju zadostnega prostora pa sprejema tudi zasebnike- Za sedaj je na razpolago 36 br niških posteij. Razen tega razpolaga sanatorij z dvema velikima dvoranama za bivanje čez dan.
Pravoslavni božič
Beograd, 4. januarja i. V Beugffddti tM po-petoutna pru&oučoo ndjziputožaaje. V m«us.sraevTk o u&DaJfifc dir«iivMuh urachlb so dianes opu>»ctac prenehati z (fekim, tai se bo natLa+jevaik? šaie po pro-voelavnetn boiiin v snetla Večina ministrov, Id nimajo svofifa nodbm r Beoigr^da, ie ocfe>c^waJa teJoom <kne>vu <kmxw.
Razkol med bolgarskimi liberalci
Sofija, 4. jan AA Razkol med Eborale!
je čedalje resnejši. Posebno oster je »poe med pristaši Smilova in sinom pokojnega Radoslavova Snoči je skupina Smilovistov vdrla v klubske prostore stranke, ki ao jih doslej imeli pristaši Radoslavova ter pregnala hišnike in zasedla lokale Sin Radoslavova je izjavil, da se bo pritožil pri sodišču.
Brezposelnost v Ukrajini
Moskva, 4. jan. AA V Ukrajini, zdasti pa v Harkovu je zavladala silna brezposelnost. V zadnjem tednu je naraslo število brezposelnih v Harkovu za 55 000. Računajo, dla je tretjina poljedelcev v Ukrajini brez posla in kruha Ukrajinski sovjeti so odredili prvo pomoč in razdelili nad 170 milijonov rubljev brezposelne podpore.
Hlinkovi klerikalci izpresrledujejo
Praga, 4. jan. A A V novoletni Številki glavnega glasila slovaške stranke je pri-občen članek, ki odklanja vsakršne ireden-tistične sile in veli, da hoče Hlinkova klerikalna stranka sodelovati z vsemi češkoslovaškimi politiki, ki imajo rmisel za socialna, kulturna in verska vprašanja Slo vaške.
Arbitražna pogodba med Poljsko in Bolgarijo
Varšava, 4. jan AA Včeraj je bila ta podpisan« pogodba o arbitraži in nevtralnosti med Poljsko in Bolgarsko V imena Poljske je pogodbo podpisal minister zu-
anjih zadev grof Zaleski. bolgarsko vlado pa je zastopal bolgarski opoinomočeni minister Robev
Komunistična organizacija v Grap
Pacte, 4. |mwta. AA. »Hatvs»« (nroCa te AHtm, da Je srSha vtedia raepnst-T« sa>vnez »e<}lfnAenea» delavstva, k«r Je širi korrruoKstačiKi propaganda.
Obletnica
januarskega režima
Vidmar dosegel v Hastlngsn drugo mesto
Norr lep uspeh našega iefamkega velemojstra — Wm*bI — )» na dntgo mesto lakof zrn Capablanco
Kralj pokrovitelj proslave JNAD Jadran"
Jutri se ctmavfta dan •tanja r naši državi Dne 2. Januarja 19J9 k bala tedanja Korodčeva vlada podala ostavko m kralj je tri dni v kcra-■ukaciiaJi s parlamentarnimi voditelji vsefl strank poskušal, da sestav? vlado, ki bi midila garancije za pacifikacijo razburkanih političnih strasti in za •spešm), trajneje delo v Narodni skuo-iČHiL Njegovi napori so ostah brezuspešni is 5. januarja zvečer je M iz dvorske pisarne izdan komunike, ki itzota vlja, da »m nobene možnosti za kakršnokoli parlamentarno rešitev kri-»•, ki bi dala garancijo za popolno ofaramtev narodnega ki državnega edin-•tva«.
Medtem so se t dvora vršile važne konference m opolnoči je kralj sestavil to zaprisegel novo vlado z generalom Petrom Zivkovičem na čel«. Istočasno P« je podpisal manifest na narod « več ■akooov. ki so bili zjutraj 6. januarja — aa pravoslavni Badnjak — objavite« v »Službenih Novmah« ti so na-enanjall državljanom 'm svetu, da je v kraljevini Srbov, Hrvatov m Slovencev »reden nov režim, ka naj državo iz temelja reorganizira.
Kraljev manifest je v hrpidanrth stav-kSh očrtal žalostno stanje razdora v domovini, ki »dovaja ck> duhovnega razsula ta narodnega razedinjenja«. Kralj Bastrtansja narodu, da se je odloči! z vse-Rri sredstvi preprečiti grozečo nesrečo ter sitoriti vse. da očuva narodno m državno edinstvo in da v najkrajšem fesu doseže paoifikacijo m novo ureditev države. V posebnem nagovoru je Se sove ministre slovesno obvezal, da Jfen mora biti merodajen samo zakon, da morajo vse svoje moči posvetiti rn-tef?zšvnemu deta in da jih morajo Dri tem smatrata sa svojo najvišjo dolžnost »čuvati edinstvo in negovati slo-Eo, enakost in enakopravnost«.
V izvedbi velikega načrta )e fcrafl •ospendiral Vidovdansko ustavo, razpustil Narodno skupšoino. na novo nre-djl vprašanje kraljevske oblasti ter odobri zakone, ki so omogočili da je nova vlada prevzela posle s čim najmanj oviram) oblastjo: strankarsko-politična organizacija naroda je bfla razpuščena. astvariene so bile garancije za čim več-h disciplino upravnega aparata, poostreni predpisi za tisk in za društveno ttvfjenje, reducirana zborovalna pravica in s posebnimi odredbami }e bila faščitena nova vladavina proti otvorie-Bšm in subverzimm protiakcijam. Zakonodajno pravo je prešlo izključno v poke vladarjeve, v katerih se je zdru-18a vsa dr?avna moč.
Leto dni je poteklo od tega zgodovinskega vladarskega akta. Kralj je opetovano porabil priliko, da javno očrta ogromno nalogo, ki jo je prevzel oa sebe. in povdari svojo nezlomljivo vobo izvesta fco nalogo do uspešnega konca. Povodom praznovanja novega leta mu je predsednik vlade g. Živko-vič v čestitki podal resume dela. ki ga ie vlada v tem letu izvršila v smislu kraljevih tntencij, ter mu je predložil tudi obširnejše pismeno poročilo, iz katerega danes tudi mi navajamo najvažnejša dejstva. General ZiVkovič je v Svojem nagovoru predvsem povdaril. da jc vladi uspelo utrditi v narodu misel narodnega in državnega edinstva. »pravo skrb Vašega Veličanstva,« ter dvigniti zaupanje v veliko bližnjo bodočnost. Novo ime naše države in njena preureditev z oktobrskim zakonom enačita sintetično rešitev našega nacijonalnega in državnega vprašanja. Predsednik vlade je nato označi! najvažnejše pozitivne zakonske in upravne nkrepe januarskega režima ter je zaključno izrazil svojo globoko vero v uspešen napredek notranje konsolidacije države ter v gospodarski polet in v silnega duha vseh elementov občega fosuodarskeea živi 'en ia.
Kralj je odgovoril predsedniku vlade s pomembnimi besedami. Izrazil mu ie svojo zahvalo za naporno in zvesto delo ter je ugotovil, kako se ie narod z navdušenjem odzval iskrenim besedam manifesta ter se zgrnil z vseh strani na poziv svojega kralja, da dvigne na-caionalno edinstvo kot svetinjo in da stavi državo nad vse. Kralj podčrtava napredujoči uspeh svoje preporodne akcije in z zadovoljstvom poudarja, da se razmere brzo urejujejo. Ko je minila opasnost nadaljnjega razedinjevanja. je mogel z oktobrskim zakonom začrtati linije nove ureditve države ter ji dati ime. ki izraža globoko vero v silo in bodočnost enokrvnega naroda.
Na ta način je kralj slovesno izrazil, da so besede njegovega manifesta o čuvanju narodnega in državnega edinstva z oktobrskim zakonom pretvor-jene v dejstvo in da je oktobrski zakon smatrati v tem pogledu za osnovni zakon naše države. Za novo zgradbo domovine je tako položen temeljni kamen v smislu rugosloven«?ke ideologiie. ki jo kralj svečano proglaša za zvezdo vodnico naroda in države.
Kralj izraža svoje zadovoljstvo nad dosedai doseženimi rezultati novega režima in postavlja orosrram dela v novem letu. Iz kralievih besed ie razvideti njegovo prepričanje, da delo režima, ki ga je postavil kot prehod in pripravo na nove normalne razmere. ttf končano, temveč da se mora v 1. 1930. z vso vnemo nadaljevati. r>ri čemer vladar ponovno povdarja, da morajo biti popolna zakonitost, pravičnost m absolut-
vseh ki »red
zakon državnih funkcijonarjev, od ministri pa do najnižjega javnega nameščenca. Vlada naj v novem letu z energijo nadaljuje delo na zboljšanju uprave in na izenačenju zakonodajstva, a vladar ji postavfja kot posebno nalogo skrb za ureditev državnih financ'in za povzdigo narodnega gospodarstva, kjer je treba z vnemo pristopiti k delu za razvoj «i za dobro organizacijo delavnosti. Drugo leto Januarskega režima bo torej po kraljevi volji stalo v znamenju reševanja naših glavnih finančnih in gospodarskih problemov.
Iz kraljevega novoletnega govora se dajo razbrati glavne linije njegovega re-generacijskega projekta. Prvo leto ja< atmarskega režima je bilo v glavnem posvečeno likvidaciji sdarega stanja in ustvaritvi formalnih In organizacijskih pogojev za končno sanacijo celokupnega našega državnega življenja. Kot druga etapa pride sedaj na vrsto ureditev naših glavnfh problemov, finančnega in gospodarskega ter v zvezi s tema pač tudi socijalnega. dočim se bo naravno že za početo delo v drugih panogah moralo sistematično nadaljevati. Dograditev Jugoslavije v ustavnem oziru je zamišljena kot tretja etapa, akoravno so seveda z že izdanimi zakoni zlasti pa t oktobrskim zakonom tudi že začrtane nekatere ustavne linije Polagoma se izoblikuje nova Jugoslavija v velikopotezni koncepciji kraljevskega januarskega manifesta. • Ob zaključku prvega teta jMitrarsfee-ga režima se mora obiekttvno reči: našemu narodu se vrača najdragocenejša dobrina živlieoja: zaupanje v sebe in v lastno bodočnost. Kralj mu le vrnil to zaupanje rn radi tega tudi vidimo, s kakšno hvaležnostjo mu baš te dni te vseh delov države hiti to čestitat zastopniki naroda in s kolikim povere-njem v njegovo državniško modrost mu sledijo Slovenci. Hrvati in Srbi na poti. po kateri ffh je povedel. odločen, da šli kot složen fn srečen narod prtpdie k miru, nanredku in blagostanju. Vidimo tudi kako raste ugled Jugoslavije v svetu in kako naši prijatelji z vedno večjim optimizmom gledajo na nas in na našo bodočnost.
Čim boli bodo vsi. ki fhn }e Jugoslavija življenje, združili svoje plemenite napore k skurmeTrm oožrtvoval"emu delu. tem nre'e bo dosežen vzvišeni cilj, ki ga je sebi in narndu postav?! krali: da se ustvari srečna Jugoslavija, domovina zadovoljnega naroda.
Iz diplomatske službe
Beograd, 4 januarja. AA. Z »karom 5J. Vel kralja so na predlog ministra zunanjih zadev imenovani: Vojislav Jankovi6, tajnik v 6/1 v ministrstvu zunanjih zadev, za tajnika v 5/1 pri poslaništvu v Rimu; Vekoslav Vršič. vicekonzul v 7/1 pri kr. generalnem konzulatu v Monakovem, v 6/1 pri istem generalnem konzulatu. — Iz 7/1 ▼ 6/1 so pomaknjeni tajniki: Branko Dimič pri »talni delegaciji naše kraljevine pri DruStvu narodov: Branislav Dimitrijevič v ministrstvu; Drago Dragotinovič pri poslaništvu v Rimu; Gjorgje Djuričič pri poslaništvu * Pragi; Ve-libor Pešič, Milan Tommaseo in Janko Go-Ija, vsi pri ministrstvu.
Radomir Marinkovič, vitek ouzul ▼ jfl pri generalnemu konzulatu v Trstu, je imenovan za vicekonzula v 6/1; ravnotako Milan Ristič pri konzulatu na Reki in Dušan Pečanae pri konzulatu v Genovi. Za tajnike v 6/1 so imenovani tajniki 7/1 Slobodan Godjevae pri poslaništvu v Kairu, Aleksander Protič pri poslaništvu v Bukarešti in MiloS Sakovič pri poslaništvu v Sofiji.
Za tajnike v 5/1 so imenovani tajniki 6/1: Stanko ErhartiS v zunanjem ministrstvu; Dušan Tomid pri poslaništvu v Parizu; Svetomir Guguševič pri generalnem konzulatu r Mar. seiilu (doslej pri poslaništvu v Carigradu); Ivan Kovačevič v zunanjem ministrstvu; Vidiš! av Andjelkovič v zunanjem ministrstvu; Miloje Smiljanič pri poslaništvu v Tirani; tajnik pri poslaništvu v Bruslju T vam Andrič za tajnika pri stalni delegaciji v Ženevi: nadalje v 5/1 konzul v Pečnin Milivoie Miličid za konzula v Skadru; podkonzul Aleksander Omčikus v Gradcu; podkonzul v Pečuju Mi-lovan Prodanovič in konzul ▼ Bratislavi Avgu§tin Mišetid v 4/1 pri zunanjem ministrstvu.
Beograd, 4. januarja. AA. Na podstavi Člena 1. zakona o imenovanju, premeščanju, prevajanju in upokojevanju državnih uslužbencev z dne 12. januarja 1929 je minister zunanjih zadev v sofflasju s predsednikom ministrskega sveta pomaknil naslednje pisarje iz 8/1 v 7/1: Bogdan Gjoljevid v ministrstvu zunanjih zadev, ki je obenem premeščen kot vicekonzul h kralj, generalnemu konzulatu v Solunu; Vladislav Markovid, tajnik istega ministrstva; Zivan \ntonijevid, ki je obenem premeščen iz ministrstva za taj-nifaa h kr. poslaništvu v Budimpešti; Aleksander Andrid, ki je obenem premešden kot vicekonzul k generalnemu konzulatu t Pe-Suj; Karlo Damin^er pri kr. poslaništvu v Sofiji; Teo Vodušek pri kr. generalnem konzulatu v Dfisseldorfu ki je obenem oostav-ljen za vicekonzula istega konzulata; Vladimir Manojlovid pri konzulatu na Reki. ki je obenem postavljen za vicekonzula istotam; Radoje Milosavljevid v ministrstvu zunanjih del, ki je premeščen za tajnika h kr. poslaništvu na Dunaj: Ivo Franeeš pri kr. generalnem konzulatu v Newvorku. ki je postavljen obenem za vicekonzula pri istem kr. konzulatu; Radovan Miljutinovid pri kr. gen. konzulatu v Milanu, kjer je postavljen ?a vicekonzula: Simiša Smilianid pri kr generalnem konzulatu v Marseillu. ki je obenem premeščen h kr. poslaništvu v Parizu, in Jo-van Ristid pri kr. poslaništvu na Dunaju, ki je premeščen za tajnika kr. poslaništva v Bruslju.
<4. jMMUttVL k V SKhvern kolu Je CapabJanca v dnevni pnrtUi remizirai z Yatesom. Dr. Vidmar je zmagal v končnici stolpov proti Win-
tru. Prioe je podJegel Takacsu. Partiji Menš9kova - Sergeant in Maroozy -Thoinas sta ostali neodločeni. Thomas je remizirai tudi v prekinjeni partiji s Pri-cejem.
Končno stame mojstrskega turnirja je ua-sitednje: Capabianca 6 in poi, dr. Vidmar 5 bi pol, Yates 5, Maroczy Ser-geant, Takacs, Thomas 4 in pol. Win-ter 4, Menšiikova 3 in poJ, Priče 2 m pol.
V rezervnem turnirju je Goftanovski
magai v preksnseel bocnm, tstctako Reilstab protf VMiiiif-
ju mi in Rejfrr proti Vinsorja. Jacfeson je remizirai s Tyl<orjem. V finala je partija Tyk*r - Aleksander končala neod-ločeno. istotako partiji Rejfir - Jackson in Flohr - GaHanovski. Rellstab je premagal Notebooma, Vidmar mL pa Všn-serja.
Končni rezultat reaervnega turnirja je
raslodnji: Oodtanovski, Tylor 6 in pol, FTohr, Rellstab 5 in pol, Reafir, Note-boom, 4 Sil pol, Jackson, Vinser 3 ki pol, Vkknar mL, Aleksander 2 in poL
Madžari in rešitev optantskega spora
V Haagu bodo zahtevali 100 milijonor zlatih lefer ocBkodmne za sekvestrirena posestva ▼ Rrantmiji
Budimpešta, 4. januarja o. Pod naslovom »Legenda o štirih milijardah« le »Pester Uoyd« objavil članek, v katerem ostro nastopa proti vesti, ki se Je razširila ▼ Haagu tn drugod, da bo Madžarska zahtevala 4 milijarde zlatih ogrskih kron odškodnine. List piše nadalje, da so te vesti pretirane hi neresnične in da se hoče s tem le kompromitirati madžarsko stališče na haaški konferenci. List nasdaša nadalje, da Madžarska ne more zahtevati od držav naslednic avstro-ogrske monarhije tako ogromne vsote ker je bilo to vprašanje že rešeno s členom 191 trlanonske mirovne pogodbe. Madžarska zahteva le odškodnino za madžarske optante r Rumuniji, ki znaša kvečjemu 100 milijonov zlatih romunskih lejev. V ostalem zaključuje list, da Je bflo to vprašanje predloženo razsodiščem ▼ rešitev, ki proučujejo vso zadevo.
Po izjavah Iz krogov rumunske delegacije v Haagu pa ]e pričakovati, da bodo
Rumom odločno odklomffl vsak madCarsM poskus vriniti na dnevni red razprav t Haagu tudi madžarsko-rumunsko opantsko vprašanje, ki spada pred Društva narodov, katero se ie z njim že bavllo.
Budimpešta, 4. januar}* *. »PesU Rkteo« javlja iz Haaga da bodo stavljene Madžarski in Avstriji nore cabteve od strani na sled srv en rti držav ia Or3 «. T« zahteve se tičejo predvsem vprašanja administrativnih dolgov. To so obveznost, kj j?it }e svoj čas prevzela e. kr. vojstaL Po željah držav upnic. U morali AvsorHa ia Madžarska ptačafi te zneske- Za Madžarsko M znašale te zahteve najmanj eno milijardo zlatih kron. Madžarska pa bo odklonila pravni naslov večine teh zahtev, doččn »e postavlja Avstrija na stahšče, da nI pravna i slednica podonavske monarhije, marveč da je sama nasledstvena država.
Nova zračna zveza.
Trst, 4. januara. Včeraj je bila otvorje-na nova zračna proga Trst-Reka-Zadae.
Egiptsld problem
Vnanja politika delavske vlade se bliža v dveh področjih preizkušenj. V Indiji se konkretizira angleški načrt za osnovno uredbo Indije in njenega od-nošaja do Anglije v obliki dominijo-na, ki naj se uvrsti kot napol samostojen člen v vrsti velikega britskega imperija. Toda prav tako kot načrt za indijski dominijon dobiva svoje konkretne oblike, v isti meri postaja določnejši odpor indijskih nacionalistov zoper angleške projekte ter se postavlja na osnovo najradikalnejšega odpora z devizo, da dominijonska ureditev ne more biti niti minimalni program. Res jc, da obstoja v Indiji močna struja, ki se zadovoljuje z obetammj londonskimi koncesijami, m tudi to je res, da je ta struja razmeroma močna, kakor odseva iz izida glasovanja na zadnjem zasedanju indijskega kongresa, vendar večino imajo za seboj ekstrem-m nacionalisti. S tem bo morala računati laburistična vlada in zaenkrat moramo iz tega sklepati samo, da je do definitivne rešitve indijskega problema še zelo daleč.
Bliže rešitvi — ali vsaj bfiže reševanju — j« egiptski problem. Ali tudi ta je celotno vprašanje še na široko odprto, posebao sedaj po volitvah v egiptski parlament
Znano je, da je Macdonaldov kabinet sklenil sporazum z egiptsko vlado, ki ji je načeloval Mahimid paša. Toda to je bila izjemna vlada, ki je bila leto poprej razpustila parlament ter uvedla povsem izjemno stanje brez parlamentarne vladavine, ki so ji nasprotovali nacionalisti brez kompromisa. Ravno ta vlada pa je dogovorila sporazum z Macdonaldom.
Nastalo je vprašanje, kako naj se ratificira sklenjeni dogovor. Reakcijc-narna egiptska vlada ni mogla imeti moralne zasluge v narodu; zato bi bilo zelo neugodno, ako bi se sporazum uveljavil brez parlamenta. Tega tudi delavska vlada ni mogla želeti, saj je takoj ob svojem nastopu pokazala, da se z reakcijonarno vladavino v Egiptu ne strinja.
Zato ni nikogar presenetilo, ko so se v Egiptu razpisale volitve. Bilo je jasno, da želi Macdonald sporazum z egiptskim narodom, ne pa samo z vlado, ki je tako rekoč od danes do jutri. In egiptski narod je pokazal, da se z reakcionarno vlado ne more identificirati. Volitve so dale ogromnno večino nacionalistični stranki wafd, ki se je razvila v smislu idej pokojnega Za-glul paš« ter zastopa iste smernice še danes. Vodja nacionalistov je sestavil novo vlado in sedaj prihaja na razgovor sporazum z angleško vlado, kakor ga je dogovoril njegov prednik. Nacionalisti imajo v svojem programu egiptsko samostojnost v precej drugačni obliki, nego jo obljublja Macdonaldov projekt in ta jim ne more pomeniti niti minimalni program. Zaglul paša je skušal doseči sporazum z Macdonaldom, ko je bil ta prvikrat na visoki poziciji britanskega premierja, pa se mu to ni posrečilo, dasi je nalašč v ta namen prispel na Angleško. Zaglulova stranka In angleška delavska stranka imata sedaj vnovič priliko, da poskusita, ali se da doseči obe strani zado-voljujoč dogovor.
Macdonald je že pokazal s svojim elaboratom, do kod more in misli iti najzmernejša angleška stranka. Prejšnja egiptska vlada iV akceptirala po-nudeni sporazum. Vprašanje je sedaj, ali bodo egiptski nacionalisti vztrajali v radikalni nesoravljivosti in odklonili , pritrditev v parlamentu, ali pa bodo j računali, da bi jim nobena angleška
vlada, ki more priti za delavsko, ne bo nudila toliko in bodo spričo tega nekoliko odnehali od svojega radikalizma ter uporabiti priliko, ki jim sicer ne daje vsega, vendar pa mnogo.
Prihodnji meseci bodo tedaj nad vse važen čas za preizkušnjo vnanje-politične taktike labouristične viade.
PoGcijska šefa t Celju in Maribora
Beograd, 4. jan. AA. Za predstojnika
mestne policije sta imenovana v Mariboru v 4a-I L. Kerševan, prej 4-1, v Ce-iju pa v 4-1 Alojzij Gerzmič, svetnik policijske uprave v Ljubljani ▼ 5-1.
Božičnica za invalide
Beograd, 4. jim AA. Minister za soefjal-no politiko in narodno zdravje dr. Mate Drinkovid je s svojim današnjim odlokom odredil podporo za božične praznike ti cfo hodkov narodnega invalidskega fonda. Podpora znaša 350.000 Din in jo prejme Sa-vez voj. invalidov m oblastni odbori t vsej državi. 40 000 Din podpore, je posebej določenih za oblastni odbor vojnih invalidov v Beogradu, 8000 Din za »druženje preminulih in padlih oficirjev in 2000 Din za
r>jne invalide in »kote ortopedskega »voda v Beogradu.
Mariborska dijakinja dobila prvo nagrado Postne hranilnice
Beograd, 4. jan. AA. Po$tna hranilnica je lani razpisala 51 nagrad za najboljše sestavke o vprašanju »Zakaj in kako naj varčujemo?« Sestavke so izgotovili učenci in učenke četrtega tečaja učiteljskih Sol. Prva nagrada j« bila prisojen a na predlog šolskih ravnateljev ia posebne komisije ▼ ministrstvu prosvete preparandistlci Erni Če»-nik v Mariboru v znesku 500 Din. Njena naloga je najbolj odgovarjala stavljenim vprašanjem Drugo nagrado v znesku 400 Din je prejel Vasiljev Mihajlovič iz Novega Sada tretjo nagrado v znesku 100 Din pa Jerka Ivkovič iz Zagreba.
Odkno tobaka
Sarajevo, 4. jan. č. Odkup tobaka ▼ Hercegovini, Bosni, Dalmaciji In Črni gori Je večinoma gotov. Proti pričakovanju je bilo klasificiranega razmeroma malo tobaka kot izredno dobrega. Plačane so bile povprečne cene, obstoji pa upanje, da bodo seljaki, ko bodo prodali Se ostanek, prišli vendarle na svoj račun. Uprava državnih monopolov pričakuje, da bo iz Hercegovine dobila okrog 3 milijone kilogramov tobaka.
_ . 4. jan. pl NJ. VeL kralj je
danes ob 5. popoldne sprejel t avdijenci na kraljevskem dvoru na Dedinju inž. Slavka Zajca in pravnika Borisa Puca. Omenjena sta v imenu jugoslovenske-ga društva »Jadran« in njegove starešinske zveze izročila spomenico društva, ki slavi 10-letnico svojega obstoja in 60-letnico ustanovitve bivšega akad. društva »Slovenije«. Istočasno sta naprosila Nj. VeL kralja za prevzem pokroviteljstva društvene proslave, ki bo 18. t. m. na Taboru. Nj. VeL kralj je blagohotno prevzel pokroviteljstvo prireditve.
Sprejem t politično-opramo službo
«pnaa r l#ab$mc U*jkwiin, Ftmm Cennafc.
Strašen čin obupanega najemnika
— Saintes, 4. januarja, o. Včeraj zrfutraj se je zgodila v Demancejacu silna ekspk>ziia, ki je vznemirila vse prebivalstvo. K mak se je dognalo, da je prišlo do eksplozije v hiši nekega Landreauja, ki je hranffl v svojem domu dlnamit Posledice eksplozije so bile strašne. Med razvalinami so našli popolnoma razmesarjeno truplo Landreauja. ki ni bilo več za spoznati. Oblasti so uvedle preiskavo. Govori se, da je napravil Landrean samomor, ker je bil samo najemnik m mu je grozila deložaci"'a.
Iz filmskega sveta.
Los Angeles, 4. Januaria. Seoikaj sta se vrnili filmski zvezdi Pickford in Fairbanks. ki sta dovršili štiri mesečno potovanje okrog sveta.
Ponesrečena latalca.
Naptilj, 4 januarja. V bližini mesta so našli ribiči v morju dve trupli v letalskih oblekah. Zdi se, da sta ponesrečenca dva inozemska letalca.
Krasna prireditev zagrebških Slovencev
Zagreb, 4. jaa. *. Dane« je priredila Narodna knjižnica in čitalnica, ▼ kateri so včlanjeni večinoma v Zagreb« živeči Slovenci, t v«ch prostorih restavracije »Janje« slovenski zabavni »©čet Pooet te prve slovenske prired&tve ▼ Zagreb« je bil aad vse pričakovanje števil«« ia todi pri tej priliki se je izkazalo, kako relo po dosJej pogrešati Sirom Zagreb* ran ti c-scnl ci tesnejših medsebojnih družabnih »rikov Prireditev pa seveda ni imela pl ciBcoskegs enačaja. Posetili so jo hidi Številni Hrvsti, ki so se nemalo čudili »krvetiski družabnosti in lepi slovenski pesmi, bi je prevladovala ves večer. K odličnem uspeh t, «o poleg agilnfli in požrtvovalnih fonketjonarjerv Narodne knjižnice in Čitalnice t največji meri pripomogli v Zagrebu delujoči slovenski umetniki, ki so izvodli ob viameet aplavz« publike pcstui, in ofc-SMee Ski program.
Večer je otvoffi s v^JIib lopaa, baa-baritonota r Rudolf IkrkSek. ki je m-pei najprej V*!h wj«v« »Srce*, nato pa ob Bara&čajoči pozornosti ia s vedno večjim navdušenjem Pahorjevega »En *t»rče& )» živel. . ki je ena njegovih najboljših pesmi. Z nič manjšim uspehom je zapel gospod Vičer s svojim mehkim, blagodone-čim lirekim baritonom narodne »Ko sem jaz 9e mlad bil« in »En vetrič je pihal«. Gospodična Lubefevn, naSa nad vse simpatična subretka, ki žeje na ragrebSki opereti upravičeno velike uwpehe, je razigrala publiko s svojimi izbranimi točkami Zapela je »SliSala som tička pet.. c, »Tam, kjer Krnica. « »Skrjamček poje žvrgoH«, »Nič več« in »Daleko moj biser mora«. Navdušenega ploskanja ni hotelo biti konca Naravnost ^»čarali je s svojim nastopom ga. Po/afcova, ki je zapela z vktnornostjo par tepih pesmi, med drugimi »Dobročrnstvo* iu »Zbogom sada, dragi Franc« Na n j en uspeh so ponosni poleg nje same tudi prireditelji Vvi del pestrega paograma sta zaklručiia gg. Bukšek ia Vičer s slovenskimi narodnimi pesmimi. Po kratkem odnn*n )c Bast^l ffhtn
opere g. Zorman, ki je bil v zelo dobri formi Zapel je Tijardovičev« »Mi-krvao sam«, cfve ruski pesmi in ne-kaj Vif-harjevih narodnih pesmi G Buko-tič je nastopil z dvema kirpletoma V šaljivem prizoru »Štefek pri fotografu« sta nastopila gg. Zorman
m Bukšek ter izzvala s svojim odličnim nastopom burjo smeha Vse ptrr-oe je požrtvovalno spremljal na glasrrvirju kapelnik rn korepet:ror zagrebškega Narodnega gledališča g. Stajcer.
B:1 je res večer, ki bo ostal zagrebškim Slovencem Se dolgo v spomina.
Smr^a nesreča v LuibHani
Ljubljana, 4.
januarja.
Davi okrog 5.30 je bila obveščena re-šiSna postaja o težki nesreči, ka se je pripetila malo pred imenovano uro v delavnici pekovskega mojstra Vinka Požar ja na Zaloška oesti v Mostah št ld. TeJeforečni poziv se je glasil naj organi rešene postaje, nemudoma pridejo z rešilnim avtom na kraj nesreče. Ko so dospeli reševalci do Počarjeve hiše. so našli v delavnici ležati na tleh nepremično 20-Ietnega pekovskega pomočnika Antona štamfla, kfi ga je mak> prej podili električni tok.
Mladi pomočnik je Ml okrog 5.15 zaposlen z
vsajanjem kruha v peč. Prt tem je kakor že preje velikokrat, prijel za premično električno žarnico, da si pri delu posveti, dočim je z levo roko zagrabil železno kljuko pri vraticah peči Toda — kakor bi ustrelil vanj. se je Štamfel zgrudil in obležal. Na pomoč *sta mu takoj prihitela druga dva tamkaj zaposlena pomočnika Ivan Kaplan m Pran Gospod arič. Videč, da se prvi pomočnik ne gane, sta sklcala vse domače, nakar je nekdo h'tei k telefonu in obvestil o nesreči rešiilno postajo. Reševalci so skušali spraviti ponesrečenca zopet k zavesti s pomočjo umetnega dihanja, kaT pa se jim ni posrečilo Ničesar ni mogel doseči tudi medtem pozvani zdTavnik dr. Perko, ki je dal žrtvi električnega toka več injekcij. Ubogi Anton Stamfel je bil mrtev.
Pozvana komisija, ld sta jo tvorila adiravmk dr. Avramovič in dežu-mž uradnik g. Kek. je ukrenila, da se truplo ponesrečenca orepelje v mrtvašn;co k Sv. Krištofu. Kakor
se je moglo ugotoviti. je prijel nesrečni Štamfel za slabo pritrjeno žarnico s potnimi rokami, pri čemer je prišel v kontakt z električnim vodom. Ker je !stoča>»no pograbil z drugo roko za žeflezno kTinko. je šinil električni tok fantu v leto in ga stresel tako močno, da je bil na mestu mrtev. Smrt '•e po<?neš;i!o dejstvo, da je imel pokojni Stamfel zelo močno srčno napako. ŠtamfeL ki je našel smrt tako nepričakovano. sredi de1*, ie bil doma iz Petrovega vrha pr| ^mrhelu na Dolenjskem Tragična smrt mladega, pridnega in pril.iuW;enega fanta se je hitro raznesla po Vodmatu. kjer je vzbudila globoko sočustvovanje in žalost
Vsem članom bivše dunajske »Slovenije", praške „Adrije" in praškega »Tabora"
Letos poteka 60 let od tretje ustanovitve dunajske »Slovenije« in 10 let od ustanovitve ljubljanskega »Jadrana«, ki je prevzel nalogo, da v svobodni domovini nadaljuje delo »Slovenije«, »Tabora« in »Adrije*.
Pomembno obletnico bo proslavil »Jadran« v soboto 18. t. m. s slavnostnim občnim .zborom, prijatelj kim sestankom Slo-venijanov, Adrijašev in Taborjanov in prireditvijo jubilejnega X. Slovanskega veče-ra.
»Jadran* zlasti želi pri tej priliki zbrati čim več starešin-bivših članov akad. društev »Slovenije«, »Adrijes in »Tabora«, pa zato prosi, da takoj sporoče svoje adrese na naslov: J. n. a. d. »Jadran«, Ljubljana, Tomanova 3. Tel. 2974. Odbor je seveda radevolje pripravljen dati vse informacije.
Odbor j. n. a. d. »Jadram«.
Za novo kmetijsko šolo
Litija, 4. januarja
Zadnji čas so začeli prav pridno z re-stavriranjem gradu Ponoviče, ki se nahaja ob železniiki progi med postajo Litijo in Savo. Do nedavnega je bil grad v rokah neke inozemske družbe, ki ga ie povsem zanemarila, za okroglo poldrugi milijon dinarjev pa je prišel v last oblastne uprave, »daj pa je njegova gospodarica uprava d^v^ke banovine.
Fonoviško veleposestvo ima tik pod gradom hleve in druga gospodarska poslopja, poseduje pa tudi dovolj travnikov in gozdov na Svibnu, Smrekarici in v bližnji
soseski.
Vodovod, ki ga je uničila lanska zima, bo skoraj gotov, hleve, ki so kazali svoja žalostna rebra, popravljajo, sploh kaže mrzlična pridnost, pod vodstvom sedanjega upravnika g. Rupija, priznanega kmetijskega strokovnjaka, vse znake, da bo graščina drugo leto v povsem zadovoljivem stanju
Kmečkemu prebivalstvu vsega Zasavja bi bilo ustreženo, če bi se preuredila ponovila graščina za kmetijsko šolo. To ie enodušna želja vsega prebivalstva.
Kozorog in prigode dveh planincev
Tržič, 3. januarja.
Na tem mestu smo poleti poročali o žalostni usodi, ki je zadela lepega štiriletnega kozoroga, ki ga je nabavilo veleposestvo Boru pri Sv. Ani in hotelo ž njim osvežili kri svoje kozoroške črede. Lepi denarji, ki jih ie veleposestvo izdalo za plemenito žival, so bili skoro izgubljeni, ker se preveč v dunajskem SehSnbrunnu vdomačeni kozorog ni mogel privaditi samostojnemu življenju v predelih Begunjščice in Zelenice, tudi ie bila ljubosumnost med kozli prevelika, preganjali bo plaho žival kakor besni in jo naposled potisnili čez čeri, da se je ubila. Nekateri hočejo vedeti, da so lovci napravili usodno napako, da niso kozorogu posekali parkljev, ki so bili predolgi in da zato ni mogel dobiti na strmih stenah potrebnih stopinj, temveč se je spodtaknil in strmoglavil v globi-
raji in.
no, kjer so ga kasneje naili lovci že razpadlega.
Vendar veleposestnik Bom ni odnehal kljub veliki izgubi, ki jo je utrpel na pogi-noli živali. Slabe izkušnje s schonbrunnski-mi kozorogi so obrnile njegovo pozornost na kozoroško čredo v loviščih italijanskega kralja v švicarskih Alpah. Sklenil je dogovor m dobil krasen eksemplar od tam. Žival so hoteli polagoma navajati na naše podnebje in krajevne razmere. Postavili so ji na vzhodni strani Begunjščice nad travnikom, kjer se vr.še smučarske tekme, veliko ogrado in mu dali prijetno družico v obliki lepe domače koze. Čudnemu paru se je prav dobro godilo in kozorog je odlično uspeval. Nedavno pa se je zgodilo nekaj posebnega. Ograda se je moral od kake utrgane skale poškodovati tako, da je nastala vrzel in ž njo se je odprla kozorogu pot v zlato prostost... Odšel je bogve kam ...
Planinski dom na Kofcah je prijetna zimska točka, ki jo turisti izredno radi obiskujejo. Kofški gospodar Jelene iz Tržiča in prijatelj Ivan Praprotnik sta se bila zmenila, da gresta markirat zimsko pot na Ukca in sta svojo obljubo tudi držala. Pri markiranju sta se toliko zamudila, da sta bila okrog poldneva gori pod Kalom. Pred seboj daleč spredaj sta videla družbo turistov, ld so jo mahali na Kofce in za njimi je počasi hodila domačemu kozlu podobna žival Ko sta prišla na Kal, se jima je nudil izreden prizor. Kozorog jo je gameril naravnost proti njima in se hotel z vso silo zaleteli v mogočno postavo Toneta Jelenca. Korenjak pa se mu ie nastavil in žival z vso silo zgrabil za njegove plemenite roge in kozorog je bil kaleor v kleščah vjet Ko sta ga turista malo pomirila. sta se ž njim vzajemno fotografirala. Še dolgo bi se bila zabavala s prelepo živaljo, če bi bil na Kalu grajski lovec Na žalost pa je ta odšel v dolinsko službo, novi lovski čuvaj pa še ni nastopil. Da se pomeni z veleposestnikom Bornom, je moral Tone Jelene vdreti v lovsko hišo da je prišel do telefona. To se je gosp. dr. Karel baron Bom začudil, ko ie zvedel za čudno zgodbo pobeglega kozoroga. Odredil je takoj vse potrebno, da pridejo lovci po dragoceno žival m jo odpeljejo v njegovo domačijo, kjer čaka na njega žalostna domača koza. Dotlei, da pridejo lovci, pa sta naša pogumna hirista zanrla kozoroga v hlev in odšla dalje na Kofce.
Gotovo sta storila veleposestniku veliko uslugo, da sta kozoroga vjela Skoro sotovo bi bilo po njem če bi prišel na spregled kakemu divjemu lovcu, ki jih je še vedno dosti. V tem primeru bi utrpel idealni veleposestnik zopet novo škodo in bi povrh vsega še nikoli ne zvedel, kaj se je e kozorogom zgodilo. Storimo samo svojo dolžnost, da znova opozorimo vse turiste, ki posečajo naše kraje, da se povsod in vsikdar zavzemo za divjad bodisi z vedenjem ali pa z obvestitvijo prizadetega veleposestnika ki jim bo za njihovo ravnanje nad vse hvaležen. Pobeglemu kozorneu pa želimo, da se skoro vdo-mači in požlahtni kri domače družine.
Ko imamo pred seboj poemrtnico, izetano
po njegovih akademsk.h prijateljih, nas spremlja le želja, da je simpatičnemu Ale-ksand.-u rodna gruda lahna in pokojna. Škofja Loka pa ohrani nesrečno preminulega mladeniča v trajnem spominu.
Planinarski sestanek v Zagorja
Litija, 4. januarja NTa Sv. Gori pri Litiji se opaža že dalje časa, da so prostori last SPD v Litiji, premajhni, ker narašča naval tujcev od nedelje do nedelje.
Aleksander Radulovic f
Škofja Loka, 4. januarja.
Nezgodna, trpka in presenetljiva je bila vest, ki je t:k po novem letu dospela med njegove škofjeloške prijatelje in sporočila, da je koncem decemDra, na posledicah za-vratne bolezni, preminul v bolnici Milosrčnih sester v Beogradu Aleksander Radulovic, absolvirani pravnik in glavni sekretar Ferijalnega saveza kraljevine Jugoslavije.
V Škofjo Loko je prihitel pokojni Radulovic v upanju, da si okrepi svoje zrahljano zdravje. Vzljubil je kot hribolazec naše slovenske planine Naši gaji, livade in cvetna polja so mu bila v nemi bolesti vsakdanji prijatelji na izprehodih poletnih dni, tja v jesen, ko je jemal Aleksander slovo za vedno...
Vajen trpljenja iz rane mladosti, ko mu je oče, kapetan padel v boju proti Turkom pri Kumanovem, si je s pridnostjo, a pomanjkanjem utiral pot visokošolskih študij in se pripravljal na doktorat, ko mu je kal bolezni, ki si jo je nakopal v bedi, ustavila misli in prekrižala življensko pot v gorje materi, ki so ji položili v grob edinega sina.
Iskajoč utehe in zdravja v Dalmaciji na Jelši in Bolu, se je po nasvetu zdravnikov napotil v Slovenijo, ki mu je bila zadnje upanje. Že v Loki se je odpravil na kongres ferijalncev na Krk in z očividnim naporom nastopil potovanje. Pri svojem povratku so mu bile najljubše stezice za g-adom in je mnogokrat polegal na tratah, ko je po neprevidnosti nekega popoldneva v solnčnem svitu zaspal do trde noči in se močno prehladi!.
Odbor SPD Litija-Zagorje je v namenu, da odpomore temu nedostatku, kupil idilično zemljišče, načrti so že gotovi, potrebni les je že kupljen, na pomlad se bo že pričelo z graditvijo.
Drevi ob 19. priredi stavbeni odsek za svetogorsko kočo veliko planinsko lovsko rajanje v zagorskem Sokobkem domu. Prireditev bo važen prijateljski sestanek pla-ninarjev iz Zagorja, Toplic, Litije Trboveli in vsega ostalega Zasavja, iz Ljubljane itd. Jutri, na praznik, odidejo vsi planinarji na Sv. Planino.
Kočevske novice
Kočevje, 3. januarja.
Božič nam je prinesel veliko snega in tudi mraza. Menda smo, kar se tiče padavin, baš mi na najboljšem. Ko Ljubljana in ostala Slovenija še ni videla snega, je pri nas že dvakrat padal. In tudi mraz se nas bolj drži.
Sv. Štefan je potekel v mestu samem prav mirno, dočim so imeli okoliški fantje bolj vročo kri, ki ie bila vzrok pretepu in tudi žalostnim posledicam. V Mlaki (Kerndorfu) so se domači fantie stepli in ie eden izmed nji prav hudo poškodoval komaj dvajsetletnega Ernesta Siegmunda e tem, da mu je zasadil nož v zapestje d<1sne roke in mu ca enostavno presekal. Fanta so poslali v ljubljansko bolnico, vendar je prav malo upanja, da mu bo roka še kdaj kaj koristila. SuroJ veža so orožn;ki zaprli.
V nedeljo, 29. decembra so imeli kočevski akademiki redni občni zbor akademskega društva v Kočevju. Akademsko društvo je tekom kratkega časa, odkar obstoja, trikrat stopilo pred javnost z eno akademijo in dve-mp igrama. Javnost je sprejela akademsko društvo simpatično, kar dokazuje dejstvo, da se rada in v velikem številu odzove vsemu društvenemu delu. Predsednik je stavil predlog, da stopi bodoči društveni odbor v stik s predstavniki kočevske inteligence v svrho osnutja ljudske univerze, katero baš tu silno potrebuiemo. Če bo društvo izvedlo to si bo postavilo trden temelj in pojnlno upravičenost svojega obstoja. Predlo? je bil sprejet s splošnim odobravanjem. Nato so sledile volitve novega društvenega odbora. Izvoljeni so bili v odbor: kot predsednik šeško Josip. cand. phil.; kot podpredsednik Bogataj Mirko. cand. iur.; kot tajnik Polovic Ivo, stud iur; kot blagajnik R^nulič Rudolf, stud. phil.; kot gospodar Kovačič Maks, stud. techn. Za revizorja sta bila izvoljena: dT. Ivan Sajovic. odvetnik in Boje Viljko, stud. iur. V razsodišče pa: Krajec Jože. stud. iur.: Boje Etbin. cand. phil. in Benulič Rudolf, stud. phil. Na občnem zboru je bil sprejet tudi društveni poslovnik.
Kočevski Nemci se pripravljajo že sedaj na svečano proslavo GOOletnice svoje naselit-
ve na sedanjem teritorija, ki se bo vrSTta letos v avgustu. K tej stvari imamo nekaj stvarnih pripomb: Dejstvo je, da bo ob tej priliki prišlo v naše mesto na tisoče ljudi z dežele, kakor tudi nekaj 6to tujcev. Mesto samo bo imelo od tega tudi materijalni dobiček in bo lahko pridobilo tudi na slovesu. Kdor danes pride v naše mesto, pa dobi silno slab vtis. Ceste in ulice 60 enkrat polne blata, drugič pa polne prahu. Hiše same so povečini stare, v zelo slabem stanju. Okrog hiš, še celo okrog gostilen, je na mnogih mestih toliko nesnage, blata in smeti, da je človeka groza. Vse to 6e mora popraviti in pripravljalni odbor za proslavo GOOletnice naj bi k temu pozival. Vsi mestni trotoirji so razorani in ie človek v večni nevarnosti, da se ne spodtakne ob 6trleči kamen in se ubije. Občinski odbor naj v svoji seji odobri za popravo izvestno postavko. Samo obžalovanja je vredno dejstvo, da nimamo še sedaj mestnega olepševalnega društva. Mesto nujno rabi svoj drevored. Na to dejstvo smo že večkrat opozorili. Z malimi stroški bi se lahko uredilo to vprašanje. Abbazzia gozdiček v r-Šahnu« je iz mesta komaj deset minut hoda. Za kratek sprehod je kakor nalašč pripraven. Treba bi ga bilo le še malo preurediti in speljati od gostilne trosp. Kropfa lepo pot do gozdička. V tem gozdičku bi bila prav lahko tudi kaka zabava v dneh proslave in gozdiček, lepo splaniran in opremljen e stezicami in klopmi, bi se gotovo obnesel.
V	Dolenji Topli rebri so si fantje izmislili kaj čudno zabavo. Plesali so do pozne noči v neki hiši. Za konec pa so se hoteli posladkati s kaj čedno pijačo: nalili so v lonec liter žganja in vrgli v ta liter pol kilograma sladkorja. Vse 6kupaj so dali v odprto peč. Hoteli so, da bi žganje zavrelo Ogenj v peči pa je ukrenil drugače: obliznil je žganje, ki ie zagorelo s svetlomodrim plamenom in ga pognalo visoko pod strop. V hipu so se vnele deske na stropu Izbruhnil je ogenj. Fantje so ostrmeli, nato pa so začeli vsi preplašeni gasiti ogenj. Šele po dolsem trudu se lim je posrečilo, da so ga vdušili. Malenkostna neprevidnost bi stala fante lahko nepregledno veliko kajti hiša, v kateri so rajali, je stala sredi vasi.
Kot delegata pri poklonitveni deputaeiji slovenskih občin Nj. Vel. kralju sta določena za kočevsko mestno občino župan Ivan Lončar in občinski svetnik Josip Pavliček.
V	Stari cerkvi je umrla vdova Jožefa Ver-derber. stara 76 let. — V Gotenici je preminula ga. Marjeta Mihič, stara 77 let
Suknje in kratke
suknjiče po izrecno niz kih cenah oripuroča tvrdka
d. (plečet, djuCCjanct,
Sv Petru cesta štev. 14.
Lepotno tekmovanje v Trbovljah
Trbovlje, 4. januarja
Na lepotni konkurenci na Silvestrov večer v Delavskem domu je bilo izvoljenih 10 trboveljskih deklet kot najlepše Trbo-veljčanke. Lepotno konkurenco je organiziral konzorcij revije 'Žena in dom« v zvezi s filmskim podjetjem Metod Badjura po večjih krajih Slovenije, za Trbovlje pa je prevzelo aranžma prosvetno društvo »Svoboda«. Priglašenih je bilo 25 tekmovalk. Od teh je bilo .reba izbrati 10 najlepših. Naval občinstva ie bil zelo velik in je moralo mnogo ljudi oditi, ker niso dobili prostora.
Vsak posetnik le dobil eno glasovnico, na kateri ie bilo zapisanih po vrsti vseh 25 tekmovalk in je zaznamoval ti-tih 10. ki so se mu zdele najlepše. Oddanih je bilo 544 glasovnic z okroglo 4000 glasovi. Neveljavnih glasovnic je bilo 15, praznih pa 27.
Nikotin upliva kot opij!
»Antinikotin« ustna voda Vas odvadi kajenja! Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5.
KULTURNI PREGLED
Repertoarji
LJUBLJANSKA DRAMA.
Začetek ob 20.
Nedelja, 5. ob 15.: Peterčkove poslednje sanje. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. _ Ob 20.: Zivlienje je lepo.
Ljudska predstava po znižanih uenah. Izven.
Ponedeljek. 6. ob 15.: Peterčkove poslednje sanje. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20.: Velika abece-da. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Torek, 7.: Zaprto.
LJI KIJAVSKA OPERA.
Začetek ob pol 20
Nedelja, 5. ob 15.: Tosca. Ljudska predstava. po znižanih cenah. Izven. — Ob pol 20.: Švanda dudak. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Ponedeljek, 6. ob 15.: Carmen. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. * Ob pol 20.: Tičar. Opereta. Izven.
Torek, 7.: Zaprto.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20.
Nedelja, 5.: ob 15.: Priskrovez. Znižane cene. Kuponi. _ Ob 20.: Radikalna kura.
Znižane cene. Kuponi.
Ponedeljek. 6.: ob 15.: Grudica. Otroška predstava. — Ob 20.: Orlov Kuponi.
CELJSKO GLEDALIŠČE.
Sreda. 8.: ob 2.: Krog s hredo. Gostovanje Mariborčanov.
Nov zvezek Zbranih spisov Iv. Tavčarja
Dr. Ivana Tavčarja »Zbrani spis!«. Uredil dr. Ivan Prijatelj. II. zvezek. V Ljubljani 1929. Izdala in založila »Tiskovna zadruga«. Cena broširani knii-g? 84 Din, platno 100, polfranc. 108 Din.
Nova dokončna izdaja Zbranih spisov Iv. Tavčarja se nagiblje h koncu: ob sklepu starega leta je izšel že drugi zvezek. Na 480 straneh je poleg urednikovega uvoda in opomb zbranih sedem Tavčarjevih spisov: šest novel ali novelet in en roman. Vsi so nastali nekako ob koncu sedemdesetih let Tavčarjeva mladostna sila je že prehajala v zrelo moško dobo. 2ar njegove romantične' nature je začel dobivati blagodejno zmernost, saj se je v takratnem slovenskem slovstvu oglašala že realistična pripovedna umetnost in vplivala tudi na Tavčarja. Tako so ti spisi sad plemenitega križanja dveh struj. kar jim daje svojevrstno barvo, vonj in sočnost Spisani so kakor nalašč za zimske večere, ko je čitatelj najbolj dojemljiv za romantične motive. Saj pravi Tavčar v uvodu povesti »Tat«: . . Kdo jih ne pozna, teh prijaznih večerov . . . Kako priiamo je tedai v gorki sobi! Tik tebe brenči peč s svojim ognjem, kakor da bi se hotela pogovarjati c teboj. Nehote si zatisneš oči in boginja »domišljija« te hiooma oklene z rahlo svojo roko Takoj te obdajo podobe, prej nenoznane! Z njimi se pogovarjaš, čuješ njihovo usodo, veseliš se njihove sreče, tuguješ nad njihovo nesrečo.« Tako bo povest »In ver.dar« ogrela čitatelja s
svojim idiličnim pojmovanjem ljubezni, ki se razpleta v pismih, kakor sploh znaten del romantičnih ljubezenskih zgodb. S »So-ror Pia« boš stopil v ozračje ljubljanskega ženskega samostana z njegovimi zaljubljenimi institutkami. Novela »V Karlovcu« je kakor topla pesem o domači grudi. V okvir burnega leta 1848. ie pisatelj postavil ljubezen grčavega Karlovčana do nežne kon-tese Ane. Novela »Črez osem let« pripoveduje o ljubezenskem očaranju in razoča->.anju romantično navdahnjenega izobraženca. V »Tatu« se že močno čuti realističen vpliv: snov je vzeta iz vrveža resničnega življenja iz vojaških krogov. »Gospod Ciril« je poln dogodkov, ki so pretresali srca prejšnjih rodov. Naposled nas roman »Mrtva srca« živo spomni, da je bil prepad med življenjem in sanjami, med >-as-ničnostjo in ideali v vseh časih bolj a.i manj prikrito gorje tenkočutnih ljudi. Ta Tavčarjev roman je nastal kot Drotest zoper kruto resničnost, ki ie zlomila že toliko toplih, verujočih človeških src. Vznc že nekoliko preživeli pripovedni tehniKi ostanejo tudi ti Tavčarjevi spisi za vedno v zakladnici slovenske kulture. Kakor v prejšnjih- zvezkih. so tudi v tem up.av dragoceno besede, s katerimi je urednik Zbranih spisov dr. Ivan Prijatelj orisal Tavčarjevo delo in spremil njegove spise v da-naSnj izpremenjeni svet »Tiskovna zadruga« pa se je potrudila, da tudi ta obsežni zvezek po vzorni opremi nihialo ne zaos-ija za prejšnjimi.
Slovenske zadeve v beograjskih revijah. V 1. letošnii številki beograiske revije »život i Rad« je izšel članek »Pedeset go-dina ,Ljubl1anskog Zvona'«, ki seznanja srbsko kulturno javnost z našo vodilno revijo, nastopajočo letos jubilejni letnik. V isti številki se v članku »Knjige Vodnikove družbe i Cankarjeve družbe« opozarja na
značilen pojav ljudskih knjižnih družb, ki ga Srbi v tej obliki ne poznajo; v članek je vpletenih tudi nekaj splošnih podatkov o položaju knjige na Slovenskem. Izmed letošnjih izdanj »Vodnikove družbe« se posebno omnejata dr. Lahova knjiga »V borbi za Jugoslavijo« in Kozakova povest t Lee to v grad«. Oba članka sta iz peresa B. Borka.
Novo gledališče v Pragi. Naš praški dopisnik nam poroča: Načrt ki je že dalje čase zanimal »Mestske divadkn, da si uredi posebno sceno za oderske eksperimente (kakor jo ima »Nar."divadlcK v »Stavovskem di-vadlu«) je bil v minulih dneh dokončno uresničen Novo gledališče bo imelo prostora za kakih 600 gledalcev. Zgrajeno je po načrtu arhitekta Kropačka in spada k najelegant-nejšim praškim gledališčem. Imenuje se »Mestno komorno gledališče« in ima po svojem intimnem značaju predstavljati nov tip gledališkega poizkusnega odra. Potreba takega odra se je naglašala že dolgo, takoj ob prvih nastopih moderne dramatike. Tu naj se preizkušajo novi gledališki stili, preden se jim odpre pot na velike odre. »Mest no komorno gledališče je potem takem namenjeno dramatskim novotarijam, vendar za enkrat ni prineslo nič novotarskega. Za otvoritev (s predavanjem reprezentativno-oficijelnega gledališkega kritika Jindficha Vodaka) se je uprizorila ne nova in ne ravno najboljša Langerjeva igra »Izpreobrnitev Ferdyše Pištorvja«, nato je sledila premiera Wedekindove igre »Grad VVetterstein«, ki bi utegnila imeti kak uspeh še pred Četrt stoletja, ki pa danes odbija s svoto že dolgo premagano patetičnostjo Kakor je naravno, zavisi nadaljnji razvoj novega gledališča od umetniškega vodstva »Mestnega gledališča«, v katerem pa že nekaj časa ni vse v redu. K.
Darink za Jugoslovensko matico

Premijera velefilma:
ZLATO
V glavni vlogi
Dolores del Rio
Predstave danes in jutri ob S., '/J 5., 6., i/28. in 9. uri .
Tel. 2124
ELITNI KINO MATICA
Največ glasov je dobilo sledečih 10 go-spodičen- Mici Stepančič Anica Stepančič. Elca Pencelj, Malči Maidič, Justi Kokalj, Jelica Grilc. Hilda Blažič, Mici Opresnik, Ema Lapornik in Tončka Potekev..S tem so bile proglašene za najlepše Trbovelj-čanke. V teku tega meseca pride vseh 10 v Ljubljano, kjer bodo filmane. Film se bo prikazal tudi v Trbovljah in takrat bo izmed teh 10 izvoljena najlepša kot »miss Trbovlje«. Za zmagovalke v tej tekmi je določenih 10 zelo lepih nagrad, ki so jih darovali domači obrtniki in k-no »Svoboda«. »Miss Trbovlje« dobi: 1. najmodernejšo kuhinjsko opravo (darilo mizarskega moistra g. H. Pavlenča); 2. kompletno moderno spalnico za samko, sesto.iečo iz omare. postelje, nočne omarice, mizice, dveh taneciranih stolčkov in toaletne mirice (darilo mizarskega mojstra g. Riz.jaka); 3. umetniški kip (darilo konzorcija revije »?e-na in dom«1; 4. kaseta z izdelki »Elide« (darilo tvornice Schicht).
Nadaljnja darila za ostaMli 9 zmagovalk so: PbvMnsov trielektron^kl radio-aparat »Pobiednik« (darilo g. Klenovška). kuhinjska oprava (dar miz. mojstra g. Cestnika), mod°rna spalnica za samko (miz. mojster g. Prevalnik). dve'etno brezplačno frizira-nie s celo postrežbo v damckem salonu g. Hutarja. dve rožasti odeji (dar tvrdke Šetinc). damske škornčke iz finega ševro -usnja (dar čevlj. moistra g. Rovšnika), hrezo'3Čna vožnja z avtomobilom v Rogaško Slatino in nazaj, oziroma Zagreb in narai (avtoond'efie Arzen^ek). bre^n]ačno onduliranje za dobo enega leta v dam kem salonu g. Plaveča, dve lepi sliki z okvirjema. dar g. Ter/ana.
Tako bodo imele tudi Trbovlje svojo »mis«.
Nenavaden i"H?ni pojav na nebu
LiubMana, 4. januarja
čltatefj. tehnik, nam piše:
Zanimiv nebesni poiav smo oparovati r petek 3. t. m. med pol 11. in 12 uro. Tu?no od Zenita se ie utrnila zvezda, ki ie bliskovito švimila proti i tirnemu horizontu, se temu približala <vid kotom 45® približno, se ustavila In pričpla nihati, sprva zelo hitro v kratkih ampli+itdah. nato počasneje, nakar ie naredila skok vj«okn navzgor, nato globoko dol in zoret visoko gor k Zenitu. tako večkrat, pri tem pa te zavila f"di na desno, levo in ie zonet nihala, nakar se je ustavila in po kratki dobi znova Pričela svoia čudna vijugasta pota. Ves čas te močno utripa'a in se boM in bolj manjšala. dokler slednjič ni izginila.
Prizor si razlagamo takole: Utrujena zvezda je padla v območje eravftaciie nekega drugega svetovnega telesa In ie za-dobila pocppševano gibam? zaradi nie?o-ve privlačnosti. V pričetku premočrtno, nato oa nihajoče. Zvezda ie dobila zaradi oosoesevan.ia vedno večio hitrost ter se je bližala privlačni masi. Na svoii poti. «nrva premi, nato krivi, se ie morala izogibati drugim manišim svetovnim telesom, ki ie zaradi svojega premalega pospeška na njo niso mogle popolnoma orivleči nase. Povzročila pa so. da le morala stopiti iz svoje preme poti v krivuljasto ter s tem povzročati nihanje v raznih smereh. Bilo ie videti zaradi silne oddaljenosti, da niha v ravnini, iz deistva, da je postaiala vedno maniša. pa sklepamo, da se ie od nas bolj ir» bolj oddaljevala in da je to bila njena strahovito h';ra vožnja oo nezakonitih zve-riženih potih tja. kamor ne more niti naša fantazija — v neskočnost, kjer ne vemo za njeno usodo.
Pri boleznih srca hi poapnenju žil,
nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasigura naravna »Franz Josefova« grenčica lahko v izpraznenje črevesa brez vsakega napora. Znanstvena* opazovanja na klinikah za bolezni krvnih cevi so izkazala, da služi »Franz Josefova« voda posebno dobro starejšim ljudem. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Najboljši In najcenejši so
fffltinerva*
šivalni stroji
Z 15-letno garancijo dobite edino Ie pri »TEHNIK«
JOSIP BANJAI
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 20
Tudi na dolgotrajne obroke.
K turneji Glasbene Matice
Poročevalec »Slov ene*, j« pred kratka (28. 12. 1929) z oztrom aa turnejo Glasbene Matice napisal nekaj prijaznih opazk in nasvetov Ne mislim 2 nim polemizirati. Moram pa osvetliti nekaj njegovih misli, ker se mi zdi, da Je ta at otn iz naše inteligence fajet v podobnih mislih.
Poročevalec očitmoče trdi. da spremna Matična pota nek baročen ceremonijozen pomp. kričavi reklama n neprikrita samo-bvala, b stvari m v korist in je efekt taktnem aparata redno nasproten tako, da Ho rek videč vse te zunanje prikupnosti rre s predsodkom na Koncert; zato naj gre Matica drugič brez šmpresarija na pot tn trspeh bo bol resno umetniški in trikrat večji, zato ■al »ačneaio z resnim umetniškim delom, ki hm vrednost samo v sebi, ne da bi mu bilo treba spremljajočega ta rutama, pa bomo Skrvenci še bol vpoštevam.
Ko čitam te misli, se nehote sponutm neke dogudovščine. ki Jo Masaryk sam o sebi popisuje r svoji knjig: spominov »Svetovi rovohice«. Na svoji propagandni poiS za osvoboditev hi samostojnost Cehov te Slovakov je Masaryk med svetovno rajno fx Rusije preko Sibirtie m Japonske prišel ko-■ečno v Chicago, kjer je takrat živelo zelo ■»ogo Cehov Ti so Masaryku pripraviE »večan sprejem z ogTomrttni sprevodom od k«4«xivor» do njegovega hoteia In Masarvk pripovedu e. Naši kroji, prapori ln znaki ter •pretno prireien sprevod so Američanom •rajali tn opozarjafc »o na našo osvobodi-•elisfco akcijo, k- se Je na ta način podčrtala za najširše vrste v amerikanskem pre- . blvalsrvu; jaz sem pred *>jno veliko grme! proti »fangHčkarstvu« (pompozno manifestiranje z zastavami), v Ameriki pa sem se prepričal, da sem streljal preko cilja. Bil •cm pač tudi profesor »šomašter« tu tri sem •poznat da dobro reži ran sprevod m manj vreden kot fufcninanten članek aH govor r parlamentu.«
M4sB »Sloveučerega« poročevalca kakor •em ft zgoraj citiral, »o Harta romantika (»trašna reč ravno za t- Vurnika tega velike«* gromovnika proti vsem«, kar je roman cčne^a). Romantika Je namreč poete ta druge ustvarjajoče umetnike venčaJa z zlato tiorijok) prorokov in vidcev. NjilKcvo rva-oje ie Wk> bogodano visoko svečeništvo, a#horv>o deto božja sliržba m njihov« tvorbe aad&oveSko stvarstvo, n Iho-v kostim kra-Oevsko-birhemski žamet. Navadni pritlikavi rennftan p rib 13 ža i se t»metnflm la njegovi tvorbi samo z »pogojenim kolenom hi zavedi se, da Je tvoja podložmška dolžnost «e anslifl na umetniške tvorbe kot s svetim strahom pred misterijoznim veličanstvom nmetnika te njegove tvorbe.
h takega romantičnega gledan* na vnet. ■ost m na življenje umetnikov je razumljiva arsel., da se ne sme delati propaganda te celo ne reklama za umetnost n niene svečenike, k«- to profarura njeno tn njihovo čast.
h tesa roiiwirt»ne*a vKflka te ntznmffiva Ideja, d« saj gre prfbodn&č Matica brez fenpresarija na pot
Toda. če je tako gledanje ronuntfftno, is-cadi tega ne neha bm velika preproščina.
Globlji pogled na človekovo duhovno ftv-8enie, zajeto v negovi celoti. Je moral ■metnfku in njegovemu življenju odvzeti zla 3 mistični sijaj m rs koordinirati z ■stvarjajočim človeškim duhom oa vseh drugfh polih Globlje gledanje e nmetnika te njegovo tvori>o počlovečijo. Mn Je H mar • tem zmanišaJo sijaj? Je-4i mar njegova tvorba, koordinirana tvorbam človeškega duha na drugih poffih, manj občudovanja vredna, manj božanstvena?
Okit>l e gledanje na umetnSko fhrflen^e kaže, kako poudarjana Je t človeški družbi drferencijacija duhovnih interesov te kako nujna je za duhovno bogastvo človeške družbe, kako je ona sploh pogoj duhovnega Jbstanka m sožitja ljudi na zemliL
Ce pa jeml em v račun tako duhovno diferenca jaci o te raznosmerno usmerjenost Eanimanja družbenih krogov, ml ne preostane drugega kot da storim vse. ka.r morem simpatičnega storiti, da pritegnem interes teti drugam usmerjenih Hudi v smer recimo ■ašega glasbenega življenja.
Ce Je taka potreba dana pil las doma, trm večja ie zunaj v svetu, kjer so nepo-mam ne samo naše Ime temveč tudi naša eksisrenca in še bolj pa naš umetnostno kulturni ntvo
Jaz, ki sem bfl sam prfCa, s kako stopinjo *r>rkote >c bflo Matično tevaranje sprejeto v raznih koncertnih dvoranah Franci-je, imam trtis. da naša, po sredstvih sicer glasbena propaganda, v svojih rezultatih sigurno ni bila samo glasbena Saj je krog tistih liudi, b se muzikalno-oibrtno — cehovsko (»ceh« v srednjeveškem smislu) zanima;o izključno samo za glasbeno- vsebinsko in glasbe-■o-reprodfktivno stran naššh manifestacij r Franciji mogoče celo redkejši kot pri nas. In je pri nas redek dovolj. Kar pa ;e ostale nestrokovne publike, ona ie, o tem sem prepričan. storila to kar je človeku po tHegovi strukturi duha tako primerno: generafizfTala I« Nenavaden in svojevrsten nivo vokalne reprodukcije, ki ga rma z4x>r Glasbene Matice — (občudovan kot edinstven ce4o v Pragi med Cehi. ki tmajo vendar dovolj bora to in dovolj visoko stoiečo korsko reprodukcijo) ni nfk:er ▼ nobenem mestu Francije ostal brez mogočnega crtfsa na publiko. A ona. ki Je s tako kulturno manl-festacfto prvič izvedela o nas. te po pravici reneralizuloč sklepala, da Irvanrednemu n|-▼ote umetniške reprodukcije mora odgo-rariafl neka sorazmerna r'š!na duhovnega flvl'en«a Slovencev tndl na drrtgfh polite duhovnega ndelsfrovante. Po pravici si je publika morala militi da taka finoča re-produVcie v tako vel Tkem zbom m doseg-Iftva kot I« po vefTkfh naporih te oprta na dolgotrateo tra«ficite zborsko-reproduktfv-■ega dela
V to strm niltflin. da lefl teflife vrednosti. b Jo Je Imela naša propaganda ▼ Franci
M ta propaganda Je nogfa ves« k uspehu
t uit koncem. Zale pa w telo neba ae posJufalt vse* mogočih sredstev, organizacij i« rekteme, ker te bil res sai napor bres-Bspešea, 6e smo pek praznim dvoranam.
Bilo bi sacnomorilno, če bi šii na pot brea impresarija te brez zadostne reklamne priprave. Nismo hoteli, da dožmm« one slabe izkušn e, katere so imele v tem pogledu ponesrečene turneje nekih naših drugih pevskih društev.
0 programa koncertov te • tem kaj naj ta turneja počnem za nas pa prihodnjič.
vo
Detomor v celjski okolici
Celje, 4. januarja.
Na norega leta Jom> »o šla dekleta iz vasi Pečovje pn Štorah k maši na Teharje. Dekleta »o hodila po gazi v sveže zapadlem snegu. Nenadoma je ena mladenk s pritajenim vzklikom obstala, ker je začutila pod nogo neki mehek predmet Poklicala je tov a riši c e, s katerih pomočjo je iz-grebla izpod ne previsoke snežne odeje trupelce novorojenčka ženskega spola Dekleta so o nenavadni najdbi nemudoma obvestila orožniško postajo v Štorah. ki je takoj uvedla podrobne in obširne poizvedbe »a nečloveško materjo.
Včeraj popoldne je pnSla m Teharje, kjer je mlado trupelce ležalo v mrtvašnici, sodna komisij« iz Celja Sodna zdravnika sta izvršila na novorojenki obdukcijo, ki je pokazala, da je bil otrok živ rojen m zmožen življenja Smrt je nastopila ? t 3i zmrznjenja. h raznih okolnosti se da sklepati. de se je mati v času poroda nahajala v popolnoma razsodnem duševnem stanju Zavrženo dete j« bilo porojeno najdalje pred 1 tednom V bližnji okolici doslej niso mogli ugotoviti nobene sumljive ženske, ri bi prišla v tem zagonetnem primeru v poštev.
Junak
noža
Stična. 4. januarja Na novega teta dan se je še ne 20-letni Posestniški ste Polde Kavšek. po domače Pavlov Iz Mleščevega, pokazal že prav zrelega Junaka noža. To alkoholsko junaštvo bi skoro zahtevalo smrtno žrtev. Zsro-dilo se le takole: Na večer sta se pred Rojčevo hišo pod Ivančno gorico kenala mladi avtomobilski podjetnik Rafael Sim-5ič in Gaber Bršnak s Hudega. Nenadoma se je pojavil Polde Kavšek in se pognal s klicem »auf biks« v Bršnaka. Ko le Simčič opazil, da se zaganja Kavšek v prijatelja, je hotel temu pomagati, v tem trenutku t>a ga je že z odprtim nožem napadel Kavšek. Ker ie Simčič videl, da se noža ne bo obranil, le stekel, a mu Je na spolzkem snegu spodrsnilo te padel je tako. da ga je Kavšek došel te ga na tleh ležečega pričel obdelovati z nožem. K sreči je imel Simčič še toliko prisotnosti duha. da se je v snegu prevalil, z levo roko prestregel Vbodljaie ter si s tem rešil življenje. V<e se je zgodilo s tako naglico, da je Simčič. ko mu je prišel tovariš na pomoč, le še zakričal: »Beživa zaklal me je,« nakar sta stekla prpd pobesneležem v Rojčevo hišo Ker le bila nevarnost »/krvavitve. Je g. Roic ranjenca takoj z avtom zapeljal k zdravniku, ki mu je zašil rane na levi roki. ki je bila dobesedno razrezana. Med drugimi ranami je dobil Simčič v zgornjo in srednjo laket dva globoka, po 10 cm dolga vreza in vbodliaj skozi vso raadla-ket K sreči ni bila ranjena nobena glavnih žil.
Po dejanju se te snrovež pojavil t sosednji gostilni. kjer se je samozavestno hvalil: »Sedaj sem pa Simčiča raztezal.« Gostle so vedeli, da fe nepridiprav že vse popoldne popival, kričal, porival na koraj-žo ter iskal prilike, kjer bi se izkazal z nožem, vendar mu niso verjeli, ker je napadeni zelo mirne narave In pri v^eh priljubljen. Sele ko so se sami prepričali, da so Simčiča ranienega odpeljali k zdravniku. so zverinskega junaka spravili iz gostilne in ga na cesti temeljito Dremlatffl.
Zanimivo je, da napadeni Simčič sploh ne Pije alkoholnih oijač: odklonil ie tudi požirek konjaka, ki mu ga je ponudil zdravnik v okrepčilo. ker je bil zaradi izgube krvi precej oslabljen. Značilno je. da so navadno prav najtrezneiši ljudje žrtve podivjanih pijancev. Zadevo ima v rokah oro-žništvo.
Vložitev prijav za prklobnino
Dav?na oprava za mesto Ljubljana Je Izdala naslednji poziv za vložitev davčnih prijav glede doh'xika od podjetij, obratov m samostojnih poklicev za priredbo pridohnine in prometnega davka za davčno leto 1930.
Vsa podjetja, obrati (trgovinsko industrijski in obratni) odnosno vse osebe, ki ae bavijo s samostojnim poklicem in vse osebe, ki so zavezane pridobnini in prometnemu davku, morajo v času od 5. t. m. do vštetega 5. februarja t. L vložiti pri pristojni rtavfni upravi prijave • dohodku in prometa, ki «o ga dosegle od teh poslov v poslovnem letu 1929.
Prijave Je poaebe vložiti m vsak ■vbjekt (obrt) kakor tudi za vsako vrsto posla. a. pr če ima trgovee centralo in podružnico, mora vložiti prijavo za centralo in posebe še za podružnico. Ce trgovec z mešanim blagom toči v istem obratu tudi pijače, mora vložiti posebno prijavo za trgovino z mešanim blagom in posebno prijavo za točenje pijač. Ce se krojač n. pr bavi tudi e prodajo izgotov-Ijenib oblek, mora vložiti prijavo za dohodek iz krojaške obrti in posebej še za dohodek iz prodaje izgotovljenih oblek Prijave morajo vložiti tudi one osebe, ki po členu 46. zakona o neposrednih iavkih oproščene plačevanja tega davka (mala hišna obrt. obrati težkih invalidov itd.) Obrazec davčne prijave se dobi pri podpisani davčni upravi. Prijave izpolni in vloži: 1.) lastnik obrata ali podjetja odnosno oseba, na katere račun se obrat vodi, 2.) v primeru zakupa zakupnik, 2.) za nedoletne njihovi roditelji ali varuhi, 4.) za mase njihovi zastopniki. Prijavo lahko vloži tudi druga oseba če se izkaže g speeijalnim ali generalnim pooblastilom davčnega zavezanca.
Prijava naj se izpolni ? vseh razpredel-kih po vrsti, kakor slede v obrazcu, kar najbolj jasno in detajlirano. Ker je predmet obdačbe enoletni čisti dohodek, ki se ie dosegel v preteklem poslovnem letu. se priporoča davčnim zavezancem, da ta dohodek točno prijavijo, ker se samo na ta način izognejo kazenskim posledicam netočnega pri javljanja Za enoletni dohodek se smatra kosmati dohodek po odbitku izdatkov, ki so potrebni sa vršitev podjetja, obrti ali poklica. Izdatki ki niso v stvarni zvezi z obratom, marveč služijo za vzdrževanje davčnega zavezanca, njegove ohitelji ali drugih oseb, se ne smejo odbiti od kosmatega dohodka.
V interesu davčnih zavezancev samih je, da prilože prijavi potrebne dokaze, posebno početni in končni inventar odnosno račun, bilance zgube in dobička, korespondenco in slično. če vodijo trgovske kn fige. potem potrdila državnih m samoupravnih oblasti, bank itd., s katerimi zamorejo verjetno ao-kazati točnost prijavljenih podatkov
Obrtniki naj se v prijavi izjavijo. se hkrati bavijo s prodajo gotovega nabavljenega blaga, fe obratujejo s stroji na pogon in koliko pomočnikov zaposlujejo v obratu. Podjetniki, ki delajo aa akord, morajo tudi to navesti v prijavi.
Pri iava se mora oddan os^mo aH os poki oni občini ali davčni upravi, na katere bri. toriju se obrat nahaja Kdor ne vloži prija. ve r roku. ki je določen s tem pozivom, piv ča kot kazen S odstotke od osnovnega davka in ako prijave ne vloži niti na pismeni poziv v nadaljnjem rnku 8 dni. pa 10 odstotkov o>novnega davka
Ce »e v davčni prijavi navedejo neresulE-i}« prijave z namenom, da bi se teogirlo davku ali če se zataji objekt ali vir dohodka, zadenejo Crvčnega zavezanca posledice h člena 142. zakona o neposrednih davkih. Ce davčni zavezanec ne zna pisati ali ne zna prijave izpolniti, poda lahko davčno prvawo o* zapisnik pri pristojni občini ali davčni onrart
Iz sodišča
Ljubljana, 4. januarja.
Na dezemem sodišču pred sodnikom — poedincem s. o. s. dr. V. Strasserjem se je danes dopoldne morala zaradi detomora zagovarjati 231etna posestnikova hči Marija E. Po končanih formalnostih je precital državni tožitelj g. Lavrenčak obtožbo, ki med drug'm navaja, dia je Marija 6. septembra 1929. v samotni hišici svojih staršev okoli 11 dtopoldne porodila dete ženskega spola. Po porodu je otroku zadrgnila vrat z vrvico. Truplo s posteljico je za-grebla v malo jamo. ki jo je izkopala kakih 49 m od h še. Orožniki so za stvar izvedeli še le 29 septembra 1. L Obtoženka je orožnikom in preiskovalnemu sodniku priznala svoje težko dejanje. Obtoženka je„ uvodoma povedala: »Kriva sem Toda vsega tega nisem povedala, kair je pisano. Imela sem težke bolečine V petek pred Malim šmarnom sem čepeč pri skrinji porodila Nisem vedela, kaj sem potem napravila Tu<fi ne vem, ali je otrok bil živ ali ne. Nekaj je takoj po porodu gibalo. Ne vem, ali sem tisto vrvico dala Otroku okoli vratu. Otrok ni nič jokal. Bil je ves rdeč, ko je prišel na svet.«
Po končanem dokazovanju Je sodnik-poedmec izrekel sodbo, s katero se pn-ima-va Marija kriva detomora ter se obsoja na 3 mesece zapora.
Prvotno bi imel p-riti ra primer detomora pred zadnjo decembersko poroto Porotna razprava pa je bila odfeodena. Ker je bila z novim fetom ukinjena porot«, je zadeva prišla pred deželno sodišče.
Obtoženko je branil odvetnik dr. Tekav-čič. ki j« doživel prav zanimiv htbilei Pred pribl žno 35 leti, ko je začel odvetniško ka-rijero. je prvič zagovarjal pred poroto neko detomorilko. a letos ko je stopil v veljavo novi kazenski zakon odnosno novi kazensk5 postopek, je imel priliko da |e r»re<f sod:5*em ziftoovarial tvd» detomorilko.
Čudovite uspehe dosežete s liker-esenci ki so pripravljeni za domačo izdelavo naj« fteejših likerjev ter najboljšega ruma
Dobite jih v drogerijah Kane Ljubljana fn Kane (Wniham) Maribor 157?^ i' 11—ii.......hm m ............ min murni.......
KioifSrsufe o6v^ezn*c FTairtmh Doscf'1 na z^Tebškfr borzi
Borzrt sv«! oa®rohSk« bmnre jc it (H slkUe^ml. (fe »vod« s 7. Jararar.iem k0*00*0 ln S% otnvezmfic B-tofirovih posmS ai 7"% nas-tavTrJi SiRov Dri hfiT>otielkarn< b3inke n 1. 1297. Tngova-»rie s t>«Tri obvezm-caimi se bo vr&3Jo pod im.sAod— (TČferii pokoII Obvezni« se tog™'«!« v dšnanfSi. te-£a( pa se amaža v odtemcrtikrlh oorroiniaila bree narasle vnescfrKKšfli k.uipora, kS se m»a potseib&i otiro-6wiati (ne "tel q!t«e<M Tako ho romJne primeirrsuva tečaja s fleiaji v Newy>o<nktn .in s <w&ri ostalih nag ih diržarvrolh uapinjev, tai so pri ofcveervicati z nmmrtnia.frk) vmeidin«jRli!o 100 D'ti ena.kii tiedalem v od-stoMkiSi tKmiiinaia, pri obveerecali »a voijoo škodo z fw.irr vTtvVnnvpio lOtKI I>n r>a ennto feSa.l«m r pnxxm:ltnli nommnaiHn« vrednosti Zato<5 enotinostfi koftrcma bodo s I. februarjem M<o oaitKidi- kupon otnv«wnc sa vojno	) tudi ostali drfavtri pa-
ptr}| kotirali t obračunan)ein obresti (itore) brea rvacras.Se vredhostr kiuirrvna). m«J tiern ko s«Jaij ko-tiira*) qtne(l«. to n; sknrpno 1 n^fnctfsVt vT<adTK>-<st(io fcm,nooa N-a na	se ho koi^rvmfc Mamili
paipilrtenr prrifesodSlo sm«irrm. kS lie ob-^iem t» «10-»ainskffh bonrnlh <o,rej v tv^V*1 ra<r>a<liV«ti knrpona ik bo vxa£ wi(kofltrn('in< !iefe<l znižam za •/mer'noisr Miroid.l^esia k>npona. V nsfriteim ho zmagate vi^Siitw	m Pf.v,rfwa	1000 ^tinn-
tev mumrnn.s+a (56 T>in)	doha-r-
skeiOT nomniniate v dinorte se t>o vr^iiVi na po<f-teigi sredotesa tieičate Setoa na New vori< od pred-hodm>aja borcnetra SK^wctrika (Tncfcvoč+tre^a na pa-re). ta" se ttwi bo (drvj^ Vi rair^rtko med "ein ^eim za 6ek «n loalbcU To rap^.Vo bo	n^^^A^rid
bcmrri svet in bo o^^^fema v to^airmc*. T^iemTailo se bn »a CT^mTum d»baivo v Z^iz^ebn Preračn-rmrte n^nasMh <-4»res<!(l se bo virVVo po teeim orin-otr>ii kaikor omeinn>Jniin^»rilf tvnm^Jh r dRnairte Ve-šetiairlnia 4n m^KitolbVm	zaivoda bo-
ste trnki kiafror za ositnfte <?ržaiv*»e oainfrSe.
bite poleg domačih todl Inoiemske tnpee
ter tako koncentrirala ponudbe ki povpraševanje oa eno mesto. Vsako leto od tedaj so se tu vršili ti sejmi, včasih tudi dva do trikrat po vrsti w eni sezoni L«-to> rr5i U običajni sejem sv. Neie sa kožuhovino vseh vr»t na prvi ponedeljek in torek po sv. Neži, to je 27. in 28. januarja. Tudi letos bo dožio mnogo resnih interesentov, domačih in inozemskih. Zato ie dolžnost vsakega zavednega lovca, predvsem pa člaua Slovenskega lovskega društva, da pošlje vse to leto pridobljene kože »Divji kožic, Ljubljanski velesejem Vsakdo naj se zaveda da je moč samo v slogi in da bodo napredovali samo v medsebojni podpori. Kože lahko od-daste že sedaj. Vsa tozadevna pojasnila daje »Divja kožat v Ljubljani. S 25 januarjem pa je 9prejemanje kož zaključeno.
= Nabranje članarine Kmetijske družbe potom podružnic. Kme.t.TSika <iirur/t>a ot>jwvi??a v »Kmoto-vakn* skiJeip efarvmega od<bojia. po katosrem morejo r*a£ofr» vsi člani plačati članarino za leto ,Q,n ori tist) podnižnid. v katere okolii spadijo. FV*I.r'ižini»oe so ses.tia>vim defli dtrufbe, v ia-DerBi se zdnižirieijo visi 6ten: Tii morejo pr«peiva« k tz-tiaitkom pudirutimoe 5 Djn tetino (pok« 5jatiar ne o<1 20 l>an). Zamo aifltvaifo vse ugmidnoistii m pravice nvavone s podružimao, in sicer: vol.itt «1 n-voijen bkt pr1' pudružnioL dobivar potom njt ao-sprxfctjTske	po oeoaih za Stene, npo-
nabtnMfr fnieoe sfroi* ttid Vsak pocSrnit(!ria6ni načelni nx>ra sprejeite za	čllana v^a^tessa ki se pngkasd n otigovairia posrnjem drmžbeniilh pma-v«; za izsredirsajja čtena pa vsakojsar. ki pk»6a čtaevacmo 30 D4n Da se odkoran!-*) potrK^ie. imajo v® atemr. 1» 90 ( 1929 nte&af akmanfeio, pravic*) rpogfetfa v kmmrike 6la.nov, ki Je rait-»sla;fci (SmiSbd nt:<Sei!kavKjm t*'<lr ui&ric.
= Cmotneljski premogovnik NaSo ml o prevzemu črnomeljskega premogovnika po družbi Andrej Jakil d d. popravi iamo v toliko. da si je tvrdka Jakil pridobila vse pra. viee glede premogovnika Črnomelj, ki ga bo prevzela v svojo lasrt. čim bo odpravljen konkmv o imovini »Belokrajine« premogovne družbe.
= Konknn Je rrorlnVvj s Imovini Batifa. trgovca v Liubijani, Pot v Rožno dolino (prvi zbor upnikov pri deželn sod v Ljubliani 18 t. m., oglasitveni rok do 28. februarja, ugotovitveni narok 22. marca).
— Obveznice Blairovega posojila se »prejemajo sa kavcije. Finančni minister je na podlagi zakona o državnem računovodstvu odredil, da se imajo obveznice 7% in 8% Blairovega posojila in 7% zastavni listi Državne hinotekarne banke sprejemati za kav cije pri državnih licitacijah in sicer po nominalni vrednosti, preračunani v dinarie po uradnem tečaju, ki ga vsak mesec oda finančno ministrstvo.
= Cena srebrn Je toMth sata«]« «taife v zadnjih 100 letih, tr Londona pc»o£<*0s da k do teonca pret. tete paxOa a» srebra na 21 in ari osmnijic d za uooo. ko» je najmžiju nomada, kj je bitte kettej zabotaZero, o<fkia» srebro of^-jVefcio ito<t«ra na V**V»i-jki bomei Tega >e sente* 96 tet. Po	v prv-b pov**imh tetiih. W Je oo<tiiKn.»la
oeno sr«?bnD 1. 1920 poM>re6no na 61 in pod d., it nasaoT/fln raipidTio (raeadovanj« cene in že L 1924 >e znašate poviprečna oeoa v Lomk^m le še 34 d. K» imoo Po n«.-eoH<t»Titi vaikuvan.jfli nan/<z.got Je pred 2 nteseocvna panJta cero 6e na 23 m eno čemnrino d., koncenn teta pa na 21 m tri osmin« i. u m-c*% kar odiwwa.nla ceni 850 Din aa k«. Naaaidtov«-
oefpe srebrn )e v sv^eizii s pr*ebudoiri az iVs^. držav k zlati reilim, zadlmji podeč pa so povmo-6»e veif%e pon-tudbe srebra w K-t>ar'<s^e Sedenja cem znaSa le Se eoo 4r«6ja» ponrpinečoe oeoe n i i92a
= Uradirl tefap s« fanmur. Flnfmčni mtnl-ster je aa Januar določil naslednje uradne tečaje: 1 Nayx>leon<1or 219 Din. 1 zlata tor-5ka lira ?47. 1 angleški funt 275. 1 ameriški dolar 56.30. 1 kanadski dolar 56. 1 nem. fka marka 13 50. 1 poljski zlot 6.-32 1 avstrijski Šiling 7 93, 1 belga 7.88, 1 pengfl 9.87. 1 braziljski milreis 6.75, 1 egiptski funt 282. 1 turška papirnata lira ali 100 piasfrov 2650. 100 zlatih frankov 1095.50. 100 francoskih frankov 221.90 100 švicarskih frankov 1095 80. 100 italiianskih lir 294.75. 100 ni7xwemskih goldinarjev 2272. 100 rumun-skih lejev 33 70. 100 bolgarskih levov 48.80. 100 danskih kron 1511.50. lnO švedskih kron 1619. 100 norveških kron 1510. lf*i šranskih pezet 778.50 100 frršl.ih drahem 73 40. 100 češkoslovaških kron 167-25, 100 finskih mark 141.50 Din.
naslednje (v mfHjonfh Din):
Zagreb Ljubljana siekti devizf efekti 1927-	254 20t36 394
1928.	335 2876 954
1929	260 3125 979
Temu pregledu smo dodali Se promet zagrebške borze v efektih, ki je v toliko zanimiv, ker je napram letu 192» prece, nazadoval. To nazadovanje odoade predvsem na zmanjšanje prometa v državnih papirjih.
V preteklem tednu se je na zagrebškem efektnem tržišču Vojna 5i-<xia nekoliko okrepila. in sicer od 436 do 439 tv Beogradu je bil danes celo zabeležen tečai 440) V ostalih državnih papirjih ni opnžati večjih tečajnih sprememb. Spričo zaključka preteklega poslovnega leta je na tržišču bančnih vredn<«t opažati čvrstejše razpoloženje Tako se je Praštediona dvignila od 915 na 925, Jugobanka od 81 no 86 in Srbska na 158. V industrijskih vrednotah ni bilo opažati znatnejših sprememb. Tekom tedna se je Trboveljska trgovala po čvrstejših tečajih ter je bila pred včerajšnjem zaklhičena že po 465. Promet je bil tudi še v Slaveksu po 96, v Slavoniji po 200. v Šečerani po do 406. v Unionu Osijek po 150 do 160. v Brad-ski tvornici vagonov po 130. v Diibrovački po 430 in v Jadranski po 530.
C jannarjm
Ifa IJubT^nskl borzi se je tmfl danes vt9t1»
poslovanje, ker zaradi praznika v ponedeljek odpade sestanek Devizni promet je bil danes srednji Največ potrebe je bilo v devizah na Dunaj. London in Berlin Tečaji deviz so ostali v glavnem nespremenjeni. 1« deviza na Dunaj se je okrepila od 7.9452 aa 7.9534 Narodna banka je intervenirala t vseh devizah razen v Trstu.
V Za®rebn Je Vnocra Shoda detfc Pm & »nan^irrra se »e nn»rve-te po 4i39. ra febrav p« p* 41150—«12. InvcsticilSAo fe b<3o nakfrrčcm m 84.76 ta 85. Mwd »KVjsdrijBiamt puearfl so Vevče t*JULwr£e na 126 den.
Deri«® la rabrte^ LfnbHana. Amsterdam 22 7« Berthi T840I — 18.495 (13 48). Budimpešta 9.8904. Br«. selj 7.8926 Curih 1094.4 - 1095.4 (1095 «, Dunaj 7-93^ _ 7. 9fi84 (7.««4). Londo« 275.07 - 276.87 (275 47), Newyork 56.38, Pariz 222 "5 Praga 167.12, Trst 294.40 — 296 40 C295 40).
Zaareb. Pariz 221.28 — 225.26, Lcm<faa 275 07 - 275.87 Newvork 56.28 - 56 48, Milan 294.61 _ 296.61, Praga 100.73 — 16752. Dunaj 7.9075 - 7.9675
Cnrih. Zagreb 9.1275. Pariz 20.28. Ltm«t«m 25.135. Newyork 515 50. Praga 15.25. Dunaj 72.575. Budimpešta 90.25. Berlin 123 Madrid 68.60, Amsterdam 207.92, Etekti.
tamntb. Difavm vredtKutie: Vofna ftodh annA-<na JB KM 4MJO--«39. zn tebroe -tU	m.
vewm^fc4oo m.7&—46.26; baočne yttx!sh«o. ptvm. «30 -935; *oao 85- «7. Unwo 301.50, f*ar«hia 8300—«310, Srostoa 16S dten.. U -bfl bredtujna !25 <ten.. vndiuesir.ijsiie: Na5iek« 1610 M, Ouonaon 18« do 190, Starvoatf« 200 dtsfi., l>a<va 270- 300. 6efon« 390—410, Bmod	127—130. Ve-vi«
136 dle»u Dubnorvana« «J6—442, TrtKry-4}e 45230 <fa 466,
Beograd. Tojni»	m
»450, aareime &L50
M 4»
Žitni trg
Položaj na naših borzah
Linbljana, 4. januarja. Ifa fJnbfJaTtskl borzi je bil pretekli teden devizni promet zaradi naraščajočih deviznih tečajev znatno višji kakor t predhodnem tednu. Znašal je 87 milj. Din napram 15.9 17.1. I6.7 in 23 3 milijona Din v zadnjih 4 tednih. Devizni tečaji so se tekom tedna precej dvignili, in sicer zaradi oslabitve švicarskega franka, s katerim je naš dinar v trdni relaciji. Tako se je deviza New\-ork okrenila od 56 22 na 56.38, deviza 1/ondon od 275 na 275 47. deviza Dunaj od 7 9353 na 7 9434 in deviza Trst od 294 80 na 295.40.
Kakor smo že v novoletni številki poročali, se je devizni promet ljublianske borze v preteklem letu nekoliko dvignil. Sedaj so znani točni podatki, po katerih je lani znašal sknpni devizni promet naše borze 878.7 mili. Din napram 953 8 milijona Din v predhodnem letu Največji je bil promet v devizah London '23 6 milj Din), v Curih (17-4). Newvork (14.6), Trst (8.7), Praga (85) Berlin (6.2) in Dunaj (5.7) Kakor je iz predhodnih podatkov zagrebške borze razvidno, se je tudi v Zagrebu devizni promet v preteklem le+u povečal, dočim je v Beogradu po podatkih za prva tri Četrtletja precej nazadoval Devizni promet zagrebške in ljubljanske borze se je v zadnjih letih razvijal
Ljnbliana, 4. fruusrja.
Ifa fftnem trgu je pretekli teden viadahi vseskoti čvrsta tendenca, tako na inozemskih tržiščih kakor tudi na našem tržišču Kakor kažejo vsi znaki, ta okrepitev ni samo m časna ter ni izključeno, da ee bo cena pšenici, če se bodo uresničile vesti o slabi airgentiii-ski letini, še dalje dvignile.
Ponudbe so pri nas nadalje aeto BjRkifltS" vilne. dočim se |e povpraševanje po pšenici, zlasti pa po moki »0*. povečalo Baška r>6»-nica stane t Vojvodini že 205 Din fco nakladalna postaja, potiska pa 207.50 - 210 Dia za 100 kg V koruzi je položai v glavnem nespremenjen; promptno blago s kakovostn« garancijo stane okrog 105 Din fco nakladalna postaja. Tudi cene na ljubljanski borzi so se v početku tedna prilagodile višjim cenam v Vojvodini ter velja baška pšenica (postavljena na slovensko postaio. pri plačilu v 30 dneh) za 79 kg težko blago 255 Din sa 78 kg težko blago 25o Din in za 77 kg teffi« blago 247.5 Din.
-f Ljubljanska bona (4 t bl) Tendenca
za žito nespremenjeno čvrsta. Zaključenih J* bilo 8 in pol vagona, in sicer 4 in pol vajg. pšenice, 3 vag. koruze in 1 vagon ovsa. Nudi 6e pšenica (slo-v p°«t mlet tar^ 30 dni): baška 79 kg 255 - 257.5; 78 kg 250 do 252.5 77 kg 247.5 — 250. sremska 77 kg 237.5 — 240. slavonska 235 — 237.5; moka: .0«, foo Ljubljana, plač. po prejemu 375 do 380 koruza: baško. umetno sušena 185 do 187.5. po mlevski tarifi ISO—182.5. času primerno suha 157.5 — 160; ječmen: baškl 63/64 kg 170 - 175. oves; baški, navs Ina voznina 192.5 — 195. ri: baška 72/73 kg, mlevska voznina 202.5 — 205
-f- Novoe«idska blagovna borza (4. t. aO. Tes-(tefica nepp<rwnier»!em. Profnet: 39 vmgono* pinid-oe. 20 vo« koruze in 7 v^e moke. Plenica: bcAtaa 77 k« 195- 200. 78 kg ?00- 205; surentebaSIca 302.5—207J; baSka potiska 207.5—212 5. srera-<»ka. TI kg 192 50—195 Oves: baflki 1375—1425. Koruza: ba&ka 100—1025; i tefcovostro gtarao-cJ>o 100—105; za februar 1075—110; ca m*re Duna-v 120—122.50. - Moka: baSka »O*- 308 do 315; »2« 280—290; »5* 240 do 346; »6« 180 do 190. — Otrobi: ha$k? in banani 90 96
-f Budimpešti, 4. L m Pšeniea: n mar« 23 43 - 23 44. za maj 24 38 - 24.39: r*: za mnre 15.87 — 15.88; koruza: za maj 15-30 do 15.31
MnbHan«kl sefml n* knftnhnrtns. Tmfi
starejši Ijubljastski meščan se *i>nminH na »sak nrvi poneuel.ek meseca ianua.-ja po sv Ne»i ko st, l-odili lovci iz v«eh kr^^ev biv?» Kmniske. Pb:frslfe Koroške. Primer, ia. Istre FrvntsVe fn Dalmacisp po liubljan »kfh nbcfih z nnTnzriovrstnejšo kožuhovino in tn nudili ' n:'>l'snčanom tn doJlini kun cem na prodaj. Zrurali so se po rožnih litib linnskih gostilni-! h. pozneje na dvor S?«: Ra Urana. In nušetaren h. prfreknn'8 ter vpitja je bflo d iv. p kar |e kazi'o na Jh-."»hm kunčijo Seveda pa fe bfl pro n.-t maihen. sai ;« š!o pri kunČiii na-rsrf-no le ra oosimezne komade \1~>era jannarja 1. 19?r, r>a je ta tradirl?onalnl sejem že ookiza' resno lice Njegovo organ »raci V> je prevzela v svoje rofre nnrava Liriblianskega velese.V ma s sodelovaniem ^jovppsVetrn lovsVntr^ dništva v LbihHnni odnosno Lovske zadrtige in prenesla tržeče v svoje razstavne r>ro=rto. re. Z n«T>e5no prooairando fp te sefme založila x veliko množino dobrega bl^a, pri Jo-
Vremensko poročilo
Weteern»n«k1 ta ved v LtnMfant 4. januar)« 1930.
Višina barometra SD* S tu
K.ra|

Opazovani« LlnbOaaa
Marlbof Zagreb BeottraS Sarajevo Dubrovnik SkoaHe

		3
Bmrvm.	Tdm|.-	
		K
		oe
rt 1 5	-8	9S
697		-0
//Oi	»2	m
7686	-K	•b
	-P1'	59
ia brana ' m in *ek.
5W 2 NW 1 rno
SW i
VE 1
1« 8 10
Ki
P»<Ja
Det
T an
0-2

Vajvdja temperatura danes v Ljubljani 0.0 najnižja —4.8. Solnce vzhaja ob 7 38 zahaja i>b 16.32. luna vzhaja ob 11.12. zahitja ob 2259. Dunajska vremenska napoved ca nedeljo: E olj oblačno in možnost padavin, milo bo trajalo dalje, osvežujoči vetrovi % jug*.
vreme
■JUTRO« IL 4
S
Nado*. L L BM
Domače vesti
Pnaormli rajituit du*
* kotah Kraljevska banska oprava, prosvetna oddelek lav4ja službeno, da se b« •. t m. praznoval rojstni dan Nj. Vel. kratic« • kriško službo božo. Po službi boijl bo redna pouk; učenca naj t Soli od-lož* knrtsre ter odadeio k službi boifc in imm|. Sol« bodo izobesil« državne stave-
•	Odlikovanje n humanitarna delova-
NI. VettČOTsrvo krali te m predlo* ministra n aociWno pofttfko odlikoval gospo Mar«, soprogo generata Dušana Steianovi-6«. i redom sv. Save pete stopnje za delo-rn e m humanitarnem pol n
•	Not britanski konzul v Sarajeva. V S»n» e-vo J« te dni prispel novoimeno-vanl britanski kotim! g Smitb Novi konzul le službeno posetfl zastopnike naših oblastev ter konzule družiti držav.
•	Poroka. Poroča s« ta Snpau mesta Biograd m mora, btvS po^anee I Rade Bačtnlč i gdčno Perico Flscherjevo a Ositeka Čestitamo!
•	Razpis službe- N« s* ikhiv«vfllt mrcdni realne gimnazije ▼ Murski Sobo« Je razpisano nčno mesto za slovenščino. Prošnj-e te ©dposlati nemudoma ravnateljstvu Nastop sluSbe takojšnji
•	feboflšanle poiožaia kmetftskfc srad-B&ot v mfarlstrstvii ta kmeti stvo se te-de*w1e fračrt zakona o Izboljšanju gmotnega stenja kmetnske-ga trradTvštva, kS se bo Izenačilo z »pravnim tr-adništvom-
•	Otvoritev telefona Rajhenbur*. Dne Tt. decembra Je bila prt poštt Rajhenburg atvorirtta telefonska centrala.
•	Zborovanle tipografov v LJnbflant T ponedeljek 13- tm. se bo vršila v LJubljani pienama se.la Centralne trprave Grafične«« »vera. Na zbor pridejo delegati iz ▼se države.
•	Zahvala »Jutra«. Pretefl smo: Slovenji srednješolsko teobra-ževalno društvo »fhobuda« v Krasrulevcu se najsrčnete zahval ti e upravi »Jutra-« za dragocen poklon društven! knjižnici. »Jutro« je z® božič obdarite našo dijaško knjižnico s M lepimi, broširanimi knftermi in dvema letnikoma »LhA! ansfcega Zvona.«
•	Platonov Phaidon ▼ Sorretorera prevod« in Plečnikovi ffskarsko-umetniškl oureirfl Je na razpolago. Založnik knjige. Društvo priateiicv humanistične gimnazije. Je razposlalo vabila za naročbo kn?ige v pričakovanju, <fe Jo bo vsak Fubitelj lepe Scn?1»sre in klasične Izobra-zbe eotovo naro-ČR. ker je rtrbskr+pcilska oena (do !5. januarja) Izredno ntoka (30 Din). Naročila sprejema Zaloga šolskih krni« v Ljubljani. Gradišče 4.
M r. dvorno
apoteko
▼ Beogradu, na Terazijah št. 7 r (palači Izvozne Banke) je kupil naš rojak Gorenje Mr. Miroslav ROŽMAN, in jo bo vodil v kompani ji z Mr. M. Karakaševi-čem. pod imenom
APOTEKA ^KOLARAC*4
Beograjskim Slovencem se priporoča **
M K. ROŽMAN.
•	Smrtna kosa. V Kočariji Je umri posestnik t- Mii>a Oai. Pokojnik je bil znan kot dober kmetovalec jn skrben družmsiki oče. — V Ljubljani e tmtrl star komaj 19 let g. Anton Štacnpfelj, pekovski pomočnik. Potreb bo v ponedeljek popoldne. Poko nJko-nva biag spomin, žalujočim naše sožalje!
•	Planinci, pozor! Slovensko planinsko društvo r Ljubljani je sprejelo večjo pošilj-kj Planinskega kolgia.ja za >to 1930 Koledar je sedaj izpopolnjen. Vsebuje kratek popis vseb tur po naših gorah, kombinacije in ias hoje za vse vrhove in koče, dalje navodila, kako ee ima turist sadržavati. ako mu preti nevarnost, ali če je v nevarnosti, kako se kliče na pomoč itd. Kdor hoče imeti
tak kncdar, ki je skoro neobhodno potreben za turi6ta, naj si ga kmalu preskrbi, ker bodo pošli.
•	Vsem čelelariem Si pr,!»:r*:r*n čebelarstva ter raznicn knjižnicam priporočamo, da st naroče strokovna list »Slovenski čebelar«, ki prinaša važne čebelarske sestavke in razprave. Ce hočemo umno gojiti naše čebele, potem ne smemo bita brez strokovnega črtiva. Tudi vodstva knjižnic prosimo, da si naroče naš fist in s tem pomaga o propagirati za naše prekoristno čebelarstvo. L<V hrhaa mesečno- Velja lstm 40 Din. Nanča se pri tajništva čebelarskega društva v LjubljanL
•	Ročni zemljevid jusostavfle z mejami banovin. Založba Učit dom v Mariboru je izdala nvr.uk) palet e B a S-Dimnik o v ročni zeml evid, kateri Je bi! zaradi točnosti podatkov in fične ter pregledne izdelave zelo dobro sprejet ▼ naših šolah In r javnosti. Zemljevid )e v prvi vrsti oro in fridrogra-Htco. Ker je pa bite naSa država z aktom od 3. oktobra razdeljena na banovine, so seveda sedaj tudi meje banovin velike važnosti. Podjethi Je »spete, da Je r ta zemljevid Tneslo tmfl meje posameznih banovin hi sicer v novi lila barvi, ki so zelo vidne. S tom bo ustreženo našim šotam in drugi Javnosti, ki »e zanima za novo razmejitev države.
•	Neznanec osleparB lobartca
MlekaSeva. sobarica v zagrebškem hotelu »Jadran«, )e tamkajšnl policiji naznanila, da Jo je oslepariq neznan moški, ki se Je v prijavni list vpisal kot knjigovoda Jo<ap Eichler iz Štajerske, rojen leta 1892. Najel je sobo ter bival r boteta vei dni plačal pa nič. Ko je sobarica »a n te vala plačilo, je tojavfl, da pričakuje Jeatr iz LJubljane. Od sobarice s| Je teposodii 200 dinar-lev ter ji zastavil gumbe za manšete. češ, da so zlati. Končno je slepar izginil nezna-nokam. Ko Je sobarica hotela gumbe prodati, Ji je zla-tac izjavil, da sa iz navadne kovine tn skoro brez vrednosti.
•	K zadnlt epidemiji gripe. Zadnja epidemija gripe, ameriška kakor tudi evropska, jo zahtevala zopet mnogo človeških življenj. Razumljivo ie torej, da oblastva In zdravnfki ponovno opozarjajo ljudi, da )e potrebna skrbna higiena, s pomočjo katere obvarujemo sebe in druge pred infekcijo. Zlasti poudarjajo, da ie skrbna bigijena ust dolžnost vsakega poedinca napram sebi ta drugim Za desinfekcijo nst so po mišljen u mnogih uglednih zdravnikov zelo pripravne pastile Panflavin. Panflavin ne viičuje samo klic ki se razvi'ajo v ustih, nego na-pravi neškodlive tudi povzročitelje bolezni, ki od zunaj prodirajo t nsta.
ITO — zobna oasta najboljša I
•	Obleke hi klohuke kemično čisti, b«. »a hi pfslra tovarna Jos. Reich.
•	Gospodinje! Vaše perilo pera, monira »N Hk» tovarnj. los Reich.
•	Darujte podpornem« društvu LlnMIana. KI'učavn'čarska nllca 3-B.
Monumen talni velefilm po romanu A- Dum asa
Grof Morite Cristo
Samo Se danes I. deL Od Jutri naprej n. deL Predstave danes ln Jutri ob S-, 6., ln 9. uri.
I
Iz Ljubljane
*— Vojaška zgiasltev. Po mestu Je nalepljen razglas vojaškega urada mestnega magistrata o zglasitvi: a) v Ljubljano pristojnih mladeničev rojstnih letnikov 1905 do 1910 m 1912; b) izven Liubljane pristojnih mladeničev rojstnih letnikov 1905 do 1910 in 1912 ter c) vseh onih stare ših obveznikov ro stilih letnikov 1904 do 1880. ki se n« smatrajo več sposobni za rojaško službo. Podrobnosti so razvidne fcz razglasa, od-nosno s® laTitko zve zanje v mest vojaškem uradu na Ambroževem trgu St 7. I. Kdor bi se pravočasno ne »glasil, zapade posSe-dicam vojnesa zakona-o— Društvo Zoo v LiubHanl Je v preteklem letu zelo napredovalo ter doseglo tepe uspehe, kar Je dokazalo x razstavo rvo!e-za htventaria in živali na ;esensk©m vele-selmu. Zasluee za tako lepe uspehe rrim« samo društveni odbor, temveč tudi vse članstvo, posebno P« društveni) poverjeniki, ki so med ljudstvom precei agino delovali. Prosim vse članstvo, da ostane tudi letos zvesto društva.a poverjenik«, da obdrže za naorei svojo funkcijo ta da pridno delajo v prid društva, ki tma va^žno nalogo posebno za učečo se mladino. ZelJa društva Je imet! v vsakem večjem kra-u svojega poverjenika, zato prosim, nai se prlatelii živafi laviio društva, da so pripravljeni sprejeti poverjeništvo. nakar ifh bo društvo poverilo. P. A„ tajnik.
n— Idealni zakon. Danes hi ftftrl bo predvajala ZKD v elitnem ktan Matici, vsakokrat ob 11. dopoldne. Izredno zanimiv ta aktualni fihn »Idealni zakon«, tel le posnet po znameniti knjigi prof. Van de Veldea Za film. ki obravnava eno najholi perečih vprašanj današnje modeme dobe. srečo zakonskega življenja, vlada med občinstvom veliko zanimanje. Pri m Je za mladino tepod 16 le-t neprimeren.
Tržič, 11. jannarja 1980.
VI. planinski dirnda)!
Zbirališče vseh planincev in planlnk! Pridite! Ne bo Vam žal!
a— Iz gledališča. Danes ob 15. se bo pela po daljšem presledku popularna Verdijeva opera »Trubadur« kot ljudska predstava pri znižanih cenah. V glavnih vlogah nastopijo priljubljena Vilfan-Kunčeva v vlogi Leonore, dal e Štagljar eva, Ribičeva, Primožič, Kovač, Rumpel in dr trgi. Dirigiral bo Neffat. Zvečer se bo izvajala dobro uspela opereta »Tičar« s PoHčevo, Majdičevo. Bala tkovo, Drenovcem, Povhetom. Pečkom v gSavnih partijah. V ponedel ek pa se bo pela popoldne Ca kovskega opera »Cvgen Onjegin« kot ljudska predstava V glavnih partiiah nastopijo Majdičeva, štagUjarjeva, Strniševa, Primožič, Križaj ta drugi Zvečer se bo izvajala opera »Svanda dudak«, pri kateri nastopijo Poličeva, Thierrjrieva. Kovač. Janko, Rumpel in prvič v vlogi vraga Betetto. — Danes popoldne v drami ljudska predstava »PeterSkovih poslednjih sanj« po znižanih oenah. Peterčka igra tudi to pot mali Mitja, kralja Matjaža Levar, mecnroo Mira Datrftova, čarodeja Peček. Ostala zasedba kakor lan«. Zvečer se vpri-zori tudi po znižanih cenah optimistična komedija »2ivljen;e je lepo«, W je dosegla
Strihnin, Cyankali »	Cyanik
▼ ampulah so nesporno najučinkovitejši strupi proti ropa-— Dobe se v drogeriji SANITAS, Celje ter v Ljubljani, Dunajska cesta 5.	126«
»i pMreMttM
t irog«i.«k
RAMe, UUBUAM fai
KAHC rValtnun , MARIBOR CENIK UKATISt
pn vseto dosedanjih vprizontvah lep uspeh V jKHiedei ak Ob 15- se ponovi »Peterček« po znižanih cenah. Opozarjamo na to predstavo, ki bo ena zadnjih v tej sezoni. Zvečer ob osmih se ponovi ofinkovita drama -Bitfra«, ki Je žela pri lanskih rprizoritvah veliko priznanje.
h— Posetite danes In Jutri veteMdbavno burko, ki Jo vprizori šent akobskl gledališki oder. Naslovno v4ogo »gra naš priljubljeni komik g. Milan Košak, glavno žensko vlogo pa ga. Wrischerjeva. Kdor ljubi smeh, naj poseti predstavo Vstopnice se dobe od pol 20. pri gledaHSa blagajni Začetek ob 30.15.
Gojence dramskega tečaja ZKD opozarjamo, da bo prihodnja v«4a t torek 7. t m. kakor običajno-
0—	Trgovine na dna n. Tre* kraljev
mora'o hrti v smislu naredbe o odpiranja ta ■— Československi Obec ▼ UubPanl bo priredila danes ob 16- v Narodnem domu predstavo lutkovnega gledališča. Igrate se bosta »Janko in Metka« v krasni, popolnoma novi opremi
1—	Pomočniške prefsktrfnJe mtzarfov w bodo rršfle v pribodnBh dneh Zaradi te K* naj vsak vajenec, ki bo v teku enega meseca prost ta vsi tisti, ld so že prosti ta še triso pofožHl preizktršnje, vloio tozadevne prodn e ua naskrr: Mizarska zadrug« v LJubljani._
Kyffhattser-Techniknm
Franhenhansen, Nemčija tnSenJersld in delovodski oddelek za gradnjo strojev tn avtomobilov, tehnika za Slbkl ln Jaki tok. »Najstarejši posebni oddelek za kmetijske stroje, avtomobilsko ta letalsko tehniko«.
Vsa Ljubljana se smeje ln poka ad veselja in zabave! Oblega blagajne!
o— Okradena služkinja Slufldni« UrSk«
Permetova. doma iz Bresta pri Igu, ie prišla predvčerajšnjim dopoldne v Ljubi ano. da si poprpvl pri zobotehnld Pavi Kocjan-čičevi na DunajskJ cesti zobe. Ko «e Je mudila v čakalnici. J! te nenadoma zmanjkala torbica s 300 dinarjev sotovtae- Oško-dovanka Je prijavila zadevo pobciJL
Mef* Venetu* lepoti**
Drogerfli .Adrija', Hr. ph. 8.
Ljubljana. Seleobargov« alioa M. 1
m— Pobegel dečko. Vdova Frana Dež-manova, stanujoča aa Cesti v Mestni k>i št. 28. je prijavila, da Je neznanokam pobegnil njen 13Bettti sinček Hirico Podpečan. Dečko, ki Je ricer ▼ oskrbi vagojevahšča na Kodeievem, Je prišel za praznike do-vi mov aa počitnice. Od doma je pred dnevi neznanokam tzgtnfl ta ga odtlej domači niso več videli. Dečko se najbrže potika kje po drfeB Hmko Je za svo o starost dobro razvit Oblečen Je v športno obleko, na glavi tma čepico ter je rjavih las in takfh oči
Kavama ,]tferkur"
Ignac Lebič
koncert domačega kvarteta danes in jutri od 20. do 2. ure ponoči.
n— S steklenico po glavi. V gostilni Antona Debeljaka so predvčerajšnjim ponoči rajala in se veselili. V gostilni je bilo zbranih več fentov ter dekle* in so se pari ob zvokih harmonike pridno vrteli. Med gosti se je nahajaj tudi delavec France K-, ki je bil malo nagajiv ui .e drugim fantom med plesom rad podstavljal noge. Zaradi tega so se pričeli nekateri razburjati, najbolj jezen pa Je bil posestnikov sin Stanko R-, ki je prijel za neko steklenico ta udaril Franceta po glavi. Treščil ga je tako močno, da mu je prebil ustnico in mu rzbil dva zoba. Ranjeni France K. je moral iskati zdravniške pomoči ta mu ie zdravnik v Št. Vidu rano zašil. Dogodek je prišel na uho tudi policiji ta se bo tako sedaj stvar obravnavala pred sodiščem.
o— Seznam najdenih In Izgubljenih predmetov. Na policiji so bili izročeni naslednji v drugI polovici decembra lanskega leta nadeni predmeti: ročna torbica z 62 Din. ročna torbica s 50 Dm, ročna torbica z 41 Din. ročna torbica z raznirra toaletnimi potrebščinami, listnica s šofersko izkaznico na rme Mrhaliervič Milan. 2 zračni kolesni se-sa-lkl, rezervno avtomobilsko koto, zlat prstan s trend kamenčki, zlata verižica, zlata ženska broša s petimi rdečimi kamenčki, srebrna moška ura. uhan z rdečim kamenčkom. 46 komadov vreč. bela gos, kanarček, kovčeg z raznimi toaletnimi potrebščinami m legitimacijo na ime Ana Mayer. V železniških vozovih so biti najdeni fcMe predmeti: 7 dežnikov, 2 moška klobuka, servis za kavo, dežni plašč. 2 para galoš, ženski predpasnik, volneni šal. prazna aktovka in pripovedna knjiga. Seznam izgub1 jenfii. a ne vrnjenih predmetov je bolj pester. Pri-javllenih je bflo več izgub gotovine od 100 do 400 Din. listnica s 130 Din in sokolsko legitimacijo na ime Zorko Krži'šnik. listnica z 200 lirami ter listkom na ime Kerkoč, denarnica s 180 Din. denarnica s 100 Din m raznimi beležkami na ime Slavka Javornik, ročna torbica s 140 Din m raznimi malenkostmi, ročna torbica s črno denarnico, v kateri se Je nahajal avstrijski lOkropski
Zakaj?
Danes premijera!
liarlic Chaplin
kot
Natakar Korl
konkurenco f natakarjem, nem ljubimcem, oftetom,
Preskrbite A pravočasno vstopnice!
j« veHka senzacija ta je najnovejši produkt Chaplinovega aelrtip-Ijivega humorja!
Ob	3„ y2&> !/28. ta S. «rl
Kino Ljubljanski dvor
TeL 2730
matnfk, več sKk ta robec torbica t tem teto na meter dola srebrni verižici. 200 Din ta poštno položnico s naslovom Marija Saro. rezervno avtomobilsko kolo znamke »Chervolet«, zlat prstan z 1 velikim ta 6 malimi brSjand par črnih ženskih čevljev, aktovka ta črnega usnja, v katert se Je nahajalo par damskfh čevljev, zavojček zdravil ta dvoje pisem, 2 dekleta, glaseča »e na trne učiteljice Spazzapa« Berta, nova aktovka z raznlmj računi, ročna torbica t 280 Din In nekaj dežnikov ter raznih kosov obleke.
"Tržič?* U. I. 1930?? Kje? Kaj? Kdo? Kedoi?? Zakaj?
m— Materinski večer v zavodu sa
zdravstveno zaščito mater ki dece, Lipl-heva ulica, bo 8. t- m. točno ob 20. Govor* bo v profesor dr. Oswald e rzgonem pomenu okolice (miUeja) s »flskusijo. Vstop prost
m— Radio - Muh UuMJaaa ***** <*■
vešča svoje Oane. da se bo toredni občni
zbor vršil v torek 7. t m. ob 18. t prostorih Ljubljanskega rdesejma. dani s« vi ud no vabijo-
u— Mestna Ciril - Metodova podružnica priredi danes v Narodnem domu veselico s plesom (Vhod z Bld-nveisove ceste) Godba: Merkurjev Dandng RamL
o— Za Merkurjev ples, ki s« b« vrSfl v soboto 11- t m ob pol 9. zvečer v vetiM dvorani hotela »Union«, vlada vsesplošno zanimanje. Ples obeta biti v resnici ena naisijame ših plesnih prireditev letošnle plesne sez*>ne. Ker Je vstop dovofieu le proti vabilu ta »o »e te vabite tudi razposlala, se naprošajo vsi oni, ki bi bili pri obilnem razpečavanju vabfl pomotoma prezrti, kafleor tudi oni prijatelji društva, ki b« se želefi plesa udeležit pa nimajo vabil. da to nemudoma prijavite draštveta pisarni Trsovskeca društva »Merkur« v LJtib-Iteni. Gradišče 17-I- telefon 8t. 35-52.
Blefkllstl na dirko drv«,
roke se kretnjo Ino nog«,
prvi prispel je na natecal
ki ga okrepčal je BUDDHA čaj!
Tea Import, Ljubljana, Aškerčera OL
e— ERtnl plesni tečaj v Kazini bo Imel
prihodnjo plesno vate ▼ ponedeljek 6. tm. a— Društvo sodnik poduradrftov hi slut
v LJubljani sklicuje svoj rodni občni zbor na dan 12. L m ob 13. v justtčno palačo soba štev. 28 v LJubljani. Porivamo rospo-de tovariše, da se občnega zbora zanesljivo ta polnoštevilno udeleže.
o— Godb eno društvo »OradaScs« tW-dince priredi v nedeljo 5- L m. koncert v restavracil »Končan«, Rožna dofina, ki )o na novo o tvori znani g Rudolf Ca hrta.
m a »r o f i m
Mstl roke od Kopirnega papirja, črnita aa razne predmete, Jedilno orodje, marmor, H-nolej itd. Doza Din 8.— in 13.—.
Dobi se ▼ drogeri iah, parfumerijah ln
špecerijskih trgovinah Naročila sprejema glavno zastopstvo
Manofina — L Svetec, Novo mesto V Ljubljani: DROGERIJA GREGORIO.
a— Plesalka Meta Vtdmarjeva. Ples-gimnastilta za poklicne, za lajike, za otroke. za dame. Prijave in informacije v Narodnem domu. Vhod z Bleiweisove ceste-Od 10.—12.
a— Samo poskusite, pa boste kakšen užitek ta olajšave napravi masaža hi pedPkira v kopališču »Slon*. Pediklra 8, samaža 6 Din.
Domske obleke
svilene plesne . .	od Din 150.— naprej baržunaste . . . > » 175.— >
plisirana krita . .	> > 190.— >
svil. ln batlst bluze	» > 110.— »
jutranje obleke . .	» » 120.— »
edino te prt
F. ln I. GORICAH, Ljubljana
Sv. Petra cesta 29 Oglejte si saAe Izložb«!
n— Širši sestanek članstva bo Imela danes ob pol H) dopoldne v gostftni r Ma-renčiča v Mostah Zveza slovenskih vojakov LWbliana - Moste, katerega naj se udeleže vsi člani-
u— Danes pri »JerneJn«, Sv. Peti« «. 86
Godba, ples.
a— Ekskurzljski Ion d akad V/Hiba elektrotehnikov vabi člane k rednemu občnemu zboru 13- t ul ob 17. v dvorani mestnega magistrata.
a— Odda s« trgovinski lokal v Kresfll Solsia drevored 2, Pismene, s 5 Dta koflea-vene ponudbe Je vložiti do II L a pd mestnem gospodarskem ttradu. kjer *e dobe tudi potrebne informacije
■— Pevsko društvo »Slavec«. ▼ sreda 8. t- bl pevska vaia mešanega zbora Istočasno zelo vaiea sestanek. Točno ob 28, vsi ta vse!
Iz Celja
s— Ljudske vseučlHSče v Celja. T fiem mesecu se bodo rršfte na ceflskent
Ljudskem vseučilišča aaslednja predavanja: 13. t m. bo predava! g. prof Osip Sest ll Ljubi ane o sigurnem nastopu ck>ma tn v družbi; 30. t m. bo g proi. Sest nadaljeval ta tudi končal svoje prej ocnen eno predavanje; 27. t m. pa bo predava? državni tožilec g. dr. Albia Juhart ta Ce*!ja o modemih smereh mladinskega sodstva. Predavanja se bodo vršila na meščanski šofi v Celju ta se prično vedno ob 20 Dijaki bodo imeli prost vstop, ostal plačajo 2 Din.
e— »Krog s kredo«. V sredo S. L ra bo postovato marfborsko gledališče v Cefta s prekrasno Kfcbundovo 5 dejansko kita sko igro »SGrog s kredo«, ki Je nedvomno nalsi-lajneša uprizoritev v letošnj« mariborski gledališki	Ker bo soddova* skoro
ves ansambel, zbor ta statisti ter bodo pripeljali Marfborčani s seboj meh popobvrma nove dekoracij«, so se morale dramske cene ea malenkost zvišati Abonent! ne doplačalo ničesar- Vstopnice v pred proda I v knjigarni Gorlčar 6c Leskovšek.
Dant^ko I« posteljno perilo, Pno In elegantno Izvršuje proti naročen fn po meri W. &RIBAR, Aleksandrova ulica št 2 (Pole* D. Zamparutl). Bogata Izbira v«eh vrSf člr»k ?n krst«fn»h plet mofvov.
e— Na okolji deški osnovni šoli v Cefta
do dfbcs
popoMne ob 15. ponovi ena snaaa ta priljubljena Nestroveva komedij« »Utopljenca«. Predstava bo v šolski telovadnici. Med odmori godba.
e— Dve Izgubi Franc Jnre te CeSJa te ta-gubfl 2. t- m. v mestu nlkfjaste ur« »Ornega« s srebrno verffico. Mod potjo te Gaberja do cefjskecu kolodvora J« tzgiJM« Marija Bobnova pred dnevi ve^l savltek. v katerem ie imela skoro novo ionsko obleko, pleteno ročno toibtoo, več robcev ta 200 Dta gotovina.
e— S smolo v nt« Ma Dodata* k no-ficj pod tem
imskrvom, priobtertJ v petkovi številki »Jutra«, poročamo, da Je dotični akademik vso povzročeno Stodo na Hcu mesta poravnal ta zato o kakenn aadaljneai pc«topku ne more biti govora.
e— Zvest prijatelj. Polic® te prtte«rf » letni delavec Rudolf Serman, da se te J. t m. popoldne seznanil v Ztrnerjevi gostilna na Glavnem trgu z nefctm nepoznanim moškim, ki je govoril le nemško Tujec se mu je ponudil, da mn bo preskrbe! v Leobnu v Avstriji dobro službo. Na to rblhjho «ta Šerman ta tujec izpila par kozarcev vtna. Ob 15. sta se ločila ta sta odšla vsak svojo pot. Poprej pa 'e dal Šerman svoj nahrbtnik v katerem je imel nekaj de+ovne obleke, Shraniti
natakarici Tujec pa s© te kmalu vnrfl In odnesel nahrbtnik pod pretvezo da ga je ponj poslal Serman. H trpi 490 Din škode.
Iz Maribora
a— V proslav® stoletnico rotetva k. Benlamlna Ipavca bo priredila mariborska
Glasbena Matica 5- februarja v Unkimi velik koncert na katerem bo pevski zbor Izvajal samo Ipavčeve pesmL
a— Dv« odlična pevca v Maribora. V petek 10. t m. se bo vršil v veliki dvorani Dni on a koncert dveh odličnih mednarodnih pevcev: Nikole Nagačevskega. bivšega prvega tenorja opere v Moskvi, ki Je žel že ponovno velike uM>ehe v Rimu na Dunaju in v Monte Carlu. ter pianlstlnje Nine Ilnitzki, ki je stalen gost koncertnih dvoram na francoski Rivijerl Koncert priredi koncertni biro Glasbene Matice v Mariboru. Predorodaja vstopnic od torka dalje na običajnih mestih, a— Prazniki v gledališču.
Dmici popoMne
ob 16. se ponovi prfl uMjene ooereta »Pi-skrovez« po znižanih oenah. zvečer pa »Radikalna kura*. Na Treh kraljev dan popoldne bo prva letošnja otroška predstava s
r
11, januarja 1Q3C
•MedtcinsGi ples v
^BetfsicS dem
-v
II

j^lsuui ta gmfto »Orndfca«, ivvCoi
p* »• ponovi rododijozni »Orlov«. — Vsak odrasli, ki bo kupil vstopnico za Mladinsko predstavo, Ima pravaoo vzeti enega otroka
40	4- leta na krilo »— Streljačka drnžlna Hotinja vas prtre-
41	S. t m. v prostorih gostilne Lobnik tik postaje Orehova vas-Slivnica družinsko resdico s pestrim sporedom. Začetek ob 2. ori popoldne. Zveze z vlaki zelo ugodne-Strelci m lovci vljudno vabljeni.
a— Iz carinske službe. Carinski Inšpektor t- Jernej Kladnik je bil premeščen k glavnemu carinskemu uradu v Ljubljani
a— Imenovanje. Za sodnega zdravnika pri okrajnem sodišču v Mariboru je bil Imenovan dr Podlesmik, dosedanji zdravnik pri sreskem poglavarstvu v Mariboru.
a— Smrtna kosa. V soboto je po dolgotrajni bolezni umrla v Frančiškanski ulici it. 21, stannjoča gospa Tilčka Vodenikova, ■Otefjeva soproga m trčitel ica ženskih roč-nfh del v pokoju- Pogreb pokomice se bo vršil 6. t m. ob pol 16. mi na pokopališča 9 Lhnbušn.
a— Smrtna kosa. Včeraj je preminula v Mariboru v starosti 76 let gospa Barbara Koller, hišna posestnica. Pogreb se bo vršil 6. t. m. ob 15. iz hiše žalosti na Tezira 44 na magdalensko pokopališče na Pobrež-Jn.
a— LJadsfc« aulverza v Maribor«. V po.
■edeljek. 6. t m. odpade predavanje zaradi praznika. V petek 10. t m-: dr. Paviič o pravim človeški prehrani.
a— Gostaščina za vsa poslopja. Mestni ■Mgtetrat razglaša, da le mestni občinski »vet r svoji seij dne 21. novembra 1929. sklenil, da se predpiše gostaščina za vsa poslopja, ki raso podvržena zgradarini, bodisi da služijo za obratne svriie aH za stanovanja
a— Avtobusni promet Maribor — Ruše.
Mestno avtobusno podjetje se je na splošno željo občinstva odločilo, da uvede na progi Maribor—Ruše zopet poskusne avtobusne vožnje, in sicer ob sredah in sobotah dopoldne. Avtobus bo odhajal ob 9.50 z glavnega kolodvora, ob 10. t Glavnega trga, vračal pa se bo iz Ruš ob 10.-«).
a— Preiskava t zadevi vloma pri Klf!-manmi se je včeraj intenzivno nadaljevala. Izven treh osumljencev so bile zaslišane tudi razne priče. Neki Cesarjev sostanovalec pri Grafu je izpovedal, da rmi Je Cesar tam pripovedoval, da ima v Splitu zakopanih 40.000 Din in da Je 300 Din poslal materi v Osijek. Tudi nekatere druge priče so izpovedale za Cesarja obremenilno, vendar pa on še vedno trdovratno taji soudeležbo pri vlomu. Danes so našli v Jan-žekovih novih hlačah pod podlogo še 2000 D*n. Popoldne so bili vsi trije delikventi oddani sodišču v nadaljnjo preiskavo.
•ta a. «, a dr. Romih in Hočerae. Sodnik
poedinec je a. a s. dr. Romih, njegova nar mestnika sta s. o. s. Koder in Hočevar.
n— Novomeški Sokol je uprizoril na £5J-vestrovo burko v enem dejanju »Kdo je norec«. Igralca so bili prav na mestu, o čemer je pričalo dolgotrajno ploskanje občinstva. Sledil je ritmični ples Sokolic naraščajnic, ki je publiko zelo zadovoljil. Nato je izvajal sokoiski orkester pod vodstvom dirigenta g. Fakina več novonaštudiraaiih komadov. Po končanem programu sta s« vršila pri pogrnjenih mizah prosta zabava In ples. Ob polnoči je imel notar g Ma rin le* lep govor Podčrtal je delo in trud Sokola v preteklem letu in delo, ki ga čaka v novem letu pod okriljem novoustanovljensga Sokola kraljevin« Jugoslavije Spominjal se je agilnih neutrudUjivih borcev n sokolsko idejo, pokojnih bratov Josipa Koširja in Mozetiča ter Ju poetaivU za vzgled vsema Sokolstvu.
n— Epidemija tkrlatlnks r vasi Doli ped
Gorjanci je zelo razširjena. Obolelo je ž® mnogo otrok. Dosedaj jih je ie šest umrlo Včeraj so ležaJi kar Štiri mrliči v mrtvašnici.
Iz Litije
Iz Trbovelj
t— Prva ljudska brezplačna predstava na tokolskem odru. Jutri na praznik bo v so koiskem odru druga repriza pred kratkim sijajno uspele komedije »Nedeljski oddih« v običajni zasedbi ter režiji g. inž. Preverja. K tej predstavi, ki j« prva te vrste v Trbovljah, je vstop vsakemu popoinoma prost ter se tudi ne bodo pobirali prostovoljni prispevki. Pri predstavi bo sodeloval tudi sokoiski orkester. Začetek predsta-"•e bo ob 17., konec pa po 19 mi.
Iz škofje Loke
SI— Publikacije Vodnikove družbe so •prejeli naročniki s velikan zanimanjem in tud; obenem že poravnali naročnino za loto 1930. pn poverjeniku družbe sobosli-karrju ? Šolski ulici g. Janezu Humru, Id sprejema tud. nove člane.
SI— Podružnica SPD v Skofjl Loki priredi danes v vseh prostorih Sokolskega doma planinsko rajanje. Začetek ob 20. Cisti dt&iček prireditve je namenjen zgradbi planinske koče na Blegašu.
Si— Nove trgovine. Trgovtea s mešanim blagom Gašperja Oster ca ob tovarni šešir j« izročena obratu. — Danes otvori Tonč-čka Kavčičeva v Thalerjev i hiši delikatesno trgovino, ki je prva te vrste v Škof j i Loki Trgovino z usnjem je z novim letom otvo ril Franc Sifrer v lastili stavbi v Škofi i Loki.
S— Mitnico na Plevnt, ki Je bHa ▼ «-
fetku januarja odpravljena, so te dneve demontirali in o napravi, ki je povzročila obilo vsestranske kritike, ni več sledu.
Iz Kranja
i*—1 /. fantovski ples v Kranju v sokoiski dvorani naj danes »večer ni kdo ne pozabi poaetrti Vabljeno rsc občinstvo. 1683
Z Jesenic
a— Preselitev urada. Oddelek sreske fi-' nančne uprave, ki je imel dosedaj svoje uradne prostore v poslopju, v katerem je nastanjeno uradništvo KLD, se je te dni preselil na mestni magistrat na Jesenicih in se prikluei oddelku finančne kontrole na Jesenicah Oba oddelka bosta zaradi reorganizacije finanče uprave v bodoče tvorila glavni oddelek finančne kontrole na Jesenicah.
s— Smrtna kosa. Po datjSi bolezni Je preminul v četrtek v visoki starosti 84 let Jo žef Krašovec. tovarniški upokojenec na Savi. Pokojnik, ki je bil tiha ki mirna duša, je bil zaposlen dolgo vrsto let kot mizar pri K1D te>r je veljal kot dober in marljiv delavec. Svoj zasluženi pokoj je nastopil pred tremi leti. Naj mu bo ohranjen tep spomm, preostalim pa naše iskreno sožalje!
Iz Novega mesta
n—■ Razdelitev sodnikov pri okrožnem sodišču. Zaradi uveljavljanja .lo^ega kazenskega zakona je razdelitev sodnikov pri okrožnem sodišču v Novem mestu naslednj " predsednik prvzivnega senata je predsednik okrožnega sodišča dr. Polenšek. Njegova namestnika sta s. o. s K udar in doktor Romih. Predsodek senata trojice in peto rice je s. o. a. Kuder, njegova namestnika
1— Obdarovanje predilniSke deee. Za novo
leto ie predilniška direkcija prav lepo obdarovala deoo svojih uslužbencev Namesto obolelega direktorja gosp. Preisea je prisostvovala obdarovanju njegova soproga Pred obdarovanjem so predilniški otroci, ki obiskujejo litijsko osnovno šolo, deklamirali nekaj prigodriih pesmi in predvajali prav ljubek prizorček. Vseh otrok, ki so prejeli darila (obleko pecivo itd.) je bilo letos 390. Za lepe darove se je zahvalil predsednik Predil-niškega društva g. France Hribar, predilniški mojster v Litiji
i— Planinski maček na Sv. Planini. Jutri dopoldan bo viden na Sv. Planini pri Zagorju izredno orjaški planinski maček, ki ga bodo prignali tjakaj turisti in lovci, udeleženci današnje planinske zabave v zagorskem Sokolskem domu. Planinskega mačka bodo krmili dopoldne s Tomažinovim gu-ljažem. Vstop v krmilnioo prost Skupen odhod Litijano* t večernim viak<
Iz Gor. Radgone
gr— Uradni dnevi sreskega načetima se bodo v časni od 1. t. m. do 31. marc« vršili v Gornji Radgoni v pisarni trškega občinskega irrada v torkih, in sicer 7. t. tn„ 11. februarja in 11. marca, vsakokrat s pričet-kom ob 13.45.
gr— Predavanje O socifatnem tovorov*-nju. Glede na 40 letnico obstoja O1 iZD jo tudi tukajšnja ekspozitura priredila 29.' decembra ob 11. dopoldne v posojilnični dvorani predavanje o delavskem zavarovanju. Predavatelji, vodja tukajšnje ekspoziture, g Karel Salomon je v svojem jvKjudnrn. govoru orisal najprej vzrok, potrebo »a postanek zavarovanja in zatem pričerek izvajanja zakona o bolniškem zavarovanj« iz leta 1889 do uzakonitve našega zakona iz leta 1922 Podal je tudi nekaj jasnih primerov glede dajatev in brig za bolnega člž-na po našem napram prejšnjemu avstrijskemu zakonu. Žal pa, da še nimamo zavarov mja za primere onemoglosti, starosti in smrti Zaradi tega je bila končno sprejeta resolucija, s katero se zahteva, da se uvede tudi to potrebno zavarovanje. Priporočljivo bi bilo, da bi se tako važnih predavanj udeležilo članstvo v večjem številu kakor tokrat.
gr— Občni zbor Dramskega društva se je vršil 30. decembra zvečer v gostilni »Pri poŠti«. Zaradi premestitve k okrajnemu sodišču v Litijo je dosedanji večletni predsednik, sodni predstojnik g dr. Tomo Tu-ato odiložil funkcije ter je bil izvoljen za predsednika g. Makso Menhart. Novoizvoljeni odborniki so: gg. Hinko Požun, Ri-hard Miiller, Augiist Madile, Mijo Potočnik, Vlado Lorber Lobnik Franio D^baia Franjo, Knaflič Rudolf ter ga. Ana Mavri-čevm in gdč. Milena Peršetova ter Cilka Pre-logova. Po končanem občnem zboru je imel g. dir. Turato kratko predavanje o novem kazenskem zakonu, ki je stopil v veljavo s 1. t m.
Iz Prekmnrja
pm— Poklonitvene depntaeije Dravske banovine se bosta udeležila kot odposlanca Murske Sobote podžupan gosp. Čeh in odbornik gosp. Lajnšček.
pm— Ping - pong turnirja m prvenstvo Dravske banovine ee bodo udeležili štirje igralci iz Ljubljane, nekaj iz Čakovca, Maribora (kjer se bo vršil poseben turnir, da določijo udeležence) in iz Murske Sobote. Is Kranja bo prišel samo delegat, ki se pa tekme ne bo udeležil. Turnir 9e bo odigral v sokoiski dvorani 6. L m. Opozarjamo javnost na interesantno tekmo.
pm— Premostitev. V začetku novega leta nas je zapustil splošno priljubljeni član tukajšnjega Sokola, uradnik gosp. M. Vidmar, ker je bil premeščen v Celje. Želimo mu obilo sreče na novem mestu.
pm— Izobraževalno društvo v BsgaSeveih je priredilo igro »Ženitev« ki je pod režijo šolskega upravitelja gosp. Černija prav dobro uspela.
ae Imenitno »abavaH ob dobro zamišljenih
in izvrstno uspelih burkah »Poštna skrivnost« in »Postrešček Nace pred sodiščem«, ki ju je uprizorila »Svoboda«. Burki sta povzročili salve smeha. Največ razvedrila pa je »eveda nudila godba, ob katere zvokih se je vrtela plesaželjna mladina v najlepšem razpoloženju pozno v noč. Nerodnosti aH temu »ličnega novoletna kronika •uma beležiti
RADEČE. Tukajšnje sokoteko društvo uprizori 6. t. m. ob 20. v društveni dvorani tragedijo mladega dekleta »Magda« v 12 slikah. Za prireditev je veliko zanimanja ter e upati, da bo dvorana razprodana. M'adini je vstop prepovedan. Predptodaja vs^-pnic pri bratu Cotmanu.
Sokol
OD1Š1
KOROŠKA BELA—JAVORNIK. Sokolsko društvo na Koroški Beli—Javorniku ponovi v ponedeljek 6. t. m. ob 15. v lastnem domu petdejanko »Domen«, lepo narodno gro s petjem, po istoimenskem romanu pisatelja Josipa Jurčiča. Prijatelji Sokola in lepih narodnih iger iz bližnje' in daljnje >kolice vljudno vabljeni!
ZALOG. Po božičnih praznikih je po daljšem bolehanju za vedno zatisnil svoje jči splošno znani skladiščni delavec, posest-k in bivši član krajnega šoliskega sveta v Zalogu g Janez Ulčakar, po domače Je-ras. Dosegel je starost 63 let, dasi bi mu jih nihče ne prisodil. Bil je vedno vedrega značaja, pošten in odkrit mož. Bodi prist-ti moravški orči ohranjen najlepši spomin. — Silvestrovanje v Zalogu je bilo izredno živahno. Največ častilcev Silvestra se je zbralo v dvorani g. Cirila Požar j a, kjer so
CHassvi • Sokolu kraljevino Jugoslavije
v inozemstva — Med drugimi prinaša tudi ugledni angleški dnevnik »Times« poročilo o osnovanju državne telesnovzgojne organizacije v Jugoslaviji ter objavlja tudi izvleček iz tozadevnega zakona'V nadaljnjih izvajanjih omenja namen organizacije, priobčuje vršite* vsesokolskega tlet a t Beogradu in razlaga končno svojim čitateljem namen So-kolsrtva vobče. Pri tem omenja delovanje češkoslovaškega Sokolstva med vojno, ki je mnogo doprineslo m osvoboditev Češkoslovaške.
Iz ljubljanske fcnpe. Po wdnffh podatkih, ki »o jih poslala društva, Šteje največ članov društvo Sokol I. na Tabora, ki izkazuje fiS5 moškega hi 289 ženskega članstva skupno torej 924 članstva. Od teaa je bilo 58 telovadcev, 37 telovadk, 38 moškega in 33 ženskega naraščaja ter 56 moške in 36 ženske dece. Društvo šteje 75 bratov z lastnim slavnostnim krojem. Drugo najmočnejše društvo, ki je obenem najstarejše ▼ Jugoslaviji, pa je Ljubljanski Sokol s sedežem v Narodnem domu, ki šteje 660 članov in 188 članic, skupno 848 članstva ter 65 telovadcev, 50 telovadk, 63 moškega In 40 ženskega narašča in 78 moške in 56 ženske deee Tretje ljubljansko društvo je Sokol II. • 186 člani in 90 članicami. skupno 275 članstva, 27 telovadci. 26 le-lovadkami, 20 moškega in 12 ženskega naraščaja ter 46 moške in 27 ženske deee. Sokol v ŠiSki (Ljubljana VII) Je štel istočasno 185 članov in 83 članic, skupno 268 članstva ter izkazuje 30 vežbačev, 14 telovadk, 26 moškega in 28 ženskega naraščaja in 46 moške ter 48 ženske deoe To so zadnji podatki o ljubljanskem Sokolstva, objavljeni v Sokolskem koledarja.
Vodilno društvo mariborske sokolske žn-Pe je bilo mariborsko sokolsko društvo, ki je štel v preteklem letu 511 članov hi 151 članic. Od teh je bilo vpisanih med telovadce 73 moških in 59 Slanic. Število moškega naraščaja Je vsekakor mnogo bolj zadovoljujoče kakor pri ljubljanskih društvih, saj znaša 126 moškega In 73 ženskega naraščaja ter 168 moške ta 192 ženske deee.
Iz teiOYa<h«e statistike JSS. tameri 712806 to~
kotelcSi pnjpaidtrJkov Jugoi&kj-v «n&kc®a Sofco-tePva (e triSo sk upno 9&12 -tetkpvadoenr afc 2i>.5 odtst. vsesa vpisanega moSta?a dlamsnvia, (Jalbe 2635 tetovadk, I L J. 31J odisfc. vseli članic. Izmed skupnega števoto člairas-jvB. Ja ie znašalo 44.MS oseb, -jih k ae£*xva-<Tsk> Ii2-307 ali dk lhra Cemtira. 3r*c smemo na p<x}-Saigi tekiustev sedenje Jo pret&nje statastJ-;e rn&ro-mtn (kot usdrftesi poitafv. t&raivno pa Je, da bi bilo raiamenJe taMoo bc#e. Stevrto fetofvradoeiv se Je nadurami prei?Snfi!im letaom dv.jpnfto. pri oetovadkafc pa moraimo toomsteietinati nado4iiio upadanje* Naraščaja Je šmetVi naš« SokoitsOvo skupno 10.933 oseb, od 4eu?a moeknaga ®M7 m ženskesa 3966 o«et>. Tb-0o dhcvnBo nas ne more popolnoma radn^oil&.^i, sm! de «na.nij&e kaVor sknpino Spevno teflrnv«wifc««v in *eftoi\Ta<Jk. Srevt^o <Jece Je bito «aidirm^iwo. dertud! še vrafno jmutrio. V«žfxiiVi je sfoni«i» 1(7.026 <weto. 90S1 dei3!f<w in 7944 dK-Ik Jc. Skirpoo 5*«viSo vis-efc teSoivaidefiJi v eeS origemizaciji Jc cmSaio 40.366 oseh, t. J. 56.4 ocfervAo-v.
»Sokoiski Vestnik«, glavno glasilo ČOS, prinaša v svoji zadnji številki daljši članek br. Štjepanka o narodnostnih razmerah ju-poslovenske manjšine v Italiji. Navaja predvsem statistiko v vseh onih provinca'* Ilali-ie, kjer prebivajo sklenjeno Jugoslovani, priobčuje predvojno šolsko statistiko in ee spominja tudi predvojnega delovanja eokol-sicih društev in žup v dotičnih pokrajinah.
V Pragi se vrši 12. januarja druga izbirna tekma za mednarodno telovadno tekmo v Luksemburgu 1. 1930. Medtem ko
se pri prvi
izbirni tekmi ni tekmovalo v prostovoljnih vežbah na orodju, eo sedaj poleg dolžnostoih vežb predpisane tekme tudi v teh in v vseh lahkoatletskih disciplinah.
V ČOS so se vršile v leta 1929. tekme
članstva v 22 župah za mlajše članstvo in v 2 tudi za starejše članstvo nad 36 let. V prosti telovadbi pa so priredila posebne lahkoatletske tekme štiri velika okrožja, dalje 43 žtio. 30 okrožij in celo 73 posameznih večjih društev. Omenjati pa moramo ob tej priliki tudi med?upne lahkoatletske tekme, ki so se vršile med peterimi župami. Upati je. da se bo to lepo panoeo širokega tekmovanja članstva v velikih masah ohranilo tudi v bodoče.
Češkoslovaško Sokolstvo Je izdalo za svoje delovanje v 1. 1930. poseben program, iz katerega posnemamo najvažnejše podatke. V januarju se bo vršila šola v drsanju po ledu, izbirna tekma za Lusembourg in koncem meseca zvezne tekme v smučanju In skokih v Plavech. V februarju se po možnosti priredi smuško šolo, dalje se udeleži ČOS smučarskih tekem v Jugoslaviji. Marca se vrše po vsei oblasti ČOS proslave 80-letnice br. Masaryka, v aprilu pa obišče deputacija Sokolov prireditev francoskih gimnaseov v Alžiru. V maju se bo po zadnji izbirni tekmi sestavilo defi-nitrvno vrsto za mednarodno tekmo in pričelo s skupnimi vajami v Pragi. Mesec junij pa je določen za pokrajinske zlete v Kladun in Hodonimi. V Beogradu se vrše koncem meseca tekme za slovansko prvenstvo in pa vsesokolski zlet, ki se ga udeleži ČOS kmrporativno. Isto velja tudi za zlet bolgarskih Junakov v mesecu juli'u. V avgustu bodo vaditeljske šole v Nym-! burku in zlet belgijskih simnastov v An-i versi. nakar sledi zopet več ali manj in-' temo delo po društvih in župah.
Šport
Prva letošnja smuška tekma
V poocdeljek se bo vrSila v letošnji zim-akosportni sezoni I. smuška tekma in sicer v Planici. V tem kraju, ki je dokaj ugoden za take prireditve, že 4 ali 5 let ni bilo nobene smučko tekme, zaradi tega vlada med tamošnjim prebivalstvom, pa tudi med ostalim športnim občinstvom prav veliko zanimanje.
Tekmo priredi nag agilni Smučarski klub Ljubljana ter je odprta za vse nase smučarje, verificirane in neverifioirane in tudi za naraščajnike.
Start je pri ko« v Tamarja ob 10, m naraščajnike pa iototam ob U. uri.
Spocrtaf drobS
Program Hajdukove turneje po Južni Ameriki j« že definitivno določen. Hajduk bo odpotoval meseca februarja. Potoval bo skozi Havano in Panamo do Antofagoste, vrnil pa ae bo preko Mehike in Newyork*. Po določenem programu bo igraj eno tekmo v Hav-ani, dve v Panami, tri v Lisui dve v Santiagu, dve v Buenos Airesu, eno v Rosario de Santa Fe, a po dv« v Moo-tevideo in v Rjo de Janeiro.
Znani beograjski branilec Mttjutin Mco-rtč, ki je kakor znano izstopil is Jugoslavije, jo to dni dobil poziv, naj se prkfauii Hajdukovi turneji po Juini Ameriki Poleg Ivkoviča *o pozvani tudi R Marjanov i«S Moša, Vujiadinovič m Areenijevič. Aracni-jevič je odklonil zaradS izpita, dočim j« Iv-kovič pristal, ako se medtem ne bi pojavile kake nepričakovane zapreke.
Iz Edinbourgha poročajo, da je mat plavalka Mercedes Gleitze postavila nor vztrajnostni rekord V kopališču t Edm-bourghiu je plavala 26 ur brez prestanka.
Francoski parlament je odobril v državnem proračunu 30,000.000 frankov n šport in gimnastiko. Od te vsote m bo razdelilo 16.7 mitijom* športnim druitrum in uto-zom, ki oo dosedaj dobili podpore te proračuna vojnega ministrstva Ostali del vso te se bo porabil ca gradnjo športnih prostorov v manjših mestih Francije. Vojnemu ministrstvu bo na razpolago 900.000 frankov za gojitev sporu in telovadbe v vojski. Zc iz teh Številk ae vidi, kako veliko važnost polaga francoska vlada na telesno vzgojo mladine.
SK Jug v Skopi ju bo gndR novo mod no urejeno igrišče a pokritimi tribunami To bo najlepše športno igrišče v Južnih krajih naše države. Stroški so n—* '^"nfn' na 250.000 Din.
Drsalne tekme sentorjev ga pokai doktor Fuchsa in tekme juniorjev in dam, Id so bile pop rogramu JZSS določene u dane« oziroma jutri, so bile zaradi pomanjkanja treninga tekmovalcev odgooen« 1L oziroma 12. januarja
Brezplačni dvodnevni smučarski l_ daljevalni tečaj na Veliki Planini v dneh 5. in 6. januarja tL Koča oskrbovana, «muka idealna, odhod iz Ljubljane dne V trn. ob 14. s glavnega kolodvora. Tečaj rodi tajnik SPD g. Ivan Tavčar.
Smučarski tečaj, U ie M! napovedan
prt St. Janezu ob Bohinjskem jezera od L do 10. tin^ se bo vršil na pravoslavni božič od 5. do 15 januarja ietotam. Prijave je poslati oskrbnici hotela Sv. Janez g. Marici Jerajevi ali na Slovensiko planinsko drudtvo t Ljubljani
Službeno iz LNP. Seja upravnega odbora LNPa bo v torek 7. t. m. v posebni sobi loavarne »Emona«. Zaradi važnosti naj se e vsi odborniki sigurno m točno udeleže. — Tajnik L
ASK Primorje (centralni odbor). Redna seja centralnega odbora bo v torek 7. t m. ob 20. v novem klubovem lokalu (Dunajska cesta 31, vhod skozi gostilno). Prosimo gg. odbornike, da se iste sigurno in točno udeleže. Predsedstvo.
SK Slavija. V četrte* 9. t m. ob 20. bo v gostilni Komidar (prej Stor) redna odborov a se ju. Redni letni občni zbor bo v nedeljo 19. t. m. ob 10. dopolichio v salona gostilne Koša k v Novem Vodmatn z običaju m dnevnim redom. Ker je z oziram na težak notranji položaj predvidena fuzija, >ziroma razpust kluba, se članstvo naproša, da se občnega zbora čim najštevilneje udeleži. — Tajnik.
SK Ilirija. Seja khibovegn načefestra bo v torek 7. t. m. ob 20. v kavami »Emona«. Prihocflnja plenarna odborova seja je določena na ponedeljek 13. L m. V smislu sklepa zadnje plenarne seje naproša predsedstvo gg. načelnike sekcij, naj okličejo do 10. tega meseca plenarne sestanke svojih sekcij v svrho izvolitve novih sekcijskih programov za tekoče leto. Novi sckcijski odbori naj izroče proračune do 12. t. m. opoldne klubove.mil tajništva v kavarni »Evropa«.
SK Ilirija (plavalna sekcija). Plenarni sestanek članstva plavalne sekcije bo v torek 7. t. m ob 18. v zadnji sofci restavracije hotela »Slon«. Dnevni red: konstituiranje sekcijskega načelstva, razvrstitev trenin f v zimskem kopališču, tekmovalni program za tekoče leto.
SK Ilirija (bazenska sekcija). Danes ob 11. trening na igrišču za vse igralke. Točno in polnoštevilno.
gtasfl o botosaJkem športa pvneti, da pd-
deta t opat resno v podtev le Schmeiiuig in Sh&rckey. Sele daleč ee tema diema tavo-ritioma so uvrščeni naslednji kandidati po svojih izgledih: Porath. Risko, Gnffith, Phill Scott, Paoltno m Stnblmg. Giede črnca Godfreya se splošno trdi da je že barva njegove kože precejšnja ovira, da bi mogel nositi ponosni naslov To prav za prav ni objektivnol Med zadnjimi je omeniti še Jima Maloneya m amerikaniziranoga Nemca Hoffmanna, ki sicer nimata posebnih šans, vendar pa bi feihko tega ali onega v »spodnji hiši« (n. pr. Sootta ali Riska) vrgla iz nadaljnih bojev.
Med velikani v svetovni bok saški arem se bosta srečala Sehmeitng in Sharkey, in sicer 29. maroa. Prvi bo dobil za ta an-gažman 250.000 dolarjev. Termin je zato določen tako pozno, ker mora Sharkey še 27. februarja nastopiti v Miamiju proti Cal-polu. Boj se splošno pričakuje z veliko na--etostjo in garantira min.kma.lne dohodke milijon dolarjev.
Griffith in Risko, ki sta tudi ▼ seznam kand datov, »ta se ie pred dnevi udarila v Chicagu. Boj je končal s precejšnjim presenečenjem, ker jc Griffith »nagai nad Ri-skom v 10 krogih muho po točkah. Splošno se je namreč pričakovalo, da bo Griffith slavil k. o zmago. Zaradi tega neuspeha je zelo vprašljivo, ah in kje se bo Griffith dalje borii za svetovno prvenstvo.
Na isti prireditvi Je Nemec Hem MOller v 10 krogih po točk&h porazil Kaoadi vca Elzearj« Rouxa. Miiller je bil sicer boJjM, toda borba je bila precej dolgočasna. Moža sta se pogosto vračala v »clrnch« a sta le redko izmenjavala ucLaav«.
Norvežan Otto Porafth Je bil do taactnj«-ga diskvalificiran. Sedaj Je k&zni konec in 10. t. m. bo mož zopet temeljito aas:op& Nasprotnik mu je PaoKno; boj bo oster.
Dva »»ncriSka buksača ae re dni izkrcala m evropskih tleh Svetovni prvak V mušji teži Frankie Goruiaro potuje v P»-riz, kjer bo tekom januarja branil svoj n*-slov proti Ivanu Trevidica (ta Jo gotovo naše krvil); in Geo Maok., ki »e jc o« Novega leta dan v Msrseitteu boril • Kid cfoom.
Italijanska boksaAoa nrmn Je rnojc^e prvak* težke teže P&nfA» veio občutne kaznovala zaradi klavrne predstave, Id jo j* dne 8. decembr nudil boja m domačih iniaf žefjni publki v boj« proti Latij Gainsu v Milanu. Panfil* so z« tri mesece dtskvm»-ficirati te ara obenem odvzeii aaskrr prvaka.
B<jksaA» komisija v Nwya>te Ja Aa s kaznovanjem te dalje. Ker se je čevto dogajalo, da so boksači te po por krogih radi uporabljali prepovedane udurce ki si tako zaslužili diskvalifikacijo, sara<i čemer so biJS boji predčasno končani m je publika vedno po pravica ogorčeno protestirate proti twknn potogarščinaai, je biio odrejeno, da se boksačema izplača — v primeru, da se mora boj predCasoo nehat! — le adekvatni del dogovorjene vsote. Prvi t ga je zadel ta nesrečoi ukrep, je bil Italijan Canagliana, ki je bil saradi »foula« ie r drugem kolu diskvalificiran n je prej«! n svoj nastop, fa naj bi b0 seveda po reklami atrakcija prve vrste, namesto 1750 samo 350 dolarjev eaže. Tisti »foul« g* je st«< v našem 70.000 dinarjev! Kako se dela »štonunga« ra tega sfi ono-
Med boksači
V prvih mesecih letošnjega leta se bo
odločil
veliki boj za Tvenneyjevo nasledstvo.
Kandidatov za to zavidljivo mesto je cela serija; vsak izmed njih ima za seboj vrsto prijateljev in tihih simpatizerjev, po možnusti pa tudi nekaj novin, ki delajo zanj propagando. Bivši svetovni prvak Tun-ney upa, da bo postal njegov naslednik Američan, vendar pa je glede tega precej v skrbeh, češ ker so »tiči iz inozemstva« Schmeling, Scott in Sandwin>a (pri tem je Tunney pretiraval!) precej nevarni Kljub prej omenjeni razcepljenosti taborov pa se da vendar iz nekaterih avtoritativnih
se bo menda ako£ »rede faouarjs s Jim Ma.!oneyjosn, možem srednjih kakovosti Kako se mu bo godilo, je še vse v božjih rokah te pesteh ameriških nasprotnikov. Toda Italijani delajo u svojega ljubljenca propagando tudi s tem, da »o mu položili ▼ usta tole bombastično kzjavoc »Prejel sem ponudbo od Sharkeva, toda zaenkrat ga nočem rabiti v tis. Najprej bom dal roko možesm srednje vrste; za njimi pa pride na vrsto Sharkey. . . Ko se rraera v Evropo, bom svetovni prvak!« Kratko to jedrn atol Tega petelina bomo knek, posebej v evidenci da se nam v Ameriki — s svojimi zmagami in svetovnim prvenstvom — ne izgubil
Domače živali postajajo večje
Človek, ki se vedno trudi, ds bi 1> boljšal delo narave, je dosegel tudi v gojenju domačih živali velike uspehe. Divje živali, ki si jih je ukrotil, je napravil veliko večje, nego so v naravi, in seveda koristnejše. Za primer vzemimo pse. V dobah, ko so voikovi ie stalno ogražali človeška naselbine, si je vzgojil volčjake, ki so dovolj močni, da lahko premagajo volka. Volk je velika žival, čez meter dolga in do 100 funtov težka. Vendar ga volčjaki v vseh pogledih prekašajo, še večje so danske doge, ki so jih vzgojili za io<v na divje mrjasce, dočim dosegajo bernardinci celo dve tretjini velikosti odraslega leva in težo do 250 funtov. Divji konj, ki živi še dandanes v Notranji Aziji, je dolg prilično 130 cm. Moderni polnokrvm konji pa so dolgi tudi 195 cm, dosti težji, hitrejši in vztrajnejši. Veper je za pogled vsekakor strašna zverina, pa vendar je le redkokdaj težja od 150 funtov in se lahko kar skrije pred domačimi pita-nimi prašiči, ki so jih spravili celo na 500 funtov in še več. Po starih tržnih poročilih je znašala povprečna teža zaklanega živinčeta pred kakšnimi 200 leti do 350 funtov, danes pa 650 funtov in neredkokdaj se primerijo še dosti težji eksemplarji. Da, v Birchlandu (Massachusetts) so vzredili par volov, ki sta tehtala skupaj celih 7200 funtov! Dolga sta bila po 5 m; Na neki mačji razstavi v Londonu so občudovali pred kratkim mačko, ki je tehtala 35 funtov, torej štirikrat toliko kakor navadna in več nego dvakrat toliko kakor divja mačka!
Uspešno delo vlade v starem in njen progam za novo leto
Kakor smo ie poročali, bo biH na Silvestrov© povabljeni v kraljevi dvorec na Dedinju vsi ministri, da skupno z vladarsko dvojico dočakajo novo leto. Povodom novoletnega čestitanja je ministrski predsednik general 2ivkovič izročil Nj. VeL kralju obširno poročilo o delu in uspehih vlade, izvršenem in doseženih v preteklem letu, in o načrtih posameznih ministrstev za bližnjo bodočnost.
Iz tega poročila, sestavljenega po posameznih ministrskih resorih, posnemamo najvažnejše podatke.
Notranje ministrstvo
Osnovna misel reforme vrhovne državne ■prave je koralen« v zakonu o ureditvi vr-buvne državne uprave in v uredbi o razdelitvi prcdsedništva ministrskega sveta in ministrstev na oddelke. Z izvršitvijo teh norm je notranje mmstrstvo dobilo stalno formacijo svojih edinic v centrali stalno Število odsekov in referatov, položaja in svanja.
Osrednje ta nižje oblasti s svojimi spo-ctjalnimi dolžnostmi in specijalno odgovornostjo so morale biti urejene z novim zakonom z dne 19. junija 1929. S tem zakonom so ▼ gotovih pogledih iz temelja spremenjeni organizacija notranje uprave in njenega ustroja, delokrog ki položaj nameščencev kakor tudi njih odgovornost.
Pred vsem je splošnim upravnim ob last-voro da« centralni položaj s tem, da so se wst-vaxfta
načela administrativne koncentracije.
Pri banskih m sreskih načelnikih so zbrani vsi posti splošne uprave tako, da se ne morejo ustvarjati samostojne in tudi ne murejo obstojati katerekoli druge oblasti brez organizacijske zveze ž njimi. Tudi posamezna ministrstva ne morejo izdajati t^edb pravilnikov m načelnih navodil, s katerimi se upravnim oblastem nalagajo dolžnosti aH ureja postopanje njih orga-rwjrv, dokler ne zaprosijo za mnenje mmi-»tra notranjih zadev.
Z dosledno izvedbo sistema dveh sploS-■ih upravnih stopenj tn s prenosom neposrednega izvrševan ja splošne uprave v delokrogu sreskega načelnika je izvršena
dekoneentracija oblasti
Da bi bil položaj nosilca upravne oblasti čim močnejši m vplivnejši, določa zakon o notranji upravi delokrog m cflje državne uprave in n« ta način bistveno raz-Airja delokrog pristojnosti, ki je bil doslej v pretežni večini policijskega značaja.
Po posebnih predpisih se upravni uradniki pod strogimi disciplinarnimi sankcijami depolitizirajo. a hkratu se zahteva od njih boljša strokovna izobrazba, višja kvalifikacija m temeijitejše znanje. Povečana je tudi njih odgovornost, razširjenje njihovih materijahA pravic pa zagotavlja njih obstanek.
Zakon o naziva bi razdelitvi kraljevine c« upravna področja s dne 3- oktobra 1929 fcvaja reorganizacij® splošne uprave S tem zakonom je biis ustreženo nujni potrebi. da se v službenem nazivu kraljevine manifestira popolno državno m narodno ed mrtvo V samem imenu države je tako izraženo ne samo popolno državno in narodno edinstvo, marveč je v njem nagla-3caa tudi ideja popolne enakosti, ravno-»ravnosti in bratstva Srbov, Hrvatov in
Skrvencerv.
Naša držam, ki je bila prej razdeljena
m 33 oblasti, je z veliko reformo i ifaie 3. oktobra, razdeljena na 9 banovin. Pri določitvi meja posameznim banovinam se je ▼ prvi vrsti gledalo na to, da bi bile meje banovin čim prrrodnejše Pred očmi so bile tudi komunikacijske tn prirodne zveze posameznih krajev z njihovimi centri.
Zakon o banski upravi z dne 7. oktobra 1929 določa v detajlih obseg banske uprave, pristojnost bana in delokrog banskega gospodarstva. S tema zakonoma je bila v temeljih preurejena splošna uprava kraljevine.
Da se Izvede
popolna depolitizacija nradništva,
•o bkisa izvršena večja premeščenja, pri Čemur se je osobito upoštevala budžetna ▼srčnost, kakor tudi osebne in družinske nuanore uradnikov. Da se izboljša kadeT državnih uradnJcov, je bilo sprejeto večje Število diplomiranih pravnikov. Ker so oproščeni vseh zvez in obveznosti, zunanjih vplivov in intervencij, je sedaj uradnikom omogočeno, da s potrebno avtoriteto organizirajo delo le v duhu zakonov m zakonskih predpisov. Uveljavljeno je načelo da se morejo sprejemati v političnovprav-no službo samo osebe, ki imajo za to zakonito določene pogoje, pa tudi pri teh se nS ie posebna izbira.
Delo pri obnovitvi notranjepolitične stroke se pa ni ustavilo samo pri tem. Potrebne so bile tudi represivne more proti uradnikom, ki se niso držali zakona in naredb In ki niso hoteli aH mogli razumeti stremljenj kraljevske vlade. Mnogo uradnikov je brlo rudi zaradi svojega postopanja odstranjenih iz službe
Skrb za državno In javno varnost
s preteklo leto prinesla vidne uspehe, čeprav je treba še mnogo delati za ureditev sHošnih odnoSajev in za splošni napredek državnega tn narodnega življenja.
Komunistična akcija, ki je letos tudi pri •as kot * drugih državah zavzela širSi razmah. je uničena, za kar gre zahvala energičnemu nastop« policijskih oblasti m striktni izvršitvi predpisov zakona. Pomrr-jenje strankarskih strasti hi zadovoljstvo, ki se že vkkio pojavlja med narodom, kakor tucfi energično delovanje političnih or-
ryv so povzročili, da tudi tuja propagan-
polagoma nehava, a ponekod popolnoma izginja, kar se sedaj opaža r južnih kršili naše države.
Hajduštvo je v državi že skoraj Izkoreninjeno. Prav tako je letos znatno padla kriminaliteta, izvzeta je edino tatvina. Jač-ja disciplina, ki se uvaja v uradniški kader, stalno napredovanje strok, kakor tudi prilagoditev žandarmerijske sktžfee potrebam u|»ravnih oblasti vse to bo zlasti v bodoče povzročil«! da se bosta javna varnost in red v državi še bolj izboljšala.
Bodoče naše delo
Je opredeljeno z dosedanjo novo zakonodajo. V nje smishj se bo nadaljevalo organiziranje vseh upravnih oblasti m se bodo zlasti izdelali predpisi o ustroju in delo-
krogu sreskih načelStev. Eden najvažnejših irpravno-pravrrih zakonov formalnega značaja pa bo zakon o splošnem upravnem postopku, kakor tudi poseben pravilnik o splošnem poslovanju upravnih oblasti.
Obrnila se bo dalje zlasti pozornost razvoju samouprave, v prvi vrsti občine, kateri je r izvrševalni službi državne uprave določena važna vloga. Njo bo novi zakon o občinah usposobil kot ustanovo, preskrbljeno z dovoljnimi materijalnimi sredstvi, da more vršiti posle lastnega delokroga, osobito pa svoje gospodarske naloge, ter da bo pri vTšitvi poslov državne uprave sposobna za točno, objektivno in naglo delo.
Poleg že sprejetih in odobrenih zakonov so še v projektu: zakon o pobijanju požarov, (gasilski zakon), zakon o filmih zakon o zaščiti prirode. upravni kazenski zakonik in upravnokazenski postopek, dalje zakon o imenih mest in krajev ter zaznamovanju hiš s številkami, zakon o posebnih upravnih taksah itd.
Ministrstvo pravde
Delo ministrstva pravde v L 1929 se je vršilo v smeri, ki so jo določila osnovna načela od 6. januarja 1929. Stanje, inav-gurirano s kraljevim državnim aktom l-menovamega dne, je bilo treba utrditi In dalje izpopolniti z nadaljnim brzlm zakonodajnim delom.
V ožjem krogu dela ministrstva pravde so bili predvsem sprejeti ter objavljeni: novi kazenski zakonik (27. januarja), zakon o sodnem kazenskem postopku In zakon o Izvrševanju kazni na svobodi (oba 16. februarja), kakor tudi uvodni zakon vseh teh zakonov (16. februarja). S tem zakonom je bilo treba z enotnostjo kazen-sko-pravnih norm izenačiti zakonodaje šestih dosedanjih pravnih področij In reformirati kazensko zakonodajo v duhu najnovejših načel kazensko-pravne znanosti.
S kazenskim zakonikom so vzakonjene vse one reforme kazenskega prava, ki tvorijo predmet najnovejših načrtov nemškega italijanskega, švicarskega, češkoslovaškega in avstrijskega zako-nodajstva. Modernemu razumevanju primemo daje novi kazenski zakonik sodniku možnost, da odmerja kazen ne le po kaz-njivem dejanju in po stopnji kazenske odgovornosti storilca temveč tudi po storilčevi večji ali manjši nevarnosti za državni in družabni napredek. Zakonik določa glede na maloletnike namesto kazni vzgojna sredstva in glede na posebne tipe zločincev posebna očuvalna sredstva, da se tako zaščiti družba pred napadi oseb, ki so nevarne družM. Pogojna obsodba in rehabilitacija obsojencev bosta omogočili, da se nepokvarjene osebe poboljšajo in zopet vrnejo v družbo.
Z zakonom o sodnem kazenskem postopku so usvo'ena moderna načela ostmenosti, neposrednosti, svobodne ocene dokazov, akuzatornl princip in princip obllgatne obrambe v težje kaznjlvih dejanjih. Tudi zakon o Izvrševanju kazni na prostosti je usvojil vsa moderna načela o Izvrševanju kazni. Upoštevano je bilo poleg odločne strogosti tudi načelo humanosti.
Novi advokatski zakon, s katerim M dobili advokati cele države svole zbornice je izenačil to snov v vsej dražavi kaT Je bilo važno glede na Izenačenje sodnih postopkov. Novi
dvilnosodnl postopek (IS, julija), ki Je zaradi velike težkoSe te materije sledil šele po novem zakona o kazenskem postopku. Je uvedel drugo skupino važnih zakonov v ožjem delokrogu ministrstva pravde. Novi zakon o sodnem postopku v civilnih pravdah Je osnovan na načelih ustmenosti. Javnosti m svobodne ocene dokazov ter predstavlja po vzoru avstrijskega civilnega postopka vseskoei i moderno zakonodajno delo. Sledila sta mu zakona o konkurzu. o prisilni poravnavi, kakor tudi njun uvodni zakon. S temi zakoni bo storjen konec neenakim In deloma zastarelim zakonskim predpisom, ld so doslej veljali na tem polja in ki so mnogo škodili našemu gospodarskemu življenju sploh zlasti pa še našemu kreditu in u-gledu v inozemstvu.
Nedavno so bile Izdane obesežne uredbe o poslovnem redu za kazenska sodišča in za dnžavna tožilstva, ki so bfle potrebne za izvajanje imenovanih zakonov kazenske vsebine
V času, ko so Mil Izdelani In objavljeni prej navedeni zakoni, so se pripravljali
tudi načrti dragih važnih zakonov,
ki jih bo mogoče takoj v pričetku tekočega leta predložiti v najvišjo sankcijo. Tako je že dovršen načrt zakona o izvršbi, ki bo koncem tega meseca predložen vrhovnemu zakonodajnemu svetu. Zakon o Izvršbi ima posebno važnost za Srbijo, ker se bo po njegovih določbah izvršba odvzela policijskim oblastvom, ki niso pripravna za izvrševanje teh poslov, ter izročila sodiščem. Zatem je treba omeniti tudi zakon o zemljiških knjigah, ki Je največje važnosti za področje predvojne Srbije in Črne gore kajt1 samo na tem teritoriju še niso uvedene zemljiške knjige. Izdelan je tudi načrt zakona o izvenspornem postopku, dalje načrt trgovinskega zakona in občega državljanskega zakonika. Trgovski zakon bo zaradi gotovih težkoč izdelan tekočega leta, dočim je obči državljanski zakonik v glavnem že ves dovršen, razen razmeroma majhne partije o bračnem pravu in o splošnih določbah, tako da se bo moglo tudi to najvažnejše kodifikacijsko delo tega resora v teku leta zaključiti.
Nadejati se je. da bo še tekom leta zaključeno obsežno delo izenačenja pravosodne zakonodaje.
Bodoče delo ministrstva pravde
v ožjem delokrogu pravosodja Je obeleženo v trudu da se oživotvorl obsežni reformni program, obeležen v zakonih, ki so že bili po 6. januarju 1929 v glavnem Izdani ali pa se bodo v najkrajšem času izdali. Preteklo leto je ustvarilo temelje temu delu in v njem je bilo v glavnem izvršena naloga, ki mu je bila namenjena v novem stanju države, kar se tiče pravosodnega resora. Razen tesra je bit v preteklem letu pazno pregledan tudi delovni aoarat. ki ima uporabljati zakone. Sodniško osobje, kakor tudi osobje državnih tožilstev in kazenskih ter drugih deten-ciiskih zavodov je prečiščeno m pravilno razporejeno. Sooredno z delom v ožjem krogu pra-
vosodja In v sodelovanju v zakonodaji
ostalih upravnih panog je teklo delo ministrstva pravde tudi glede na njegove
verske posle«
Tudi to delo Je bilo usmerjeno k resnični
konsolidaciji javnih razmer v državi Glede na verske odnošaje naroda Je naletelo delo ministrstva pravde na zlasti težak in občutljiv teren, zasti zato, ker je pri nas konfesijonalna razdeljenost neobičajno velika in je narod po patrijarhalnl primitivnosti svoje večine posebno občutljiv. Na tem polju dela je pokazalo L 1929. naslednje rezultate:
Sprejet in objavljen je bil zakon e srbski pravoslavni cerkvi In se izdeluje organizacijski statut (ustava) pravoslavne cerkve. Sprejet je zakon o hebrejski veroizpovedi. Intenzivno se dela na zakonu, s katerim se bodo enako regulirali odnošaji države napram Islamski veroizpovedi Pripravljen je zakon o ureditvi odnošajev s protestantsko cerkvijo.
V	vseh teh zakonskih delih Je vodilo ministrstvo načelo da Je ob potrebni kontroli države prepustiti poedirtim veram samostojno vodstvo verskih in versko-imo-vinskih poslov.
V	duhu teh Istih načel so pripravljena vsa dela za ureditev odnošajev s katoliško cerkvijo In je pričakovati, da se bodo tudi ta razmerja v kratkem zakonito regulirala.
Z ureditvijo odnošajev s posameznim! verami se ustvarja pogoj za tnterkonfesl-jonalno zakonodajo, ki ji bo za podlago medverski zakon, ie pripravljen ▼ ministrstvu pravde.
Kmetijsko ministrstvo
Ministrstvo za kmetijstvo 4 Je postavile
program dela a pospeševanje kmetijstva t zakonom, ld je bil izdan 6. septembra 1929. Po tem programu je pričelo skrbeti za ta, da se izpremeni orijentaeija našega poljske, ga gospodarstva In da se težišče produkcije prenese na panoge, ki zagotavljajo produ-eentom večji dohodek, kakor je to slučaj e kulturo žita. Skrbelo bo. da se goji v bodoče krmilno bilje kot podlaga za razvoj živinoreje, nadalje bilje, ki se uporablja v industriji In trgovini, sadje in vrtnarski proizvodi. Žita naj odstopijo del svoje površine tem kulturam, vendar pa se njihova produkcija ne bo zmanjšala, temveč se bo z boljšimi delavnimi metodami dosegla relativno večja in s tem nadoknadila zmanjša, na površina
Poleg okrepitve hi kvalitativnega tabol}-Sanja produkcije Je zlasti važno zagotoviti tudi
trge b naše proizvoda.
V	tem pogleda je vpra&raje ffim svobodnejše prodaje naših proizvodov t inozemstvu odločilnega pomena. Zato je zlasti važno paziti, kako mesto bo naia država zavzela t novi gospodarski skupnosti Evrope, ki se solat pripravlja.
Na konferenci v Ženevi L !9®r. |s bfle sproženo vpraSanJe zniževanja carin. Agrarne države vzhodne Evrope morejo sprejeti to idejo samo tedaj, ako se jim zagotovi neovirana prodaja In zboljšanje cen v industrijskih državah. Nadaljnje delo kraljevske vlad« na tem polju se mora gibati okoli tega vprašanja, ki more biti usodno ta naš gospodarski razvoj.
Posebne važnosti je bfla akcija Ministrstva sa
nabavo potrebnega mneu
spomladi t preteklem isto, ker je zaradi sufte in hude zime nastopilo pomanjkanje semena koruze tn jarih žit zlasti ▼ južnih In zapadnih pokrajinah na5e države. Za nabavo tega semena Je ministrstvo razdelilo ko< posojilo prebivalstvu ▼ 17 najpotrebnejših oblasteh naše države 16 milijonov dinarjev.
Ker je kakovost nage pSeniee raznovrstna, Jo ministrstvo nabavilo 171 vagonov izbranega semena ter ga razdelilo v 151 urezih • naše države, kjer se pšenica največ seje To seme je bil dano poljedelcem ko! posojilo, ki ga bodo prihodnje leto vrnili tako. da se s ponovnim razdeljevanjem tega selekcioniranega semena tudi drugim produ-centom po vsej državi zboljša kakovost Žita.
Poseben uspeh je ministrstvo doseglo v dela za
pospeševanje živinoreje,
ker je Se doslej osnovanih 64 zadrug' za selekcijo živine, mnoge pa se snujejo, tako da bo njihovo število kmalu preseglo 100. Pod-vzeti so potrebni ukrepi za preskrbo države z dobrim konjskim plemenskim materi-jalom; v tem letu je bilo prvič po vsej državi izvedeno licenciranje žrebcev. Ministrstvu je bilo istotako mnogo na tem. da se pospešuje perutninaivtvo, ki zavzema eno izmed prvih mest v našem izvozu z vsoto okoli 600 milijonov dinarjev na leto.
Eno najvažnejših problemov, k čigar re-Sitvi je pristopila vlad* v teku leta, je
problem kmetijskega kredita. Problem je bil rešen z osnovanjem Privilegirane agrarne banke. Zanimanje za to ustanovo se je pokazalo zlasti o priliki podpisovanj« njenih akcij, ki je prekosilo početno zamisel in doseglo vsoto 700 milijonov dinarjev. Tako ogromna udeležba vseh slojev pri ustvaritvi te banke povečuje njen pomen ln garantira, da bo res prinesla poljedelcem one koristi, ki se od nje pričakujejo Organizacija zavoda je že popolnoma izvedena ter se je že pričelo dajanje kreditov.
K ondravljenju naSega kmetijstva ln nje. govi okrepitvi bo mnogo doprineslo sistematično zadružno delo.
Zato Je ministrstvo z veliko poaornoetjo pristopilo k izdelavi novega zakona o zadrugah, ki je v sodelovanju z vsemi zadružnimi organizacijami] že na potu ustvaritve In ki bo ustvaril sigurno podlago zadružništva Za končno likvidacijo agrarne reforme je pripravljena osnova zakona za likvidacijo veleposestev In osnova zakona o ureditvi agrarnih odnošajev v Dalmaciji. Po svobodni pogodbi med posestniki in agrarnimi interesenti ie predlo v last zadnjih 44.564 oralov agrarne zemljiške površine. Nadaljuje se delo pri izvajanju splošnega kolon izaeijskega načrta s paralelnim reševanjem agrarnih sporov.
V	svrho čim pravilneje in hitrejše rešitve vseh vprašanj dodelitve zemlje dobrovoli-cem in proverjenja doslej izvršene kolonizacije, je bil osnovan pri ministrstvu do-brovoljski odsek ter posvetovalni odbor določen s zakonom o dobrovoljoih.
1 Vojno ministrstvo
V	ministrstvu vojske in mornarice so bila izdelana in zaključena naslednja dela: uveljavljeni so bili novi zakoni, o ustroj-stvu vojske in mornarice, o administraciji vojske in mornarice ter zakon o posebnih dokladah stalnih vojnih profesorjev. Izdane so bile nove uredbe m sicer o ministrstvu vojske in mornarice, o komandi zra-koplovstva, o komandi mornarice in o formaciji vojske.
V	izdelavi so: načrt zakona o refcviztei-jah, načrt zakona o odškodninah ter uredba o vojni akademiji
Razen tega se stalno Izvajajo twfi drugI važni vojaški in državno obrambni posli ter veše normalno in v rokih, ki so za to določeni
Prosvetno ministrstvo
V	prepričanju, da delo na prosvetnem poln vse dotlej, dokler ni enotnega prosvetnega zakonodastva za vso državo, ne more dat- uspehov, ki b) odgovarjali najin dr-ŽJVutui bi narodnim potrebam. Je m: ns.**-stvj prosvete takoj po 6. anuarju *cTcnflo vse potrebno za oveljavljenje enotnih šolskih zakonov.
Pr wsveto! zakoni so bffl po^i ebs ca vst 59,' m vse ustanove po vrsti, ker se Je povsod občutila potreba refount tn imifikj-die. NaJhuJše ie bilo v tem poeiedn v sred-njem šolstvu. Nivo srednffh šol Je pričel tako občutno padati, da Je bilo treba vprašanje zboljšanja njihovega stana pred vsem drugim spravfti z dnevnega reda.
Po vsestranskem pretresa Je M JI. avgusta t. I. izdan
zakon o srednjih Šolah, ki Jc bi| povsod dobro spreta. Vrnfl j« ogled prosveti In prosvetnim de.avcem ta deseti kongres profesorskega droitva. ki se Je vrSU 6. tn 7. oktobra L 1929 v Vel. Beč. kerekn. Je soglasno pozdravil njegovo a veljavi] ene. Občutilo se je splošno • lajšanjg. ker Jq novi zakon nudfl jamstvo, da bo sredna Sobi zopet vršila tafc rpbv v kulturnem. moralnem hi narodnem ozira, ki odgovarja njeni tradicionalni rhsO.
K mahi nato sta bfla objavljena le dva nova zakona; 27. septembra sta bila podpisana zakona o nčatdjiščfii ta zakon • ■£-nth knjigah.
Z zakonom • učiteljiščih Je bflo Izvedeno prvič po osvobojenhi tza. aačenje pouka r učiteljskih ftoiafe. Z alm so Me odstranjene različnosti, v katerih so se učiteljišča razvijala desetletja pred vojno ta potem ie t pretek.% desetih letih P« osvobojenm.
V	interesa ZboffSasta afiteljslteca kadra •redn ih ta nčlteijskfj M ie bilo treba pristopiti k radikalnim ukrepom. Z Aazoni od 24. avgusta L 1929 je bilo zatvorjenih 9 nižjih gfmnazfl, 19 polnih gtamaztt pa zmsnv ianfli m nižji tečaj s štirimi razredi. S tem ukrepom se Je doseglo dvoje. Omogočeno Je Mo, da se b srednjih Sol odstrani« nekvalificiran! ta nesposobni učitelji ter doseže znaten prihranek v državnem proračuna r Interesa zboUSan,« prejemkov toiHfidnai očttefcv.
Zakon e narodnih Šotah obsega osnovne ta v«4le aarudne Me, neda
IJe zabavišča, šole za nezadostno razvito ta d efektno dec© ta končno »stanove, U služI Je pslošni narodni prosveti: analfabetske tečaje, gospodinjske šole tn tečaje, gospodarske tečaje, hlgi enske hi druge stične tečaj«. Za deco naših državljanov druge narodnosti so določeni posebni oddelki, s čemer Je zadoščeno mednarodni državni obveznosti.
Važnost zakona o narodnih šotah je zadostno po v da rj ena, ako se ometa, da Je od dneva nedin enja do dneva ni egovega trve-Ijavljema bilo r vsaki pokrajini osnovno šolstvo zasnovano na drugem zakona. Srbija Je Imela zakon o narodnih šolaj Iz leta 1904. ki Je bil raztegnjen tudi na ozenije Cme gore ln Vovodine, v Hrvatski hi Sla-vontfi Je veljal šolski zakon Iz L 1888. ▼ Dalmaciji in Sloveniji Je veljal za osnovne in meščanske šole avstrijska zakon Iz I. 1869 v Bosni m Hercegovini pa so veljafl predpisi, ki JTh je za te dežele izdala bivša av stroogrska uprava.
Sedanji zakon Je sapravfl konec tema kaotičnemu stanu In postav^ celokupen osnovni pouk na teto podlago.
Končno Je bfl skupno z niiulsti stvuji vojske, fn mornarice izdan 5. decembra I. 1929
zakon o osnovanju Sokola kraljevine
Jugoslavije, ki Je zedhtfl v isto viteško zajedntoo vsa
doslej ločena ndruženja, ki so Imela za dlj fizično ht moralno vzgoo naroda. Tako Je napravljen konec nekoristnim trenjem med posameznimi fraka" ami in vse sok o* sike organizacije so postavljene pod nadzorstvo države.
Poleg zakonov, ki so Mi doslel tedehml. Je treba med važne posle, ki so bili v preteklem letu Izvršeni v resorn ministrstva prosvete prišteti fudl
pravopisno navodil« ter nredbo o ureditvi ministrstva prosvete.
Čeprav se Je ▼ vseh šolah države npo-rabljal že prej en pravopis zasnovan na Je-rikovtri hi pravopisni reformi Vuka. |e bito vendar toliko kolebanja tn pomot t tem pogledu, ne samo v šoii nego tudS teven nje, da ie nastala ntrlna potreba, napravfti „v teh vprašaniih več reda in sistema. V ;unlhi 1. 1929 je bilo izdano pravopisno navodilo z odredbo, da se morajo v vseh šolah brez razlike uporabljati ista pravopisna pravila kar je koristno vplivalo na'izenačenje pon-ka na pravilnejše ocenjevanje učencev hi na boljšo pismenost v šoli. Pravopisno navodilo fe bflo z odrebo predsedstva vlade raztegnjeno tudi na vso administracijo tn vse državne »stanove.
Pripravljajo se zakoni o meščanskih šolah, višji1;! pedagoških Šolah. o nostrifikaclji diclocn. o glavnem pro-
svetnem svetu, o narodnih knjižnicah, o državnih arhivih, o gledališčih, o igralskem pokojninskem fondu, o muzejfh in varovanju starin ter spomenikov o umetniških šolah o državnih tiskarnah, o državnem geološkem institutu in o fondu za dravstveno zaščito učencev Načrti teh zak lov so gotovi razen dveh, ter bodo v kratkem predloženi vrhovnemu zakonodajnemu svetu.
Ministrstvo javnih del
Ministrstvo za ravna dela ie izdelalo v preteklem letu naslednje zakone m uredbe: zakon o državnih cestah, zakon o samoupravnih cestah, uredbo o vzdrževan u državnih potov, mostov ki propustov, uredbo o zaščiti javnih potov hi varnosti prometa na n fh, uredbo o službenih odnošajih državnih nadzornikov cest in njihovih prejemkih, pravfla za trasiranje in sestavljanje načrtov za državne ceste, uredbo o uredit-1 vi ministrstva za Javna dela in njegove ztw nanje službe.
Na omrežju državnih cest
se Je glavna pozornost osredotočila na Izboljšanje kolovoza, najvažnejšega dela ceste, tn prav tako na ureditev, popravo, obnovo in adaptacijo ostalih cestnih obektov. Več cest Je bilo popravi emh m niveliranih, vse to z dohodki rednega proračuna.
V	zelo kratkem času e bila zgrajena državna cesta Bi elopoije.Be rane, zelo važna zveza v zetski banovini Tudi cesta po dolini reke Srra. fci veže Kraljevo ln Ra§ko In Id Je neobično ražna v vsakem pogledn. Je dovršena. Zgraditev ceste Užice-Vardršta, važne prometne arterije drinske banovine, se nahaja že v Stadiju zaključitve.
Na cestah Beograd-AvaJa ia Beo*rad» Rakovi ca se zgrade kolovozi h. asfalta.
V	preteklem leta ie b*!o večje Stevfln obraMjenih mostov nadomeščenih s ieler-trtrrt konstrukcija«*, tako most preko Drino Pri Zvornlku v dolžini 208 m, most prek« Ibra v Kral evu v dolžini 180 m, most preko Tise pri TfcJu v dolžini 434 m.
V	programa so Se m. dr. železni mostovi preko ZrmanJe r Obrovcu. preko Mšave r Nršu, preko Sore ▼ Medvodah In žetezobe. torrskj most preko Save v Gozdu Železne konstrukcije so ie naročene na račun reparacij.
V	tdti so porajat d« n oddalo del »(rti* sega mosta preko Save v Beogradu, ki bo sa»večji ta naJlepS! most kraljevine Jugosht-Tflo.
Med ieleznlSklnd padband
le najvažnejše Mo aa Jadranski prod Bo. Offid-Kotof, k) m (Ttdl x Rsn&fiilra državnim posoftom 100 mflHonov dolarjev te leta 1919; Izdelana ta oddana Je ▼ promet žs proga Kram evao-Kraflevo v dolžini 56 km
V	Kral evn 9C iredS velflca železniška delavnic« za popravlianje lokomotiv ln vagonov. Na pro« KraUevo-Raška v dolžini <59 km Je prebitih vseh 14 tunelov ter veQ-na deflnltivno obzidana. Dovršena Je zidava sedmih velikih mostov na fbrn. Na prog! RaSka-Mitrovlca v doižton 69 km Je prebitih vseb sedem tunelov hi zgrajeni že vsi ve-Ifkl mostovi na lbn> (7) Cela proga Kra-Uovo-Ra<5ka-Mltrovtea (138 km) bo gotova ta oddana v promet letos poleti.
DovrSule se normalno tir ra proga ffctoB -Prflop ? dolžini 46 km. Spodnji nstroj proge le gotov, polaga se flr ter bo oddana v promet v početim tega leta. NomaltioMrna prosa Kraplna-Rogatec r dolžStti 19 km js gotova ter bo takoj oddana v promet.
Sknpno le bflo v pretrfdem letu popo^ noma »gralenfh ln oddanih v promet W5 km felerrfšVn pro«. Železni most na D imava na progi Beograd-Pančevo , bo gotov do konca leta. cela proga Beograd-Pančevo pa do konca 1931.
Hidrotehnika* dela so vsebovala med drugim: pripravo oa i egiH ladjo reke Save pri Javornikn. za regulacijo Mure na meji pri Avstriji in pri Veržeju. za regulacijo Savinje pri Celin, predhodna deta za regnlaeij Prave pri Križnici vzdrževani« plovnih objektov na Savi pri Brodu. .-.aben in v sišaSkem srezu, utrjevanje brega Save v ljubljanskem srezu, na Dravi pri Brodu. na Savinji pri Sv. Petru, na Dravi pri Ormoža in v Varaždinn. utrjevanje brega Dunava pri Apetinu in Novem Padn.
PoŠtiU
Uvedeni se stroji za frankfranje poStnih
pošiljk, s katerimi se znatno olajšujejo p«sll pri izročevanju pošiljk velikih ustanov in podjetij. Izdane so bile v promet jubilejne poštne znamke povodom proslave lOOOletni-ee hrvatskega kraljestva in pričeta so dela za tiskanje novih znamk in ostalih poštnih papirjev z nazivom Jugoslavija, dočim so nove dopisnice že Izdelane.
Rešeno je vprašanje uvedbe mednarodno službe poštnih nakaznic in o<*kuT>nib pošiljk, a koristna ustanova se bo uvedla že v po-četku februarja tega leta tekom leta pa razširila* na vse evropske države, ki pristanejo na to službo.
V svrho ureditve ln razširjenja pomorskih ambulantnih pošt Je uprava sodelovala pri izdelavi pogodb o oreanizaciji in izvr5«vanju pomorskega prometa in prevoza pošte po morju. V mednarodnem noštnem prometa se poleg naših ladij izkoriščajo ladje Francije, Italije in Zedi njenih držav za izven-evropske zveze, dokler se ne bo sklenila dolgoročna pogodba z Jugoslovenskim Lloy-dom.
Od meseca aprila v preteklem letu Je bil
nrevzei od ministrstva za orome} v r^rijo poštne uprave ves avtomobilski promet v Črni gori. V Bosni je uvedena nova avtolin»'a Gra_ čaniea - GradaPac - Bos. šamae. v južni Srbi ii pa linija Kos. Mitrovica - Baška . Novi Pazar. S tem se je od preišniega leta povedalo število linij od 38 z 2733 km na 45 s km.
Napredek v razvniu zrakoplovstva je naravno dovedel do t etra. da se za prenns no-5tnih ^zlasti pisemskiM po5ib"atev izkorišča zraJ^a not zlasti na ve?ie dnliave V notranjem prometu se »zVoriS^aV) za nrenos vseh vrst poštnih nošH'atev zračne proge Beograd - Zagreb in Beograd - S^oPIie. v mednarodnem prometa pa proge Beograd - Bu-
PmIB«
Sofija Carigrad fa Beograd . Bukaretta-Carigrad.
Brzojav tal telefoi. Orodno« je nov« vrata brzojavk. Mm ava-
■fh pisemskih brzojavk v prometu % Nemčijo, CedkoslovaSko, Avstrijo, Madžarsko hi Južno Ameriko. Njihova taksa je za 50 % cenejša od navadnih brzojavk
V	preteklem letu je bila posebno relflca aktivnost v ustvarjanja novih telefonskih *vez v mednarodnem prometu m je bilo doslej otvorjenih 358 takih zvez. in sicer z Avstrijo 164, i Madžarsko 114, a Češkoslovaško 37, t Italijo 24. s Švico 10, s Francijo hi Holandijo pa po 3. Dela se za vzpostavitev telefonskih zvez z Grčijo, predvsem s Solu-oom in Atenami.
Dovršena je in izročena prometu velika radio - brzojavna postaja v Zagrebu (Velika Gorica), ki že obratuje z Berlinom in Kra-kovom. v Beogradu pa je izročena prometu radiofonska oddajna postaja in ojačena isto-tako radiofonska postaja v Zagrebu. Tako imamo a postajo v Ljubljani sedaj 3 radio-fonske oddajne postaje. Do 30 novembra je bik) izdanih okoli 30.000 dovoljenj za radio-sprejemne »parate,
V	promet je bila oddana avtomatska telefonska central« v Maribora Izdelano je bflo kab lovsko omrežje na Bledu io Novem Sadu, izdelane so mnoge braoiavne in telefonske proge Za I. 1930. so projektirana naslednja dela: zgraditev dveh telefonskih linij Beograd - Skoplje, nadalje telefonske linije Sarajevo - Dubrovnik. Dubrovnik - Bar. Su-fek - Gveiken6es. Bled - Liubliana, brzojavni liniji Beograd . Gjevgjelija - Atene in Beograd - Zagreb, zamenjava obrabljenih brzojavnih in telefonskih drugo*
Glede na pravno ureditev poštno - brzojav-no-telefonskeea prometa in službe v kraljevini je pripravljen
nafri zakona o poŠti, brsojava In tilrhm*, s katerim »e bo izenačila tozadevna aakooo-daja. doslej rrszlifna v raznih delih naše drŽave Vsi pravilniki in uredb«- na porflaei tega nafrta se morajo izdati v roku leta dni in v istem času zamenjati vsi obstoječi pravilniki
Poštna hranilnica je pokazal* v teku preteklega lete «tal«» hi »pešen razvoj vseh panog svojega poel-vra-nja število čekovnih računov je naraslo na približno 18.'00 proti 16.500 v prejšnjem letu. Stanie vlog na čekovne račune je znašalo nad 850 milijonov proti 666 milijonom Din v prejšnjem letu Promet po čekovnih računih je znašal nad 60 milijard Din proti 53 in pol miliiarde Din v prejšnjem letu Celokupni promet Poštne hranilnice po vseh računih je znašal okoli 215 milijard Din, do-čim je 1 1928 znašal 196 milijard Din
Ob koncu leta je znašalo Število hranilnih kntižir 57.000. srtanje vlog po hranilnih knjižicah pa je znašalo 100 milijonov proti 36 milijonom v prejšnjem leta
Finančno ministrstvo
Proračunska politika Je bfla uspeftno tova-Jana vse leto ProraFun, ki je sedaj f velja vi in ki je bil izdelan kot predlog pred 6 januarjem je bil popravljen in izpopolnil ter je služil kot precej sigurna podlaga financiranju Državna plačila »o se vršila v preteklem letu brez težkoč hi ravlačevanl. Izda'ki so se kretali v glavnem v mejah kreditov, odobrenih v proračunu, a vplačila eo bila povsem normalna, gotovi dohodki (carina in monopol) so dali izdatne presežke.
Tekom lrta 1S29 so bffl Ivlehml Is todl
zaključeni računi za leto 1928- 1927 In leto 19°7 -1928. ki so bili že zakonskim potom odobreni in proglašeni Razen tega se dela na zaklinčpem računu za 1 19^8-1929.
Faktična stabilizacija dinarja ee Je vzdrževala stalno tudi skozi vse leto 1929 Zakonska stabilizacija dinarja na sedanji višini je eno najvažnejših bližnjih del. Zakonski predlog o tem je že izdelan epo-razumno z Narodno banko.
Na haaški konferenci za reparacije Is delovala tudi naša država. Ob tej priliki Je bil urejen tudi naš vojni dole Franciji na ta način, da se ima 37 let plačevati po posebni lestvici povprečna vrednost 3,5(j0.000 zima rk. katera vsota »e bo odbijala od naših reparacijskih prejemkov od Nemčije. Z doseženim aranžmajem v Haagu moremo biti zadovoljni
Zakon o neposrednih davkih Je bfl izdan pred 6. januarjem. V prvih dneh njegove pogodbe pa je bilo ugotovljeno, da so potrebne gotove korekture z namenom ublažitve efekta zakona glede na gospodarski položaj države oziroma prilagoditev zakona dejanskim razmeram. V to svrho sta bila izdana zakon o izpremembah In izpopolnitvah od 28. marca 1 1929. s katerim le znižana lestvica dopolnilnih davkov, in zakon od 14 junija leta 1929. s katerim je uvoden poseben popust pri davkih od dohodkov poljedelstva. V teku 90 priprave za zakonski predlog o ureditvi davčnih dolgov prav tako z namenom, da se davčni posli spravijo končno v red in v ažurno stanje. Izvedena Je reorganizacija davčne uprave. Cim s« uredi vprašanje davčnih dolgov, se bo ustvarila splošna možnost plačevanja davkov potem Poštne hranilnice. Pripravlja se gradivo za temeljito
reformo taksnega zakona. Ha tem važnem in otmeinem vprašanja se Je intenzivno delalo tekom vsega leta. Poseben zakon o sodnih taksah je v glavnem le pripravljen in bo mogel stopiti ▼ veljavo. Čim bo ministrstvo pravde izvedlo izenačenje sodnih postopkov. Začasno sta bila medtem izdelana in uveljavljena zakon o izpremembah in izpopolnitvah zakona o taksah ter zakon o izpremembah in izpopolnitvah » zakonu o državni trošarini. Naivažnejša značilnost drugega zakona je razširjenje obveznosti plačevanja državne trošarine na žganje in vino po vsej državi. S tem ie izbrisana tudi poslednja neenakost v obremenjevanju B državnimi javnimi daiatvami
Urejena je višina samoupravnih trošarin na vino in alkohol da bi se ti predmeti zaščitili pred prevelikimi samoupravnimi dajatvami. ker so že obremenjeni s državno trošarino
Dne 7. decembra L 1929 Je Ml hxtaa sakon e »rganisaeiji finančne uprav«.
Ta zakon bo brez dvoma služil kot ueuova končni uvedbi reda, ažurnosti in ekspedi-tivnosti v finančni administraciji. K Izvajanju novega zakona se je že pristopilo hi t prvih mesecih tega leta bo to delo popolnoma dokončano.
Vsi ukrepi finančnega značaja, ki so bfB Izvedeni tekom preteklega leta. doprinašajo brez dvoma v znatni meri k saniranja natega splošnega finačnega položaja More se brez pretiravanja trditi da je ta položaj že sedaj boljši kakor je bil prej. Zato moremo biti zadovoljni z doseženimi rezultati enoletnega dela.
Ministrstvo socijalne politike in narodnega zdravja
Ministrstvo Je delalo s vnemo na svoji organizaciji v duhu zakona o državni opravi Zlasti se Je pazilo na to. da se za vsa vprašanja, važna za socijalno in zdravstveno življenje, zainteresirajo vsi merodajni činitelji. To je popolnoma uspelo. Izvedenih je bilo več važnih in velikih anket o delavskih, izse-Ijeniških in zdravstvenih vprašanjih. Potom čisopisia in spomenic so živahno sodelovali tudi državljani sami pri reševanju teh vprašanj.
V	področja sodjatnegm skrbstva
se je posvečala posebna pozornost «*>ci talnemu zavarovanju. V prvi vrsti se Je delalo na to, da se poenostavi delo, znižajo upravni stroški, pospeši pomoč potrebnim in omogoči lažje in hitrejše delo. Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev m Pokojninskem zavodu za nameščence so bile izdane potrebne odredbe, naj urede svoje poslovanje tako, da bi mogli njihovi člani e čim manjšimi izdatki čim prej priti do pravic, ki jim pripadajo po zakona.
V	zavarovanja za primer aearuC* je bita na podlagi statističnih podatkov ta izkušenj dosedanjega poslovanja našega socijalnega zavarovanja izdelana nova zavarovalna tabela, ki povsem odgovarja našim gospodarskim razmeram. Nova tabela bo stopila v veljavo čim se o njej izjavijo zbornice delodajalcev in delavcev. Pri reviziiji se tx*io seveda upoštevale mednarodne obveznosti iz področja socijalne zaščite ter zavarovanja delavcev, ki jih je naša država kot članica Društva narodov In mednarodne organizacije dela prevzela nase. Osnovna načela, po katerih se bodo izvršile spremembe takona o zavarovanju delavcev, gredo v glavnem za tem, da se zadosti glede na naše razmere vsem potrebam našega delavstva
V	področju delavske zakonodaje
Je bila izdana po zaslišanju trgovskih industrijskih. obrtnih in delavskih zbornic uredba o odpiranju in zapiranju obratov ter o delovnem Času pomožnega osobja
Glede pokritja stroškov inšpekcije osmih kotlov je bil izdan sakon od 30 marca 1929 e izterjavi taks In odškodnine za pregled parnih kotlov.
Da bi se sedanja delavska otkonodnja • zaščiti in inšpekciji dela »pravila * soglasje z gospodarskimi razmerami države Je bila osnovana srtrokovna komisija za revizijo zakonov o zaščiti delavcev in inšpekciji dela.
V	teku leta 1929. Je naša država ratificirala in pri Društvu narodov založila instrumente
ratifikacije konvenciji
9 MBefevanjn brezposelnosti po nesrečah m
morja o zaposlenja mornarjev", • pogodbi za nameščanje mornarjev o repa trii ranju mornarjev: o pravici združevanja in koalira-nja poljedelsih delavcev; o prepovedi svinčenega belila v slikarstva; o zavarovanja proti bolezni Industrijskih In trgovskih de. lavcev; o prepovedi belega (rumenega) fosforja pri izedalvi vžigalic.
Dalje je naša država z zakonom od &. avgusta 1929 odobrila pogodbi o »on-ijalnetn zavarovanju in o sezonskih poljedelskih delavcih. ki sta bili 15 decembra 1928 sklenjeni med našo državo in Nemčijo, ter izvršila izmenjavo ratifikacij teh pogodb.
V	teiku 1. 1929 je bila izvršena ▼ administrativnem oziru notranja
organizacija javnih borz dela, ki so bile osnovane po uredbi • organihsaefjl posredovanja dela, in nakazovanja podpor nezaposlenim delavcem Razen tega se ie pri teh ustanovah tekoin leta reoganizirala statistična služba ter je bilo uvedeno enotno denarno poslovanje. V najkrajšem času se bosta osnovali še dve javni borzi dela in to v Bitoljn in Kragujevcu.
V	tem letu so bile dovršene dehrrske bfše mariborske, celjske in zagrebške občine, kakor tudi zgradba moškega in ženskega delavskega zavetišča in prenočišča v Beogradu. V prihodnjem letu se bo delo nadaljevalo in se zgradila nova delavska stanovanja in zavetišča v Zagrebu, na Sušaku t Splitu, Sarajevu, Ljubljani in Mariboru.
V	teku leta 1929 ie bila izvršena od velike strokovne komisije
revizija Invalidskega zakona
in 4 Julija izdan nov invalidski zakon, M Je omejil državno zaščito in pod[K>ro na vojne Invalide, ki so vsled ran in poškodb ostali nesposobni; na družine in starše umrlih vojnih invalidov, ki so imeli najmanj 60% nesposobnosti za pridobitno delo: na družine in starše v vojni padlih umrlih ali Izgino-lih bojevnikov.
Dne 24. avgusta 1929 Je Ml Izdan tudi sakon o državnem nadzorstva nad delom invalidskih društev. Doslej so bili postavljeni komisarji pri Osrednjem odboru udruženja vojnih invalidov v Beogradu in pri oblastnih odborih udruženja vojnih invalidov v Beogradu Zarrebu. Splitu in Nišu.
Izseljeniško in doseljeniško vprašanje je eno izmed najvažnejših državnih vprašanj. Meseca avgusta 1929 se Je vršila i naoljen iška anketa v Splitu s sodelovanjem vseh prizadetih činiteljev ki so bili pozvani iz vse države, da razlože svoje želje in predloge glede na organizacijo državne izšelje-ni§ke službe in uveljavljenje novega izselje-niškega zakona. Na podlagi uspehov te konference je bila ustanovljena posebna strokovna komisija, ki že izdeluje načrt novega iz-seljeniškega zakona in dela e tem v zvezi na ureditvi vprašanja zaposlitve tujih delavcev t naši državi.
V problema bolnice Je bflo e strogo kontrolo bolniSke ekonomije doseženo, da so sedaj skoro vse bolnice preskrbljene z radostnimi zdravih, zavoji, posteljnino in drugimi stvarmi. Popolnoma so prenovljene in preurejene bolnice v Leskov-cu. Kraljevo, • Požarevcu, Jagodini, Cupriji, Kragujevcu, Valjevu in Šabicu. Znatnemu števihi bolnic eo bile izplačane državne obveznosti za siromašne bolnike ter izdani potrebni odloki o racijonalni uporabi teh sredstev. Zagotovljena so sredstva za razširjenje in preureditev bolnic v Skoplju, Suboticd, Somboru Novi Kaniži, Kikindi, Bečkereku, PanČevo, Vršcu. Beli Cerkvi, Osijeku. Viro-vitici, Pakraeu, Novi Gradišiki. Brfiki. Srem. »ki Mitrovici, Vinkovcih, Bijeljinl, Derventi. Banjaluki, Prnjavoru, Petrinji. Ogulinn. Go^ piču, Kovinu Toponici in Beogradu, v skupnem iznosu 34,000.000 Din.
Z zakonom o sakladni bolnici v Zagreba Je zagotovljena zgraditev nove zakladne bolnice z 850 posteljami, v skupnem iznosa- 70 milijonov Din. Novi zakon o bolnicah, ki določa vzdrževanje bolnic Iz dotacij in njihovih lastnih sredstev, se že nahaja pred Vrhovnim zakonodainim svetom.
V pospeševanja higtjenske slafbe Je bilo osnovanih in ustvarjenih osem novih domov narodnega zdravja 12 zdravstvenih postaj, manjše asanacije (vodovodi, cisterne,
v 181 trafik.
Odobrena so potrebna mdttn a večjo vodovode na Rabo In v severnem Primorja v zneska 8 milijonov D hi. kar gre tudi v korist razvoja turizma. Dalje je v dela 125 manjših asanacij, gradita pa se dva doma narodnega zdravja in osem zdravstvenih postaj.
Že Izdelani zakon • sclravstvenlh občinah
določa ustanovitev samostojnih in združenih zdravstvenih občin z namenom, da bi bilo po vaseh čim več zdravnikov. Poleg omenjenih zakonov eo izdelani in poslani v pnstooo rešitev še zakoni o asanacij i sela, o pobijanju knžnih bolezni, o nadzorstva nad živili, o kontroli bioloških proizvodov in zakon o lekarnah.
Ministrstvo za sume in rudnike
Kakor v drugih ministrstvih, Je Mh> po 6. januarja tudi v tem resoru rešenih in izvršenih mnogo koristnih del, ki so dofciej čakala rešitve.
Gozdni zakon
t« MI auketjonirau .I) V. kralja dne 21. decembra 1929 Dosiej je obstojalo v naši državi peri gozdno-političnih sfer. v katerih se je razvilo sedem zakonodajnih področij. Z novim gozdnim zakonom je bilo izenačenih 18 glavnih in osnovnih zakonov. Že izdelani načrt zakona o pogozdovanju goličav je bil združen t gozdnim zakonom.
Načrt zakona o hudournikih je ie poatral zakonodajni svet Sedaj se izvršujejo v tem zakonskem načrtu samo še manjše izpre-metnbe In korekture v skladu t zukouom o imenovanju kraljevine In upravni razdelitvi države ter z zakonom o banski upravi, nakar bo tudi ta zakonski načrt v kratkem vzakonjen
Nadalje so bih torte lani to objavljeni sakon i o zaščiti domače lesne industrije (31. V.) ter pravilniki o izpremembi zakona o zaščiti domače lesne industrije, o izkoriščanju državnih gozdov v lastni režiji, o izdaji brezplačnega lesa, o delovni doklad! potnih stroških in pavšalih pri režijskem posla itd.
Za pogozdovanje goličav
•0 Je rtonlo zelo veliko. Na nih 1.511 29 ha, izpopolnjenih pa je 1.450.50 ha prejšnjih nasadov. Rastlinjaki za gojenje sadik zavzemajo trenutno (»ovršino 116 ha. Za vsa ta dela je bilo odobrenih v proračunu in iz fonda za pogozdovanje 6.672.0(0 Din Občinam In drugim samoupravnim edi-nicam je država dajala denarno podporo za pogozdovanje.
Delo na sreditv! hcdoarnfkor
je Mlo obsetne^e, ker so bili pruraftmrfki
krediti v to svrho znatno povišani Tako so bila izvršena pripravljalna dela pri 17 hudournikih v dravski banovini, 2 v savski. 6 v primorski In 4 v zetski banovini Izvršena eo bila popravila na gradbenih objektih v področja dveh hudournikov v dravski, treh v savski In sedmih v primorski banovini. Nadaljevalo se Je ie rapočeto delo pri urejevanju 15 hudournikov dravske, savske, primorsike zetske In vardarske banovin«.
Delovni program za L 1930
oboega m. dr.: uveljavljenje novih zakonov in »prejetje pravilniltov in navodil, ki m 1 njimi v zvezi, intenzivno delo oa ureditvi državnih gozdov zakon o imovinskih občinah, organizacijo solidne gozdarske statistike. lovski za^on, zakon o nacijonalnih p?\r-kih in o zaščiti redkih domačih drevesnih vrst, pravilnfk o fondu za pogozdovanje itd.
Rudarstvo.
Sprejet Je bil novi rudarski zrfto«. ki Izenačuje dosedanjih pet pokrajinskih zakonodaj. Njegov važen sestavni del tvorijo ru-darsko-policijski predpisi, ki bodo zlasti ko. ristni za one pokrajine, v katerih rudarstvo dosedaj še ni bik) dovolj razvito in kjer se ni vodilo računa o socialno-higij. in drugih prilikah v rudnikih. Skoro bo objavljena izdaja obveznih rudarsko-nadzomih predpisov, ki bodo veljali za vso državo in ki bodo vsebovali vse sodobne socialno-higi-jenske in policijsko-tehnične ukrepe v rudnikih in rudarskih podjetjih sploh.
Ministrstvo je posvetilo največjo
poDornost
stremljenju da bi se
radarska produkcija
pe vwej državi A na vaeb poljih povečala. Naslednje številke kažeta, da so bili v tem oziru zares tudi doseženi ugodni rezultati:
Od pričetka decembra 1928 do pričetka decembra 1929 je bilo v Jugoslaviji produ-ciranega:
črnega premoga	442.114	ton
rujavega premoga	4,396.092	m
lignita	1,033.586	u
Železne rade	450 796	H
kromove rada	80.529	f»
bavksita	93.024	n
bakrene rade	356.577	n
svinčene rude	20.661	m
cinkove rude	5«)	n
pirita	61.660	n
zlatonoonfh rad	50	H
surovega tele«	SS. 189	m
surovega bakra	21.322 „	
surovega svinca	10.422	m
soli	46 092	•
portlandskeg« cementa	60.946	K
Splošno ee more računati, da je rudarska produkcija v preteklem letu narasla za najmanj 15 %, vrednost dobljenih proizvodov pa se povečala na okroglo 1 milijardo dinarjev.
Z odličnim deležen se partlclptrall zlasti pri produkciji premoga In železne rude državna rudarska podjetja, med katerimi ee nahaja 15 premogovnikov, 2 rudnika železne rude, 1 železarna in 1 solarna, kar vse je bilo pod vrhovnim vodstvom oddelka za rudarstva
V državnem rudnim t Velenja Je bila meseca novembra oddana v obrat nova električna centrala z 2000 kikrvati. Enaka centrala v državnem rudniku ? Senjskem Rudniku bo pričela obratovati te dni. V državnem rudnika v Zenici se gradi velika elek. trična centrala za 4500 kilovatL
Za bodočo organizacijo državnih rndnO^ih podjetii se izdeluje zakonski načrt
o komercijallzacij} državnih rudniških podjetij
na podlagi defaifške družbe, v Late*i M država in privatni kapital perticipirala na zdravi podlagi, kar bi državi mogučilo dobre dohodke ter razvilo še jačjo rudar, delavnost v državnih rudnlikih podjetjih, kakor tudi v privatnih rudnikih, ki bi even-tuelno stopili v kooperacijo z državnimi rudniki
Da M se rnd&rdka podtika hi blokovne delavnost v državi ojačila. »e nameravajo osnovati nove nižje rudarske strokovne šole in povečati število štipendij za rudarsko fakulteto, ker se v državi občuti velika potre ba rudarskih in topilniškib inženjerjev. i
Prometno ministrstvo
Poteg trvrAcvanja svojih mnogobnojnih rednih dolžuueti je mmisrrstvo ck*>ogio v preteklem letu lepe uspehe na polju železniškega, pomorskega izi rečnega prometa Zelezn ška uprava je posvečala posebno pozornost obnovi pokvarjenih železniških tirov, in polaganju novih, zlasti težkih tračnic, da se omogoči čim hitrejši promet t lokomotivami težkega tipa.
Zamenjane so bile tračnice
naslednjih p^og: Beograd-Vinkovc< (na starem tiru). Borov nioa-Rakek, Ogulin-Sušak, Lapovo-Kngujevac itd Zagotovljen« nabave progovnega materijala bodo dopustile nadaljno obnavljanje v še mnogo večji meri tekoče leto, da se bodo poedine proge vsposobile za prihodnji poletni vozni red V svrho predaje težk h lokomotiv v promet je bil ojačen gornji ustroj proge Beo-grad-Niš V isto svrho se bo v novem leta ojačil gornji ustroj nreft na proi»Hh Beograd-Vinkovci, Niš-Skopi je in Vinkovci-Brod
R&zco ojačenja gta-mih prog ee a« istočasno ojače-vale rudi stranske proge, Id so
večjegn prometnega rnačaja.
Izmed novih prog sta bil izročeni promo-ru dne 4. decembra 1029 proga Prokuplje-P'očnik iti 22. decembra proga Kragujevac-Kraljevo.
Hiter in racijonake promet )e rarfitcrrai.
da se
poveča StevOo ranflrnfh tirov,
da to £gra<fijv Dem tin na postajah «1 podaljšajo že obstoječi Takih železniških tirov je bilo zgrajenih tekom leta 4600 m. Večje število ranžimih tirov je bilo zgrajenih v Vnkovcih Zagrebu. Karlovcu m Zemunu Zlasti velika pozornost se je posvečala razširjenju m rekonstrukciji postajnih tirov i-n naprav za pretovarjanje v Bosanskem Brodil
Na Zidanem mostu »e fradl nov nrart čez Savinjo ki bo omoeoči! direktni promet med Zagrebom m Ljubljano. V mnogih postaiah so bile zigrajene nove nunpc in podaljšane stara
Izboljšanje vozovvega parka, J« najbolje razvidno a nasiediijih iic-vUk: od januarja do novembra 1929 je naraslo število nomiainotirnih lokomotiv za 84 (od 1210 na l>y4). potniških vagonov za za 140 (od 1997 na 2137) in tovornih vagonov za 4<x5 (od 40.177 na 40.642). približno v eua-kein razmerju je naraslo število lokomotiv in vagonov na ozkotirnih progah. •
Povečanje voznega parka se bo Jako 06-tutilo zlasti v novem leto, ko dobimo večje naročbe na račun reparacij a Nemčije m Madžarske Zc te dni se je pričelo odpo-šiljanje skupine 110 lokomotiv normalnega tira iz Nemčije; od lam dobimo todi 1100 odprtih vozov, iz Madžarske 600 tovorajh vozov m 9 furgvnov normalne širine Razen tega prejmemo iz Nemčije za ozkotirne železnice 13o0, iz Madžarske pa 430 tovornih vozov.
T notranjem prometa J® bite «rvclj«-vljt^uih nekoliko dopolni železniške tarife za prevoz potnikov, prtljago in ekspresnega blaga S temi dopolnitvami je posebno olajšan potniški promet glede na potovanje večjih društev. V notranjem blagovnem prometu sta bili uveljavljeni lokalna tarifa z dodatkom in pristaniška tarifa z dodatkom, ki veljata od 1. marca 1929 Te tarife *> izdelane v glavnem po prejšnjih tarifah » povprečno 5 odstotnim pov iškom vozaniiskih postav k. Zaradi podpiranja domačega gospodarstva je bila izdana v teku leta cela vrsta tarif, 1 katerimi se irvajajo ugodnosti v vozarin-skih postavkah za prevoz žita, koruze, špirita, papirja, sladkorja itd Zaradi teh ugodnosti so mogli mnogi domači proizvodi lažje najti pot v inozemstvo.
Reklamacijski službi je uspelo v tetou leta sproti izvršiti vse posle, tako, da ni nobenega zastoja več. niti v reševanju zahtevkov glede na povračilo škode, niti glede na izplačila že prisojenih povračil
Finančni efekt železniške eksploatadje
je bil preteklo leto od l. aprtU do 1. novembra znatno boljši od odgovarjajoče dobe L I92b V tem času je bilo za 140 inili-;ooov dinarjev več dohodkov nego prejšnje leto. Ta višek je omogočil, da so se likvidirale mnoge obveznosti iz prejšnjih proračunskih let.
V teku leta je bflo ovedeno znatno voč reda v izvrševanju ekonomske sturbe ministrstva prometa Nabave so koncentrirane za celokupno železniško upravo v gospodarskem oddelku generalne direkcije železnic. Za nabave v velikem i-znosu so bile dosežene mnogo povoljnejše cene.
Da bi se bolje organizirala pometa*. R-načna in gospodarska služba in da bi se postavila na moderno obnovo po vzoru or-gaiiLZ-acije enako urejenih inozemskih železnic, se je od.očilo'ministrstvo prometa odposlati gotovo število uslužbencev raznih strok na študije v inozemstvo.
Za irreditev poenostavljenja in topopot-nitev železniške organizacije »o bili sprejeti razni zakoni, pravilniki in uredbe (zakon o povračilu voza rine, zakon o nabavljanju pragov, pravilnik o povračanju vo-zarine itd). Izdtelani so predlogi zakona o povračilu škode potnikom, pravilnika o postranskih prejemkih, pravilnika o pomožnem osofcju in uredbe o organizaciji ministrstva prometa ter prometne službe.
Pomorski promet
Z (vključitvijo dolgoročne pogodbe * domačimi pa rob rodnim i družbami o organizaciji obalne pomorske službe se je nudil velih razmah brodifcrstvu. kar se vidi iz izkazanih rezultatov v tem letu. V L 1929. je b'la pomorska služba sa 3052 voženj io 47.270 mil'j večja od najboljše, predvojne letne službe. Po inicijativi ministrstva za promet je bil uveljavljen 31. maja 1. 1929 zakon o začasni oprostitvi parobrodnih dlružb in ladjedelnic od vseh javnih dajatev Ugodne perspektive na razvoj domačega pomorskega prometa so izzvale za že Ijeno koncentracijo parobrodnih družb Danes vrše ves naš obalni promet tri močne družbe namesto 7 manjšin in slabših. Delniška glavnica parobrodnih družb je bila povečana v preteklem letu za 200 milijonov dinarjev in je dosegla iznos nad pol iniVjarde dinarjev.
Tekom leta je bilo izdelanih OSCTB važnih pravilnikov im pripravljenih II predlogov novih praviln ikov o pomorski shižbi.
Rečno brodarstvo Stoi-jmil so bil resni napoti ni reorgani-
acijo na komercijonatni podlagi. Za reč-•o plovbo ie bilo nabavljenih več plovnih objektov.
Tarifna politika te ustanove je stremila
potafm m
aatu trvozuo trgov um*. Tako je bil omogočen reden izvoz živil spomladi x dovo-ievanjem 20 odsL popusta od redne vos-nine. Tudi aa prevoz vagonskih pošiljatev istovrstnega blaga, klasi ranega po tretjem razredu, je bil odobren 20 odst popust Te olajšave so znatno vplivale na poslovni promet.
Ministrstvo trgovine in industrije
V svrho razvoja našega narodnega gospodarstva, zlasti trgovine, industrije in obrti je pričelo ministrstvo trg«>vine in industrije takoj po 6 januarju 1929 z uveljavi jer:jem najnujnejših in najpotrebnejših zakonov, uredb m pravilnikov. Doslej so bili izdani naslednji
novi zakoni In pravilniki:
1.) Zakon o kontroli poljedelskih proizvodov, namenjenih izvoza 2.) Zakon o razprodajah, s katernn eo preprečene brezvestne špekulacije in zlorabe. 3.) Zakon e od-goditvi volitev za trgovske, industrijske in obrtne zbornice. to je prvi zakon. Haterih veljavnost se razteza na vse zbornice v kraljevini. 4.) Zakon o zavodu za pospeševanje zunanje trgovine. 5.) Zakon o koatroH narkotičnih drož in strupov 6.) Pravilnik o trgovini e slivami m mezpo 7.) Pravilnik o kontroli izvoza svežega groedja.
Ministrstvo je sodelovalo pn caktjučitvi trgovinskih pogodb s Francijo in 5i«anijo, ■ katerimi se našim proizvodom v omeuj^nih deželah zagotavlja maksimum olajšav, ter je zaključilo mednarodno konvencijo o razstavah. katere uporaba se je sedaj pričela in ki določa red in sistem v prirejanju mednarodnih razstav. Ravno v prošlem leta je ministrstvo sodelovalo na mednarodni ra»-stavi v Barceloni, ki je služila naši gospodarski propagandi.
Izdelujejo ee zakonit
1.)	sakon e obrtih; 2. ( ca k on « javnih iHk
diščili, oba bosta izenačila toiadevnv soJco-n od j jo sa vso državo; 3.) zakon o (pomorskih dokladah. 4.) zakon o reorganizaciji iadje-delniške industrije na naši morski obali &.) sakon o dajanju [>remi| za graditev in popravilo ladij v domačih ladjedelnicah. 8.) zakon o eksploatai-i Ji gornje jadranskega pristaniškega kompleksa; 7.) zakon o subven. cijoniranju domače obalne in redne preko-oceanske zveze; 8.) zakon o ureditvi svobodne oone v Solunu. 9.) zakon o poepe*e-vanju industrije za državno brambo; 10.) zakon o svetu drža vne obrambe. U.) tnkoi o carinski tarifi; 12.) zakon o borzah; ift.) zakon o pobijanja nedovoljene koukunmee; ta zakon je že poslan Vrhovnem o ca Kooo-dajnemu svetu
Dalje ima ministrstvo v programa km: L) zakon o pospeševanju domače podjetiKiad;
2.)	zakon o »ocijalnem zavarovanja obrtni, kov; 3.) zakon o obrtnih sodiščih.
Strokovni pouk Je v preteklem letu le; 10 napredovat; ufus jenih Je bile več strokovnih šol. drtavM trgovska akademija v Nišu, srednja tebuit-aa šola v Novem Sadu, dvorazredna 'Tirolska šola v Kragujevcu. višja želeniška obrtna šola v Zagreba, strokovna šola v Visokem, strokovna obrtna šola » elektrotehniko in strojništvo v Sen ju strokovna obrtna šola za metalurgijo v Osijeko. strekovna tekstilna šola v Lokovcu, strokovua obrtna šola za pletaretvo in košarstvo v Tretenikn, strokovna šola za ladjedelništvo na Korčuli.
Tujski promet v naši drža, vL Je Ml istolako predmet velike pozomasd, zlasti pa uveljavljenje zakonodaje, • katera naj bi se ustvarila podlaga za bodoče delo na turističnem polju. Dovršeno besedilo zakona o oprostitvi carin za hotelsko opremo, nadalje zakon o pospeševanju botelir. stva ln zakon o kopališčih klimatičnih in turističnih krajih. S temi zakoni naj bi ee omogočilo delo za pospeševanje in izpopolnjevanje naših, s prirodo tako obdarjenih, a ne izgrajenih klimatskih krajev ter ustvarila hotelska industrija, ki bi bila v stanja sprejeti vsaj dvojno število sedanjih pjset» ni kov kraljevine Jugoslavija
Državna hipotekama banka Je kljub gospodarski svetovni krizi podedovani Iz L 192&, pokazala močno aktivoooi V teku tega leta |e: L) odobrila po rs-eskontu denarnim zavodom 146,171.7&Z.& Din: 2.) izplačala na zalogo državnih vrednostnih papirjev 75.650.140 Dtn; 3.) lombar-dirala državnih booov za Sl.943.2o0 Din ta razen tega 4.) odobrila posojala v izn<«a 343,736.463 Dtn. Hranilne vloge pri banki stalno naraščaja V tem leta so narasle aa vsoto nad 75 milijonov dinarjev, kar dokazuje, da danes občinstvo rado vlaga v ustanovo, ki mu nudi vsa jamstva. V želji, da bi od svoje strani doprinesla k izboljšanja splošnih gospodarskih razmer v naši državi, je banka sklenila znižati obrestno mero pri kratkoročnih posojilih od 9 na 8 odst
Nadaljevanje na 15. strani.
Breaprhnerno aa preprečevanje in za odpravljanje prehlajenja, nahoda, bolečin v grlu, vnetja krhlja, akutnih in kroničnih katarjev, hripe, Lnfluence, naduhe, zasoplosti itd. — Poizkusite vsaj eno škat-ljico pravih razkužilnih pasti!j »VALDAa, da se prepričate o njihovi čudoviti učinkovitosti Toda parite In zahtevajte Jih v vseh lekarnah in drogerijah samo ▼ škatlicah z napisom
„VALDA"
Volnene nogavice
po nainižfih cenah pri
J. Hofler, Miklošičeva cesta
KRALJESTVO MODE
Moderne bluze
tel* Je Ml* Man kot garderobe.
Is sat sojtkj posvcda-fi nikake pažuje ta ki Je y tbtrkah vode6iii modnih ateljejev ikroiTHK) stal v ozadju. Danes pa Je bluza moda faktor, s katerim moramo računati. Uveljavila jo je letos razšinena moda koranov. tahteva jo pa tudi nova kratkoži-votna linija '»ostave. Saj je prav za prav WU bluza vedno priljubljena in včasih si w*n»o mojrfi predstavljan carderobc brez P*-	bluz — zavrgli smo Jfh šele. ko te
prišla moda cele obleke, ki te izključevala *v<xishK/st m s tem potisnila bluzo v po-Mbijcnje Sele v obliki jumperja se Je poja-rila moda, ki je znova spominjala na Muzo. a « bila * njo istovetna, kajti prava bluza bc sme biti ravna, nositi se mora v krilu Jn mora biti vsaj malo nabuhla.
Seda. pa. ko se je bluza povrnila k »voji *rvotm oblikj m jo upoštevamo kakor v »tanh čassh, se moda kar ne more odtrgati od nje ter si izmišljuje neštete varijacije in možnosti za mpu.rabo bluze. Tako imamo bluze za štrapacirane in za popoldanske Pojavila se je celo večerna bluza, to jo nosimo na primer za v gledališče. Vtfed tega se tu moremo posluževati najrazličnejših materijah;, od enostavnega fla-aela tn paname d-o modnih svH. kakor sta to reorKette m marrocain Celo satin ln zadnje čase tudi motrč svetle barve se uporabljata za bluze.
Pri zadnjici modeHJj Se vedao prevladuje enostavnost, dasi se sem pa tja že pojavljalo razna okraski kakor robčki, ažur in trakci. Športne bluze se še vedno drže stroge, enostavne linije, nosijo se pa vedno v kriln
Ceduo športno Muzo kažemo M aaffl zad-
■Ji sliki. Fzdetana je iz flanete ali pralne rvfle. rna enostavno zapete manšete m »buM*. ovratnik, ki ga veže kari rana ali pikčasta per.tl a Vrsta malih gumbov je edhn okrasek modela, ki ga završuje usnjen pas
Zelo Sk so c4) ftvnottt ddnifl spOTtnt mo-
ATELJE
ZA NOTRANJO ARHITEKTURO ING. ARH. J. OMAHEN ING. ARH. D. SERAJNIK LJUBLJANA KOLODVORSKA ULICA ST. 28(11
Mark Twaln:
0 brivcih
▼se na svetu se spreminja, samo ne brivci, njih manire, njih okolica. To se oe spreminja. Kar doživiš v brivnici prvi dan, ko stopiš vanjo, doživiš v brivnicah tudi pozneje in sicer do konca svojih dni.
Davi sem se dal kakor običajno obriti. Ko sem se bližal brivnici z vzhodne strani, se ji je bližal nekdo drugi z zapadne strani — tako se dogaja vedno. Pospešil sem korake, a moj trud je bil zaman; mož je vstopil majhen korak pred mano, jaz sem mu sledil za petami in sem ga videl, ko se je polastil edinega prostega stola — tistega. ki mu je stregel najboljši brivec. Tako se dogaja vedno. Sedel sem z črpanjem, da bom zapadel najboljšemu tzmed ostalih dveh brivcev, ker je že pričel česati svojemu pacientu lase, med tem ko njegov tovariš še ni končal z namazovanjem in naoljamjem kodrov svojega klienta. Opazoval sem te možnosti z največjim zanimanjem. Ko se videl, da grozi št. 2. prehiteti št 1. se je moje zanimanje spremenilo v skrb. Ko sP je št. 1. za hip ustavila, da bi izdala novodošlecu nekakšen listek m je s tem pri tekmi zaos+ala, se Je moja skrb stopnjevala do strahu.
deft a progaste pralne rvffe aH ftaneta.
fmajo značaj telovnika in so opremljeni z belim podolgovatim ovratnikom. Zapeti so oa en guoiib, progt se pa ukrojijo tako. da padajo v različnih smereh. (SKka 1 v zadnji vrsti).
Zelo pngfrrMjene so športne bhtze t robčki v obliki ornamentov Tak model prinašamo na zadnji sliki gornje vrste Kako naj izgleda popoldanska bluza, kaže naša prva slika zgoraj. Izdelana je iz satina, marro-caina ali moirčja Po stram jo prepenja Širok črnogorski pas iz istega materiiata Bluza je opremljena s enostavmen bolerom. krasi jo pa enostavna pentlja v obliki ovratnika Za zvečer se zopet uveljavila dolgi kazak Na naši srednji sliki prikazujemo tak model, ki je opremljen s stiliziranim vezenjem iz biserov hi obrobljen s kožuhovino.
Svetovnoslavno odvajalno sredstvo.
Kozmetična doza
le postala modra artikel, ia vzbuja veffko
pozornost elegantnega damskega sveta. K najnovejšim prištevamo one dozice, katerih velikost je ograničena na ntmimum, a vse bu.,ejo vse, kair potrebuje dama za polep-šavanje svojega obraza- Taka do žica je prikazana na naši sliki — okrogla -odprtina v sredS vsebuje komp rimi ran puder, obe vzvi-šini na vrhu pa predstavljata uvito črtalo za ustnice (desno) in parfum-flacon (levo), kj ga često dopolnjuje mali pršilnak.
Kontrasti t modi klobukov
v zadnjem časa ae pomenijo toteme, temveč
so postal; pravfio. Nosijo se prav tako klobuki Široke oMike, kakor mali klobuki, oprijemajoči se obraza. IzbiTo prepušča mo-
da osebnem« okusu nositeljice, odvisna p« je tudi od plašče-vega ovratnrka. Ce ie ovratnik zelo visok, se moremo poslužiti širo-kofcrajnega klobuka, ker se njegovi mehki krad zadaj zataknejo v ovratnik (leva skica) Napol visoki krzneni ovratniki pa zahtevajo mali klobuček, ker bi široki okraji neprijetno zadevali ob nizko kožuhovino. Naša desna skica prinaša v tem primeru umestni mali crotteur-klobuk.
Dunaijsfei dekliški pensicmat in nadaljevalna šola
Oarola pl. Kastah V lil., Lango-
gassf 65.
Vaa Make stroke (jeziki, glasba, gospodinjstvo, kuba, umetna obrt, ročna dela, slikanje, spon itd itd.) Internat, polinternat, eksternat — Na boljše reference! Moderno, higlje-nlčno, komfort Tekoča mrzla ta topla voda
PriteMt semestra januarja 1930.
Zdtava pteCapa
je temeCj vsakemu §dxavju.
AM trpite na zapeki, vrtoglavosti tn nespečnosti? AH čutite napihnjeuost ali pritisek v želodcu po jedi, in kisel okus v ustih? Ali vas mučijo bolečine v želodcu in lakotnicah? Imate li kožni izpuščaj in mozolje, ki so nastali vsled slabe prebave? Tedaj uporabite preizkušeno zdravilno specijaliteto Figol eliksir, ki urejuje prebavo in vam vrača zdravje. Figol proizvaja in pošilja po pošti proti povzetju z navodilom o uporabi, lekarna dr. Semelič, Dubrovnik 2/43. Originalni zavitek s tremi steklenicami z omotom in poštnino 105.— Din, 8 steklenic 245.— Din, a ena steklenica 40.— Din.
Mnogoštevilne zahvale dohajajo dnevno o uspešnem delovanju Figola.
Javna zahvala.
Lekarna dr. Semelič, Dubrovnik 2'4S.
Potem, ko sem popil 3 steklenice Figola, ki ste mi ga poslali, sem občutil, da se mi je želodec, kateri me je toliko let bolel, ter vas prosim, da mi pošljete še 12 steklenic.
S spoštovanjem Zdravkovič, Stip, 10. tprtta 1927.
Nafbo^e, naftrajne^t,
13	najcenejše!
Sloan-ov Liniment
odpravi bolečine
Osvobodili se boste bolečin v križu
ako uporabljate SL0AN-0V LINIMENT (MAST), ki odpravi naglo vse bolečine. Mala količina, namazana na obolele sklepe in mišice, prodre takoj v kožo, krvni pritisk izgine, živci se umirijo in za-željeno olajšanje nastopi zelo naglo.
Uporabljajte SI o a n - o t o mast prod revni atizmu. bolečinam v krilu, ishiasn. bolečinam v ledjih, bolečinam distorrije In kontuzije in prod vsem vrstam bolečin mišičevja.
Glavne zastopstvo: MIŠKO VIČ 4 C«. BEOGRAD, Sarajevska 70.
se v vseh lete arttah m drogerifah
Zdravniška
posvetovalnica
G. M. F. B. Prav gotovo ni kvarno bi te iz
vzrokov snažnosti priporočljivo. — G. M. T. t S. Poskusite mazati svoje ozebline g sledečim mazilom: ihtiola 2 grama, resorcina 2 grama, tanina 2 grama, vode 10—20 gramov — G. M. V. v K. Take kreme obstoje: l.) belega voska 3 grame, mandeljevega olja 22 gramov, spermaceta ^ gramov, rožnate vode 6 gramov tinetura benzoes 2 grama. 2.) »azelina, belega. 42 gr_ parafina 3 grame, lanolina 12 gramov, vode 18 gramov, alkohola 1 gram, parfuma poljubna Dokaj ceneje pa boste izhajali, če si kupite take kreme v kaki solidni drogeriji ali parfume-riji — G. R. 0. r N. M. Podani opis ne zadostuje. da bi mogli iz njega uganiti za kak-£uo bolezen gre. Verjetno trpite ua zajedav-cih, ki se vam pogosto zagnoje Ne iztiskajte ne prvih, ne zagnojkov Nakapajte si nekoliko bencina, pri čemer pazite, da ne pridete v bližino odprtega plamenal — na kepico vate in odrgnite si opisane »črne pikice« 1 rahlimi poU-zki z obraza Se bolje je, že jih potem še pobelite z triodstotnim vodeu-Čevim superoksidom. — Zagnojene tvorke pa nauiažite čez noč na debelo z inotiolom. — G B. T. t R. Najprej si je treba dati preiskati zobe, v kolikor potrebno, jih izdreti, potem 6toprv, če bolečine le ne preminejo, je mogoče govoriti o nevralgiji. Seveda je pa bolečinam lahko tudi vzrok vnetje obko-stnice, bolezen v nosu, v nosnih duplinah itd., itd., kar more vse ugotoviti izključno le preiskujoča zdravnik. — Tudi kot posledica po prestani malariji, nevralgija ni redkost. — Lahke nevralgije »o ozdravljive; skoro vse pa kažejo naklon k vračanju in ponavljanju. Druge so zopet jako težke in za vsako zdravljenje odporne in trdovratne, tako, da jih je zaradi bolečin, ki jih povzročajo, prištevati k najhujšim boleznim, ki morejo zadeti človeka. — »Selmac Ni nobenega povoda, da bi obupavali. Napotite se povsem mirno k svojemu zdravniku. Stvar je neznatna in brez nevarnosti. — G. B. A » K. Ne čitajte takih knjig, ki zasledujejo navadno postranske namene. Proti istokom, če se pogosto ponavljajo, uporabljajte natrijev bromat, katerega vzemite vsak večer po eno noževo konico. Ne jejte mnogo zvečer in ne pi jte nobene tekočine več, tudi ne vode, vsaj par ur predno greste spat Tudi skrbite za redno telesno delo in za prebavo. Ostro začinjenih, posebno papriciranib jtdi se izogibajte. — Ce bi se navzlie vsemu temu stvar v nekaj tednih povoljno ne popravila, potem se odločite in vstopite na živčni oddelek tukajšnje bolnice. — G. D. 2. v
Z. V. Jasno je. da sodi izrazita golša vedno v sdravniSko oskrbo. Edino zdravnik vam more, a to vedno le temeljem svoje preiskave, pravilno nasvetovata, kaj je storiti in povedati, ali je operacijo odsvetovati ali na. Končno odločitev ima seveda Kirurg. Jodo-ve preparate tudi še danes s polno pravico v gotovih primerih zapisujejo za golšo. Pri običajnih nabreklinah grlače zadoščajo minimalne doze jodovih soli. navadno primešane kuhinjski soli. Seveda traja te vrst® zdravljenje celo leto in dalj Špecijalitet jo nebroj v trgovini, za katero se odloči zdravnik. je stvar njegovega presojanja _
Zdravljenje z izvlečki iz grlače in sličniml preparati posega vedno globoko v presnovo in mora ostati, ker nikakor ni nenevarno, izključno pridržano zdravniku. _ Lečenje Pari jeve bolezni g tireodininom je smatrati za pogrešek. - G. P. C. v R. Ako redno čitate »Posvetovalnice«, kakor pišete, potem morate vedeti, da je hemeroide radikalno mofi odpraviti samo z operacijo, da pa tega mnogokrat ni treba, ker ao preneznatni. Vsa druga sredstva učinkujejo, kakor ste izkusili sami na sebi, samo blažil no in mimogrede. Dotlej pa, da ae odločite za nasvotovaoo operacijo, d pa vsaj uredite svojo dijeto (mnogo sadja in sočivja, zelenjave itd.) ia skrbite za redno iztrebljevanje. Ob vnetja in ž njim združenih bolečinah mrzle, morebiti ledene obkladke. sicer 3% borov vaso-lin in postelja — G. G. M. v B. Vsak nasvet je nemogoč, ker iz vašega opisa ni moči posneti, za kaj gre. Bolnik menda boleha na srcu ali na ledvicah, morda pa tudi na jetrih in je bržčas vodpnifen če vas prav razumemo. Zanesite se na vašega zdravnika, ki gotovo ukrene vse, kar treba in brez dvoma bolje ve, kaj }e za bolnika primerno in prav, kot mi ki ga nismo imeli prilike videti, n« preiskati. — G. G. J. t D. Ce imate razširjeno srce in vam močno otekajo noge, tu<8 če ležite, bi pač bilo primerno, da bi »e odločili za kako shujševalno kuro, če le moči, pod zdravniškim nadzorstvom. Vsekakor skrbite za iztrebljevanje, ne pijte mnogo, tudi ne vode, ne jejte vodenih jedil (juhe), pač pa lahko enkrat na teden recimo, en dan živite od samega mleka (1 do 1J4 litra). Del težkoČ, ki jih imate pri dihanju, gotovo temelji tudi na vaši zamaščenosti. Izogibajte se torej vseh moČnatih. sladkih in mastnih jedi. Samo toliko maščob (masti, masla, olja) kot neobhodno potrebno. — G. D. B. v L Bolezen je žal neozdravljiva in vodi v dobrem letu vedno do smrti. Tudi z operacijo ni skoro nikoli mogoče doseči kaj resnega.
Kdor oglašnje, ta napreduje!


e €a%
da sizasisraratc srečko
drl razr. loterije. L Srebaa Je bo 16.1 m. Brez srečk ne
more nihče čez noč o boga teti in priti do blagostanja. S srečko pa je to mogoče. Ne ostanite brez srečk! Srečke se dobijo v Ljubljani:
V oglasnem oddelka »Jutra« v Prešernovi oBci, t Ekspozituri »Jutra« v Šiški na Celovški cesti. — V Maribora in v Celju pa pri podružnicah »Jutra« ter pri podpisanem zavodu.
Zadružna hranilnica r. z. z o~ z., Ljubljana, Sv. Petni
cesta 19

žff*'*
Ko je št 1 obnovila svoj« poklicno delovanje in je v istem hipu kakor nje tovarišica odstranila brisalko in začela klientu krtačiti rižni prah z lic in je bila možnost, da pozoveta »naslednjega« v naslednjem hipu, za obe številki enako velika, mi je od pričakovanja zastal dih. Ko pa je v najvišjem trenutku št. 1. zaostala, da bi šla svojemu klientu nekolikokrat z glavnikom preko obrvi, sem spoznal, da j« izgubila tekmo za en sam trenutek in sem ogorčeno vstal in zapustil brivnico, da bi ne padel št. 2 v roke; kajti jaz nikakor nimam tiste zavidanja vredme trdnosti, ki omogoča ljudem, da pogledajo čakajočemu brivcu mirno v oko in mu vele, da hočejo počakati na njegovega tovariša.
Ostal sem petnajst minut zunaj In sem sp vrnil potem z upanjem na večjo srečo. Seveda so bili vsi stoli zasedeni in poleg njih četvorica čakajočih, molčečih, nedružabnih, raztresenih in zdolgočasenih gostov, kakršni so pač vsi gostje, ki jih naletiš po brivnicah. Sedel sem na star naslanjač m sem nekaj časa ubijal čas s tem, da sem študiral pookvirjene reklame mazačev vseh narodnosti, ki so z njimi slavili svoja barvilna sredstva za lase. Potem sem prebiral mastna imena na rdečkastih steklenicah rana, ki
so pripadala raznim abonentom; prebiral sem imena in si zapomnil številke na brivskih skledah v predalih; preštudiraj sem zamazane in pokvarjene cenene slike po stenah, ki so predstavljale bitke, bivše državne predsednike, nasladno nazaj prislonjene sultanke in dolgočasno, večno mlado deklico, ki si natika svojega starega očeta naočnike; preklinjal sem v svojem srcu veselega kanarčka in obupano papigo, ki ju pogrešaš le v maloka-teri brivnici. Končno sem si poiskal najmanj razcefrani zvezek ene izmed ilustriranih revij, ki so pokrivale umazano mizo, in proučeval iz njega neodgovorno slabe opis« davno pozabljenih dogodkov.
Končno sem bil na vrstL Neki glas je velel »naslednji« in sem se vdal — št 2. seveda. Tako je vedno. Dejal sem ponižno, da se mi mudi in te besede so ga tako globoko ganile, kakor da jih nikoli ni slišal. Dvignil mi je glavo in mi položil servieto pod brado. Zagrebel mi je prste v ovratnik in mi pritrdil tja brisačo. S svojimi kremplji mi je preiskal lase in mi dal razumeti, da bi jih bilo treba pristriči. Preiskal mi jih je še enkrat in menil, da so glede na današnjo modo vsekakor precej dolgi — najbolje bi jih bilo ostriči; posebno zadaj bi bilo potreb-
no. Dejal sem, da sem si jih dal ostri-či komaj pred osmimi dnevi. Zamišljeno jih je za hipec gledal; potem me je vprašati z zaničljivim glasom, kdo jih je rezal. Odgovoril sem ročno: »Vi sami!« Tu sein ga prijel. Potem je prešel na to, da je začel mešati svojo milno peno in se ogledovati v zrcalu, pri čemer se je od časa do časa ustavil, da bi stopil čisto do njega, si raziskoval podbradek s kritičnim očesom in si trpinčil kakšen meharček. Potem mi je temeljito namilil eno stran obraza in se je hotel spraviti na drugo, ko je zbudil njegovo pozornost spopad dveh psov na cesti, nakar je stekel do okna, tam obsta,l do konca boja! pri čemer jf» na stavah z obema drugima brivcema glede izida izgubil dva šilinga, kar mi je bilo v veliko zadoščenje. Sedaj je dokonča! namiljevanje, pri čemer mi je porinil čopič samo dvakrat v usta; potem je pričel drgniti milnico z roko po mojem obrazu; in med tem, ko je z odvrnjeno glavo razpravljal z obema drugima brivcema o pasji bitki, mi je potisnil seveda prilično množino milne pene v usta; sicer on tega ni opazil, pač pa jaz.
Tedaj je pričel brusiti britev na stari naramnici, pri čemer ga je nekoliko zadržala debata o nekakšnem cenenem plesu v maskah, na katerem je bil pred-
stavljal prejšnji večer v rdečem kam-briku in potvorjeni soboljevini nekakšnega kralja. Vlekli so ga z neko določeno damico, ki jo je bil očaral s svojimi čari in nad tem je bil tako vesel, da je uporabil vsa sredstva, ki bi raztegnila ta pogovor — trdil je namreč, da je hudomušnosti svojih tovarišev naveličan. Ta zadeva je povzročila, da se je šel še enkrat ogledovat pred zrcalo, odložil je britev, si okrtačil z izbrano skrbjo lase, pri čemer si je prilepil uporen koder na čelo, si napravil prečo točno čez sredino glave in si z mično natančnostjo počesal obe strani čez ušesa. Med tem se mi je pena na obrazu posušila in se mi zajedla po vsej priliki globoko do mojih plemenitejših organov.
Nato je pričel briti, a pri tem mi je zakopal prste v obraz, da bi napel kožo. in moj nos mu je postal nekakšen ročaj, s katerim mi je zavrtel glavo sedaj sem, sedaj tja, baš kakor je zahtevala komodnost pri britju; seveda je še ves čas na prijeten način sedaj izhrkal, sedaj izpljuval.
Dokler se je nahajal na lepljivih m^ stih mojega obraza, nisem trpel.. ' Ko pa je pričel grebsti in trgati in vleči po moji čeljusti, so mi stopile solze v oči. Ni mu bilo do tega, da se mi je prav nevarno približal; tudi za njegov
»
»JUTRO« It 4
70
IfcdcOft, 5. L 1936
sah
dr. MM*a Vidmar
? K«kor -vsako Wo Je tm® letos na sv- Ste. farna dan pričel Šahovski kongres v Ha-stšncsn. To znano kopafišče aa južni angleški obali fcna veSko preteklost. Ne mislim aa asodepolno bitko pri Hastingsu leta 1066. Za iabtate Je varnejša letnica 1895. Takrat je Hastkigs priredil ogromen mednarodni turnir. Pi!lsbury, skoro neznan poprej. Je odnesel prvo nagrado pred Cigorinom, La-sfcerjem ta Tarrascbom. Na tako zvanem barvnem turnirju si Je takrat Maroczy priboril naslov mojstra.
Vsako leto povabijo Angief! neka! kontinentalnih mojstrov, da se domačini nava-tfBo ostrih bojev. To pot pa so toda konti-nemalci mnenja, da Je mali turnir v Ha sttagsu zelo prikladen za trening. Vsi poskušamo nove stvari.
Centrom interesa Je pnrr aa prav glavni turnir. Tam gre sa res. Prvi zmagovalec bo postal mojster. Rotor, znan ta Rogaške Skrttae, kjer je doba drugo nagrado, bi si rad oficijelno pribori naslov mojstra- Ceh RejKf, Belgijec Koitanowski, Holandca No-teboom ta RdVstab, Jugoskrven M9an Vidmar jun. ta štirje Angleži, to vse ima ambicije.
V nnjitu Auji lis mliju Je nenavadno ▼©-
Hco neodločenih partij. Senzacija tretjega kola Je bila orjaška borba Capablanca -Miss MenchSk. Znana Ajnaconka je igrala to partijo izredno lepo. Capablanca je v za-čeScu doba kmeta, nt pa mogel doseči niče. «ar. Po velikih zapletljath je prišlo do končnice. ki Je teoretično remis- Najbrže pa bo Miss Menchik še popustila. Končnic ne igra dobro.
Od prvih treh partfl, ki sem jih i enifzli al ■vse tri, Je prva najinteresantneiša. Preizkusiti sem hote! važno varijanto damske^a »airibita. Nasprotnik moj Srr Q. Tnomas, man mojster, se Je dobro borR. Partija bo zanimala.
Craf: dr. M. Vidmar
<f7—d6 e7—e6 Sgfi-«
LJ8—e7 0—0 SM—d7
Bed: Sir OL Thomas lj d2-rd4
2.)	c2—c4
3.)	Sbl—c3
4.)	Lol—«6
5.)	e2—«3
6.)	Sgl—©
7.)	Tal—cl	--_
To vse Je zelo flsuio- Ortodoksna obramba damskega gambita pa Se vedno zanima mojstre. V zadnjem letu prihaja zopet bolj ta bolj v modo.
7.	)------€f-—«6
Rrfbinsteta Igra kuS TW—e®
8.)	Lfl—<13	---
Mogoče Je 8.) Ddl—c3 močnejše.
8.)------d®Xo4
8 te potezo pričenja tako svana lazfas aaenftna obramba CapaMance. To še vedno nerazčiščene obrambo sens hotel preizkusi-
9) Lrf3t<c4	S(5—d5
H>.) Lg5Xe7	Dd«Xe>7
11.)	0-0	Sd5Xc3 Potrebno, ker drugače črni ne pride do
«6—e6.
12.)	TclXc0	ed—«6
13.)	Sf3XeS	Sd7Xed
14.)	ddXe6 De7Xe6 16.) 12—94	---
Rnbinstetnov napad. Beti hoče sapreH Ur-nega lovca * M—15.
16.)------Deft—e«
16.) Krt—hI	---
Maroczr priporoča IfiJ Ddl—cl. BeB ho-de seveda prepodil damo z lovcem, mora pa prej poskrbeti za kmeta e«3. Thomas se le umaknil s kraljem, da kmet ne pade s šahom. Grozsl pa seveda 17.) Lc4—d3, De4X e3? 18-) Ld3Xh7+ ta dobi dama
16.)------LC&-A3!
17 J Ddl—ed	Ta«—d8!
16.) Lo4—bfl	---
18.) Lc4—43 še vedno »e gre. Sedflo M
namreč 18 )---TdeXd3J 19.) Tc3X
<S3. Lh3Xg2+ i, doM.
18.	)------LM-C5
19.)	Lb3—c3	De4—«6
20.)	e3—e4	---
Bdi Je tetisnfl potečo slabotnega centralnega kmeta, mora pa prebrodili e precejšnje težave.
20-) — — —	TIS—««!
21.)	Tc3—«3	T<ffi—d4
22.)	TP1—el!	---
Zdi se ari, da ie tu De2—B močnejša poteza. Ce črm potem vzame kmeta ©4 pride v nepriKke.
22.)------Lf5—p<
m)
24.)	Te3—cd	---
Kajboljše. Na 24.) Le2—b3 sle<B Lg4—d!!
25.)	Df2—g3	Lg4—dl Sedaj ta poteza al dobra. Najprej M bi
črni moral igrati Te8—dfr
26.)	Tc3—d3!	Td2X<S
27.)	Lc2Xd3	---
SSabo bi bilo 27.) Dg3Xd3 »rad! Dd7X
d3, 28.) Lc2Xd3, Ldl—hS ln črni zasede d-hnijo.
27.)	-------Ldl—hS
28.)	h2—h3 Čaka. Za črnega je zares težko IgratL
Pripravljen mora biti, da e4—e5 parita Lh5—g6. Zato ne sme vleči ne h7—h6 ne f7—f6, Trdnjava stoj! najbolje na c8. Dama mora paziti na polje f5- V tej situaciji sem se hitro odloči! za končnico z damami. 2S.)------f7—f5
29.)	Ld3—c4+	Lh5—17
30.)	Lc4Xf7+	Dd7Xf7
31.)	e4Xf5	---
31-) e4—e5 ne gre zaradi Df7Xa2
31.	)------Te8Xel +
32.)	Dg3Xel	Df7Xf5
33.)	Del—e«+	Df5—f8 34.) DeS—e6+ Kg8—h8
Ne 34.)---D¥8—f7, zaradi De4—
c8*r kar dobi belemu kmeta-
36.) De6—d7!	---
Vse to je Thomas zelo lepo igrat
35.	)--—	h 7—
36.)	Dd7Xb7	Df8Xf4
37.)	Db7—a8+	Kg8—h7
38.)	Da8Xo6	---
Ce vzame beli kmeta »7 sledi D?4—cl+
m Del Xh2
38.)------DH-fl+l
39.) Khl—ha	Dfl—bi!
40.)	Dc6—a4	DblXb2
41.)	Da4Xa7	Db2—e5+
Bell je tn ponudi remfe. Na 42-) Kh3—hj sled De5—al+, na 42.) Kh2_gl sledi seveda De5—el+ ta na 42.) z2—g3 siedi De5—©2+ 43.) Kh3—gl, Dei2—el+ 44.) Kgl—g2, Del—e4+ 45.) Kg^—12, De4—f5 itd.
Kino
Filmski nameščenci kot igralci
Domala vsak nastavljene« fSmskrh ateljejev je že imel priliko nastopiti ko igralec, pa čeprav j« bili te slave deležen morda. samo za nekaj minut. Pri snemanju filma »Rdečekožecc je režiser Schertzinger neizmerno osrečil nekega pomočnika ist re-kvizitnega oddelka s tem, da mu je dodelil neko manjšo vloga Ko je bil dotični prizor dogotovljen, »e je pomočnik spet vrnil k svojemu prejšnjemu delu, ves srečen, da je vendar enkrat knel priliko nastopiti ko* igralec v filmu.
Ko so snemali film »Škandal«, jo leflser Lothar M en de« iskal posebnega tipa za vlogo novinarskega poročevalca. Več kandidatov ae mu je ponudilo, a izbirčnemu režiserju ni mogel nihče ustreči. Tedaj mu je cbvisel pogled na njegovem pomožnem režiserju Georgeju Yohalemu. »Vi m nihče drugi boste prevzeti to vlogo!« Tako je beseda filmskega mogočnika napravila iz režiserja igralca. Toda Yoha!em se je v prejšnjem položaju mnogo bolje počutil in je ostal zvest svojemu prejšnjemu poklicni. Medtem je postal ie samostojen pco-dbcent
Drugi režiser, po katerem Je mnogo povpraševanja za vloge pomožnega igralca zaradi njegovih neobičajnih brkov, je Pasi Jones. Malcolm St. Clair je napravil iz njega nenavadno uspelega detektiva za svoj film »Glasovi * onega sveta«.
_ k M kdo Igral Ist«
viogo v filmu, katero opravlja kot službo v vsakdanjem življenju. Nekaj takega se je zgodilo Miku McDonoughu. Dobil je vlogo ateljejskega vratarja v Birmi »Njegov poslednji ukaz«, vloga ki jo sicer igra dan za dnem v ateljeju filmske družbe Pa-ramount. Tudi neke vrste pot v obljubljeno filmsko dežela m gotovo ne najslabša.
Stoetja na prostem za £3m »Beli vrag« končana
Sne tja na prostem za novi veleftfcn UPA
produkcije Bloch - Rabinovič »Beli vrag«, ki ica vrti po Tolstovi noveli »Hadži Murat« režiser Aleksander Volkov, so v iužnofran-coskih Alpah končana. Glavna igralca sta Ivan Možuhin in Betty Amanova. ki sta se z režijskim štabom že vrnila v Berlin.
Najlepši filmi sveta
Trancoski filmski list »Cinčmonde« našteva med najlenšimi filmi sveta šest filmov produkci e UFA. med njimi »Asfalt«. »L' Argent«. »Grob velike liubezni«, »Spi-jon«. Looping the Loop« ln »'Madžarsko rapsodijo«. Na prvem mestu navala fran-coski list fihn »Asfalt« t režiji Joeia JVLaya-
Višn jevi angel
Prvi Janninsrsov Ufaton-fiim (nemški zvočni film) produkcije Ericha Pommena in v režiji Josefa v. Stemberza se imenuie »Višnjevi anitel«. Scenario napisala K. Zuckmaver in dr K. Vollmčller po Hein-richa Manna romanu »Profesor Unrath« s sodelovanjem avtorja. Janningsova partne-ca ie Marlene Detrichova.
££et de&othctttje
dvoran in salonov, za rešetk*, slavnostne prireditve itd. ae
prittoroča
IVAN ŠIMENC, LJUBLJANA
Lepi pot 24 Telefon 3044
Radio

Trdovratni kašelj
je pogosto vzrok težkih obolenj. Ne bodite lahkomišlje-ni, temveč odpravite Vaš kašelj brzo in temeljito s
Ž Kresival -om.
Nedetfa, 5. ftmuarfm.
LJUBLJANA V JO: Plreoos cerkvene giaa-
be. — 10: Predavanje o rekiami. — 10.20-Reiigiozno predavanje. — 11. Koncert radio kvarteta: slovenska glasba. — 15: Življenje v siaznskem pragoadu. — 15JO: Božična igra »Zmaga ljubezni«. — 16.30: kirpiet. tg. Bučar). — 17: G. Stanko igra na hatrmonika
—	20. Koncert terceta Slika. — 21: K.owcort radio orkestra. — 22: Napoved časa in poročila. — Lahka godba.
Ponedeljek, 6. Januar/m. LJUBLJANA 10: Versko predavanje. — 10.3D: Gospodarsko predavanje. — 11: Predavanje. — 11.30: Prenos božmih pesmi ta stolnice. — 12: Koncert radio orkestra. — 15: Kozinov kvartet poje ducnače pesmi. — 16: Potovanje v južno Amerika — 16.30: Vesela glasba (rad.o orkester). — 17. Rc-produciTana glasba. — 20: Prenoa mednarodnega koncerta iz Leipziga. — 22: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 10J0: Reproduc4rana glasb«. • 12.40: Koncert radio orkestra. — 17.06: lložični večer m deco. — 17JO: Koncert pevskega zbora. — 20.30: Prenoa mednarodnega simfoničnega koncerta is Berlina.
—	21.30: Poročila. — ZAGREB 1230. Re-producirana glasba. — 17.30: Popoldanski koncert orkestra. — 20.30: Prenos mednarodnega simfoničnega koncerta iz Leipziga.
—	PRAGA 15.30: Božična igra Betlehem.
—	18: Pevski koncert. — 19: Koncert godbe na pihala. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta iz Leipziga. — 22.15: Reprodu-ckana glasba, — BRNO 15.30: Program iz Prage. — 29.30: P(reno« mednarodnega simf. koncerta ta Leipziga. — 22.15: Koncert lahke godbe. — VARŠAVA 16.3». Repro-ducirana glasba. — 17: Popoldanski koncert orkestra. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta iz Leipzga. — 23: Godba za ples.
—	DUNAJ 10 20: Pevski koncert (S&nger-knaben). — 11. Koncert dunajskegai simf. orkestra. — 15.30: Popoldanski koncert — 17.45: Ukrajinske narodne pesmi. — 19: Komorna glasba na kitare. — 20: Pesmi. — 20.30: Prenoa mednarodnega simf. koncerta iz Leipziga. — Odlomki iz operet — BERLIN 16.30: Popoldanski koncert. — 19: Lahka godba orkestra. — 20:30: Prenos mednarodnega simf. koncerta rz Leipziga.
—	Godba za ples. — FRANKFI RT 17.20: Prenos koncerta iz Stuttgarta. — 19.30: Orkestralen pevski io violinski koncert — 21.30: Literarne parodije. — 23: Godba za ples. — LANGENBERG 17 30: Komorni tercet na harfe. — 20: Večerni koncert orkestra-. — 20.45: Koncertni večer. — Nočni koncert in ples. — STUTTGART 17: Popoldanski koncert — 19.30: Prenos vsega programa iz Frankfurta. — BUDIMPEŠTA 12.15: Orkestralen koncert. — 17: Popoldanski koncert. — 19: Kabaretni program.
—	20.30: Prenos mednarodnega simf. koncerta iz Leipziga. — Lahko godba. — LONDON 19.40: Brahmsovo pesmi. —
2046: Moten program. — 22.35: Koncert
ženskega pevskega zbora. — 22.55: Koncert orkestra in solistov. — Godba za ples. — RIM 17.30: Popoldanski koncert — 21.02: Stare napoljske pesmi. — STOCKHOLM 19.45: Studentovske pesmi. — 20.15: Operni večer.
Torek, 7. fanuarfa. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13.30: Poročila dnevnikov. — 17.30: Koncert radio orkestra. — 18.30: Po sedanji Grčiji — 19: Dr. Kolarič: Napake slov. pisanja. —• 19.30: Ruščina — 20: Mešan program. — 11: Koncert radio orkestra — 22: Napoved časa in poročila. — Nadaljevanje orkestra. BEOGRAD 9: Prenos ta sabome cerkve.
—	10.30: R oprod glasba. — 12.40: Opoldanski koncert. — 15: Pevski koncert. — 16: Godba na harmoniko. — 18.10: Narodne pesmi. — 20: Koncert pevskega zbora — 21: Poročila. — 21.10: Narodna svirka. 22.10: Lahka godba — ZAGREB 10: Prenos iz pravoslavne cerkve. — 17JO: Popoldanski koncert orkestra. — 20: Prenos koncerta ta Ljubljane. — 22.10: Prenos tujih postaj — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. — 19.05: Večerni koncert. — 20: Koncert godbe na pihala — 21: Narodne pesmi. — 21.30: Klavirski koncert — 22.15 Lahka godba. — BRNO 16.30: Popoldanski koncert. — 19.05: Koncert vojaške godbe — 20: Veseloigra — 20.45: Konc. lahke glasba
—	21.30: Repr. gl. _ 22 15: Prenos ta Prage. — VARŠAVA 17.45: Koncert ruske glasbe. — Prenos opere ta gledališča. — DUNAJ II: Dopoldanski koncert. — 15.30: Koncert orkestra. — 20.05: Č:tanje. — 20 50: Mešan program. — Jazz-band. — BERLIN 16.30: Operetni program. — 19: Koncert kvinteta — 3030: Pevski večer. — 21.45: Gledališki program. — FRANK-FI RT 16: Popoldanski konoert —■ 20.15: Prenos vsega programa ta Stottgsrta. — LAGENBERG 17 30: Večerni koncert. — X) 05: Koncert orkestra. — 21: KoiKicrt Bachove glasbe — STITTGART 16: Prenos koncerta ta Frankhrrta. — 2015: Koncert filharmoničnega oHcestim: ruska glasba. — 21.30: Igra — 22 30: AngleSke pesmi ta poezije — BUDIMPEŠTA 915: Dopoldanski koncert — 12.05: Koncert kvarteta
—	17: Reproducirana glasba. — 19.10: Koncert ciganske kapele. — 20 30: Orkestralen koncert. — 22: Pesmi — Godba sa plen
—	LONDON 19.40: Brabrnsove pesmi — 30.45: Pevski večer. — 21: Zborovski kot*, cert. — 22^5- S^uhoigma. — 23.35: Godba za ples. — RIM 17 30: Popoldanski koncert
—	21.02: Prenos opere ali koncert. — STOCKHOLM 20 15: Klavirski končat. — 22.10: Lahka glasba.
Sreda, & januarja. Ljubljana: Opoldanski program odpada.
—	17.30: Koncert radio-orkestra. — 18.30: Otroški kotiček. — 19: Prenos koncerta s Dunaja. — 21.J0: Prof. Koblan Podobe iz slovenske literarne zgodovin«. — 23: Napoved časa ta poročila.
Beograd: 10.30: Reproductrana glasba. — 12.40: Koncert radio-kvarteta. — 17.30: Koncert turške godbe. — 18: Lahka godba.
—	19.30: Operetna glasba. — 21: Poročila
—	21.10: Koncert radio-kvarteta. — 22.10-Igra. — 22.40: Zabavna godba — Zagreb 12JO: Reprod. glasba. — 17JO: Koncert
Stamofonif pCeUe ? ? ?
Samo pri (featt}ai!
Kar za VaS okna najbolje odgovarja, dobite v veliki izbiri Pri
ptSehniie*
0os. {Žšanfut
i«« HJublf
•Mišctomic
sto
(annprot! nodttča) #re«fa?a *«scH na cbrcC*
radlo-orkestra. — 20: Prenos oper« ta gled — Praga 19.05: Koncert lahke zla&bo.
—	20: Orkestralen ta pevski koncert — 21: Godba za pie&. — Brno 19.06: Večer, ni koncert orkestra. — 20: Prenos koncerta ta Prage. — 21: Recitiranje — 21.19« Koncert tamburaškega zbora — 22.15: Laika godba — Varšava 16.45: Reprod glasba. — 17.45: Popoldanski tov, crt orkestra. — 20-30: Prenoa koncerta ta Katovte.
—	23: Godba za ples. — Dunaj 11: Doooi-daaskl koncert — 15JO: Koncert kvarteta.
—	16JO- Glasbeni program za mladino. — 19: Prenos te koncertne dvorane: MSmdefc »Esther«, oratorij za soliste, zbor orkester ta orgle. — Lahka godba orkestra. — Berlin 17JO: Končen lahke godbe. — Zabaven koncet — 20: Operni večat. — Godba za ples. — Prankfurt 1«: Prenoa koncerta ta Stuttgarta. — 20: Koncert no* derne eiasbe. — 21 JO: Prenos prog rim« ta Stuttvarta. — Langeoberg 17 JO: Koncert sodobnih skladateljev. - 30: Večerni koncert orkestra. — 21: Zabaven p« ox ram. — Lahka godba. — Stuttjcart 16: Popoldanski koncert — 19.30: Pestri — 20: Preaoa opere te Berlina. — Zabaven prosram. — Budimpešta 9.15: Koncert vojaške sodba
—	12.05: Reprod glasba. — 17- Koncert opernega orkestra. — 19.30: Orkestralen ta pevski koncert — Ciganska godba. — London 19.40: Brafamsove pesni — 20.4B« Večerni koncert — 22JS: Koncert komor-ne glasbe. — Godb« m ples. — Rtm 17JO: Popoldanski koncert — 21.02: Stmlonlčen koncert — Stockhotan 19 JO: Zborovski koncert. — 20: Prenos simfoničnega koncerta. — 21.40: Godba a ples.
Rešitev križanke 1939
česen se nisem dalje zanimal, ker so
menda vsi brivci častilci česna; toda vrhu vsega tega je imel na sebi nekaj nedoločnega, nekaj, kar me je spravljalo v strah, da bd se najrajši 06 živem telesu razkrojil v sebi — in to me je spravljalo v skrb. Sedaj mi je šel s prstom v tista, da bi si pomagal pri britju moje zgornje ostreče, in po tem slučajnem dokazilnem orodju sem odkrit da je del njegovih dolžnosti v brimici očiščenje petrolejk. Dostikrat sem se bil radovedno vprašal, da li spada to med delo pomočnikov ali pa lastnikov samih.
Ob tem času sem se kratkočasil z »gibanjem, kam me bo to pot najverjetneje u rezal; a tu m« je prehitel in me usekal po koncu brade, še preden sem vprašanj« rešil. Takoj je nabrusil britev — kar bi bil moral storiti prej. Nisem prijatelj preostrega britja in aato nisem hotel daiti, da bi se spravil še enkrat nadme. Skusil sem ga pregovoriti, da bi britev odložil, kdf sem se zbal, da se bo lotil sedaj nekega mesta v mojem podbradku, nekega pri meni posebno občutljivega mesta, preko katerega ne more nobena britev dvakrat, ne da bi mu ne škodila. A dejal je, da hoče ogladiti majhno zbe-čenost in v Istem hipu j« zdrsnila britev preko prepovedanih tal in mehur-
čki na njih, ki sem se jih tako bal in ki izvirajo od slabega britja, so s« bolestno dvignili in odgovorili na klic. Sedaj Je pomaknil brisačo v rdečkasti rum in mi ga poemokal na strašen način preko vsega obraza — tako poemokal, kakor da si vsi ljudje umivajo obraze na takšen način. Potem mi ga je spet osušil s suhim delom brisače, kakor da si vsi ljiudje tako sušijo svoje obraze. Toda brivec ti le redkokdaj odrgne kakor pravi brivec. Potem mi je nalil g brisačo rdečkastega ruma v po rezano mesto, zacelil rano s škrobom v prašku, je omočil spet z rdečkastim rumom in bi to celjenje in močenje nadaljeval bržkone vso večnost, da se nisem uprl in ga pozval, naj preneha. Sedaj mi je napudral ves obraz, nv> dvignil in mi začel orati ves zamišljen po laseh, nakar je kritično preiskal svoje prste. Potem je predlagal, da bi mi umi! lase, češ, da so tega potrebni, zelo potrebni. Odvrnil sem, da sem si jih včeraj v kopališču zelo temeljito umil. Tu sem ga spet prijel. Potem mi je priporočil porcijo nekega »nedosežnega barvila za lase« in mi ga ponudil steklenico v nakup. Odklonil sem. Potem mi je hvalil nov parfem, »radost vsafke toaletne mize« in mi ga hotel prodati. Spet sem odklonil. PonudiJ mi je neko strahoto za
čiščenje zob, ki jo je bil sam izumil, in ko sem spet odklonil, je bil pripravljen, da bi napravila kupčijo z noži.
Ko je propadel ta zadnji njegov pc-skus, se je vrnil k svojemu poklicu, mi natrosil pudra po vsem telesu z nogami vred, mi namazal lase z oljem, čeprav sem ugovarjal, mi jih odrgnil in izpulil precejšnjo kopico in ostanek prekrtačil, opreči lnizko do tilnika in prilepil večno uporni koder na čelo; med tem, ko mi j« nato počesal redke obrvi m ponesnažil s pomado, mi je predaval o zmožnostih črne- javo progastega jazbečarja, ki je bil njegova last, dokler ni zabrlizgal opoldanski vlak, po čemer sem spoznal, da bom ta vlak zamudil za pet minut. Nato mi je strgal brisačo, me nalahko pokrta-čil z njo preko obraza, mi počesal še enkrat obrvi in veselo zapel: »Naslednji!«
Dve uri pozneje se Je zgrudil ta brivec na tla in umri od kapi. Počakam še en dan, da se osvetim nad njim — prisostvoval bom njegovemu pogrebu.
DANZING BAND
Narodni dom CMD
Todoravnni
1 fantom — 6 enkrat — 10 Cankar — 14 rokavi — 18 aorist — 30 Aden — a moka — 22a trikot — 84 Po — 2« mrl!
—	27 tn — 29 amiz — 50 Silo — 81 K. K.
—	33 Amur — 34 en — 36 riba — 38 la — 39 onaj — 41 al — 42 mi — 44 Ra — 46 Mira — 47 aa — 48 Bled — 60 so — 52 se
—	53 da — 54 Ortnek — Sora — 56 napaka — 57 ro — 58 vi — 59 os — 61 Ant
—	63 pesa — 66 da — 68 oros — 69 ud — 71 la — 72 re — 74 Java — 75 Ig — H rosa — 80 kdo — 81 ep — 83 pl — 84 noga
—	85 as — 86 Ahil — 87 park — 88 Ra — 89 klor — 90 90 — 91 ko — 92 Jh — 93 oa.
—	96 na — 99 park — 100 ar — 102 Ba — 105 od — 107 ne — 108 ko — 10» Emona
—	111 en — 113 ln — 114 da — 116 breg
—	118 Ra — 119 mi — 121 ko — 122 angel
—	124, 144, 145, 288: OBILO SREČK TEB VESELIH PRESENEČENJ ŽELI »JUTRO« V LETU 1930 VSEM ZVESTIM CITATE-LJEM IN REŠEVALCEM KRIŽANK — 134 pi — 135 s. r. — 138 ko — 154 ar — 155 in — 156 obraz — 158 nenavadno — 161 Maracaibo — 164 Razlag — 166 do — 167 Ig — 169 Ana — 170 ak — 172 Ra — 173 es — 174 Ob — 175 as — 176 S. K. — 177 Upton — 179 navada — 183 do — 184 up 185 on — 187 bo — 188 sraka — 192 as
193 pl — 195 A. L — 196 Nš — 197 ohm 198 ah — 199 uS — 200 na — 201 r« — 202 os — 203 talar — 204 el — 205 tu — 206 ad — 207 D. K. W. — 208 dl — 209 on
—	210 rt — 211 mi — 215 ni — 217 samima
—	220 ln — 222 Umea — 225 so — 226 Na
—	227 U — 228 lak — 230 Kennadee — 232 Id — 233 D 234 Na 235 »čo« — 236 Rtanj
—	237 D. D. — 239 Ra 240 ut — 241 M — 243 on — 244 qh — 245 ca — 246 se — 247 N. N. 248 ur — 249 po — 250 ve — 251 Parma — 252 os — 254 quare — 156 Ma-ckenzie — 259 Riograndedelnort« — 264 al
—	265 bo — 266 re — 267 ti — 269 ki — 287 — on — 302 falre — 304 o. .e — 305 U — 303 ro — 306 Erie — 307 da — 308 na — 309 ar — 310 Lena — 312 en — 313 at — 314 bi — 316 de — 318 ar — 321 or
—	323 ep — 324 on — 325 Om — 326 Om
—	328 lava — 329 ko — 331 Samo — 332 Ptuj — 333 so — 335 Adam — 336 Ba — 338 et — 340 ris — 342 Krim — 344 ro — 345 koča— 347 na — 348 so — 350 as — 351 roba — 353 aj! 354 pika — 356 oba — 358 on — 859 po — 360 ar — 361 kumara
—	362 kosa — 363 Donava — 364 je — 365 ne — 366 Om — 367 snet — 370 pi — 372 »Mea« — 373 O. K. — 375 a — 376 A. A.
—	378 te« — 379 sa — 381 Sava — 384 in
—	385 Oga — 387 ta — 388 Kras — 389 žito — 391 ta — 392 moja — 394 si — 395 Aniin — 397 on — 398 Loka — 400 Nevada
—	402 antena — 403 Ničmah — 404 sobota — 405 ananaa.
Navpično! 2 na — S top — 4 oral — 5 miza — 6 et
—	7 Ra — 8 Ada — 9 tema — 10 cola — 11 ako — 12 na — 13 rt — 14 rima — 15 okus — 16 kor — 17 at — 19 si — 21 Nil
—	22 mir — 23 Ra — 24 pi — 25 Ob — 27 intra — 28 Nanos — 31 kipar — 32 krava — 34 el — 35 ne — 36 rop — 37 Ada
—	39 oro — 40 jez — 42 mol — 43 ira — 45 maj — 46 Aka — 48 bor — 49 dva — 50 sanje — 51 on — 59 od — 60 sokol — 62 te — 64 ep — 65 si — 66 Don — 67 aga — 69 uho — 70 dim — 72 Rab — 73 era — 75 ilo — 76 god — 78 os — 79 so
—	M to — 82 Potrt — »1 Kent — Rta Amor - M al - M Verd — t7 om — 98 rdeft — 100 Arfe. — 101 rep — 108 kan
—	104 kmet — 106 bol — 107 nauk — 108 Keos — 110 ob — 112 m — 118 IU — 115 aa — 116 bt — 117 gr. — 118 rek — 1S0 tn
—	121 kes — 123 gr. 12» ob — 12« 6e — 127 Ra — 128 ep — 129 B? — 130 oa —» 131 et — 132 Ja — 133 Ig — 136 Rlion« — 137 Teto — 138 ki — 139 on — 140 oba — 141 la — 142 Perun — 143 Ra — 144 va — 145 losos — 146 umbra — 147 kr. — 148 Ica — 149 pl — 150 boks — 151 Trkam*-mala — 152 ta — 153 da — 156 ooa — IOT zaduSnie« — 169 napadalec — 160 Nebotičnik — 162 Ascension — 168 B. & A. — 165 Guadalupe — 166 Don — 168 ga — 16» admiral — 171 koš — 174 ost — 178 pik
—	180 vo - 181 ah! — 182 Chineha — 185 or — 18- ne — 189 »Atoma« — 190 KA — 191 ar — 193 Pamlr — 194 Idila — 1M adaequo — 212 gr. — 218 am — 214 MD
—	216 Ida — 217 Staak — 218 tm — 21» M. A. — 221 None — 222 utrip — ZZ3 mm
—	224 aj — 229 ata — 230 komat — m en — 236 Rur — 237 dva — 238ded — Ml Ema — 242 sakm — 249 Pat — 252 en — 253 sa — 255 ro — 257 ko — 258 na — MS ga — 261 do — 262 oa — 263 U — MS Ivan — 269 kmet — 270 ta — 271 Vara — 272 rt — 273 amo — 274 pl — 275 hala
—	276 ne — 277 kj« — 278 emir — 27» In — 280 med 281 n — 282 panj — 28» B C — 284 tma — 285 ar — 286 rt — 28T okno — 289 si — 290 erain — 291 ao —. 292 6ek — 293 ti — 294 era — 296 ta — 296 šah — 297 la — 298 kri — 299 Ig — 300 Alp« — 301 an — 302 rerro — SU Annam — 814 bar — 815 Ivo — «16 dan
—	317 Ema — 319 ata — 320 Rua — 821 oda — 322 raj — 825 os — 326 or — 32T ml — 829 komet — 330 očala — 333 sooet
—	334 obala — 336 bi — 337 ak — 33» to
—	341 tn — 842 ko« — 343 mat — 845 Kun
—	346 ara — 348 sol — 349 ooa — 351 rot
—	352 av« — 354 pes — 355 Ana — 357 bo
—	368 nI — 369 en — 870 plin — 871 igla
—	373 oreh — 374 Kal — 376 al! — 377 Atos — 379 sova — 380 A Jan — 382 m — 383 vi — 385 on« — 386 al — kra — 89» oko — 892 me — 893 Ada — at — SM N. N. — 897 Om — 399 ab — 400 aa — 401 mM.
L. 1930 je tu, dr. Cernetov Poslovni ledar 1930 u Vašo mlin. Miklošičev« «, Ljubljana.
Advokat
naznanjam, da je dne 1. Januarja 1930 pn-selil svojo pisarno v Mariboru s*
fi\z\sairtrovo c. 35
(ob Špedicij! Balkan).
Josip Vaadot:
Smučar Branko
Mati se }e večkrat prav zares hu-dovaia na Branka ni je pač že stokrat rekla, da mu bo vrgia nesrečne smuči v ogenj. A oče se je smejal materi in ker se je oče smejai, s« je smejal tudi Branko, seveda ne tako giasno kakor oče, ker se je matere vendarle bal. Mari je zlovoljna odšla v kuhinjo, Branko pa v vežo, kjer so stale njegove krasne smuči, lepo očiščene in namazane. Branko jih je pooožal in se jan posmejal. In že so tičale na njegovih nogah in že je smuknil iz veže in že se je poganja! pt> razvožem poti. ki se je vila med snegom daleč nekam, odkoder so pozdravljale gore. zasute s snegom m vkovane v iskrečo se ledeno plast.
»Med prazniki sera se pošteno spodil,« jR premišljal Branko, se prerival sunkoma po gladki poti. »A ker sem se polteno skočil, poj dem danes resnično nekam daleč in visoko, da se na smučam in popravim, kar sem z lenobo o praznikih zamudil. Hej, te moje smuči! Lani mi jih je sam Božič potisnil pod drevesce; a še letos so take, da jih n« bi zamenjal, niti za očetove ne.«
Že se je pri smuka! po položnem klancu do gozda, ki je bil ves pokrit s snegom in ivjem. Pot se je stisnila in ni bila več tako dobro .izvožena; zato je krenil z nje in se smuka! skozi gozd kar po celem. Naglo je šel naprej, ker ni bilo nobene zapreke in se bližal goram, ki so na koncu dolinice strmo in razkosano strmele proti nebu. Tik pod njimi se je Branko ustavil za nekaj trenutkov in pomislil, kam bi krenil. A že Se ie spomnil m se spustil na strmino, ki se je vzpenjala ob skalnatem gorovju tja gor do grebena, kamor se je videlo tako lepo in jasno, kakor da je greben oddaljen samo do-lier streljaj.	_______
Lahkotno je Branko prečkal strmino in v dobri volji žvižgal veselo pesem. A nebo se je oblačilo; jadrne megle so se poganjale ob skalovju in z grebena je pričel žvižgati rezek veter. Še preGcn je Branko utegnil pomisliti, so ga zajele bele, goste koprene, da ni videl niti dva koraka predse. Sneg mu je udaril v obraz tako silovito, da mu je skoro sapo zaprlo.
»Ovbe«, je zatarnai Branko in se obrnil. »Tega pa nisem hotel. Čemu tne strašita zdaj megla in sneg? Zato me strašita, da me pripravita ob vse veselje. Nazaj moram, a kako naj grem nazaj, ko pa zaradi snega in megle ničesar ne vidim? Hudo mi bo zdaj, prebito hudo.«
In se je spustil n aslepo srečo nizdol. Smuči so brzele, da je kar škrtalo v prhkem snegu in Branko je potisnil gorko, volneno čepico skoro do oči in se krepko opiral na palice. Ker ni videl pred sabo ničesar in je v megli in snegu izgubi! smer. je nevede zavil na desno; z vso silo je trčil ob ska-k>vjp m se prevrnil po snegu.
A rti zarobantil prav nič, ampak se je na glas posmejal. Pobral se je in se oprezno drsal o>b skalovju. Že je dospel do gostega rušja, ki je komaj z vrhovi moleio iz snega, tedaj pa zagleda med skalovjem široko in prostorno lopo in se je razveseli na vso
moč. — »Nu, glejte,« je rekel. »Kakor za nalašč se mi je prikazala. Lepo bom zdaj vedril in jjočakal, da se megla razvleče. A razvleče se kmalu, prehudo piska veter.«
In je stopil v lopo, a je obstal kakor prikovan. Zakaj hipoma je začul pritajeno, žalostno zdihovanje, ki je prihajalo odnekod iz lope. Giedal je okro? sebe in zagledal tam v kotu nekaj silnega in rjavega, ki je ležalo na tleh in pretrgano hroplo. Branko se je zavzel in dosti ni manjkalo, pa bi se n«i biii lasje naježili pod volneno Čepico.
»Kdo si? Ali a nemara dlvfl mož?« ie za vpil, da je čudno grmelo po votlini »Branko sem in Branko se ne boji divjega moža, č« si res divji mož.«
Rjava pošast se je zganila in vzdignila rogato, bradato glavo. Dvoje oči se je prestrašeno ozrlo ▼ Branka, a že je omahi.Ja glava in čn!o se j« samo še Žalostno hropenje. Branko je stopil bliže in glej — pošast ni bila pošast in niti ne divji mož. Bil je samo star divji kozei, ki se Je bil zavlekel sem v lopo, da bi v miru poginil. Njegova dlaka je bila pokrita s strjeno krvjo in na tilniku mu je zevala dolga, široka rana, a kri ni več tekla iz nje.
Branko ga je gledal in žival s« mo )e smilila. Rad bi |i bij pomagal, pa ni vede! kaka Sklonil se je k umirajočemu divjemu kozlu hi ga dvakrat poboža! po čelu pod rogovi. Žival ga je gledala z gasnečinri očmi, hotela se je vzdigniti, a se je hipoma zgrudila in se ni ganila več.
»Mrtev je,« je dejal Branko In hudo mu je bilo. »Kdo ga je neki ranil in premagal, ko je vendar tak velikan, da bi se ga človek na samem resnično ustrašil? Čudno, čudno...«
A hitro se je spomnil m je takoj vedel vse. Glej, sam Bog ve, koliko let je mrtvi divji kozel vodil svojo čredo po skalnatih gorah, po stenah, po prepadih in med molčečim ruš jem. Bil "je vladar in gosipodar v svojem visokem kraljestvu, koder )e pohajai iz kraja v kraj in strahova! sosednje črede. Poznal ni nepokorščine s strani svojih podložnih in s svojimi rogovi je kazhoval vse prestopke. Poznal je nad sabo samo jasno planinsko solnce, ki ga je ogrevalo. A glej — sredi med njegovo čredo je rastel mladič, krepak in ponosen kakor oče, uporen je bil in trmoglav, da ga je moral spoditi iz črede. A mladič je rastel in rastel in trmasto spremljal čredo. Staremu so se pričeli rogovi krhati in danes v jutru je nasilni mladič navalil na očeta in sta se borila za življenje in smrt. A stari je podlegel; mladič pa je ukrotil čredo in jo odvedel črez sleme tja dol, kjer se med rušjem še kaže nebogljena, napol uvela gorska travica. Na smrt ranjen se je stari zavlekel v lopo ter poginil od žalosti in zaradi smrtne rane.
»Škoda ga je, bil je krasen kozel,« je premišljal Branko in ogledoval mrtvo žival. »Strašno mu je moralo biti v srcu, ko ga je umoril njegov lastni sin. O, živali so čudne in neusmiljene. Da le morejo biti tako čudne in brez srca.«
Žalost se mu jft zganila r srcu ln
nič več ni mogel gledati mrtvega divjega kozla Obrnil se je in je stopil iz lope. In se je začudil, ker ni videl nikjer več megle. Plazila se je saino še ob škrbastih vrhovih snežnikov in solnce sft je smejalo po širnem gorskem svetu in sneg se je biserno lesketal, kamorkoli je pogledal. Branko je zasopel od veselja tn se pognal po snegu. Vrhu strmine je za trenutek postal in zavriskal, da je stoglasno odmevalo po gorski kotanji.
PRAVA POT K POLNOČNICAM
t
1
JL ^ ^—. i—" ^ jšLh*-
1 ž I I L L afflg $ /1 L \ 1 dxl/ i\T {
rJLU_i
19
i Cil
Cl-.AL
re EB
^ -O. Ik •
ŠTu
oP?-
A* (—s —«5-	•
* <A~J / i L>-. I,-;' 1,
JL_\J 'i..---..L.
JL
I	• rv i
Ne, reStev naše božične nttocc tokrat k of Mo tako enostavna, kakor smo si sami mislili. Prispelo je vsega skupaj sicer zopet krasno število
6072 rešitev iz najrazličnejših krajev,
— toda orf teh #h žal ni bito pravilno rešenih cetti 2638.
Za nagrade je torej tekmovato 3434 ugankarjev. Izkl žrebanja Je nasfrednl:
L nagrado: dvofcok), darflo tvrdke »Tribuna« F. B. L. Ljubfjana, dobi De-sanka Dular, Ljubljana. Poljanska c. 9;
2.	nagrado; gramofon s štirimi ploščami tvrdke »Gramofon« A. RaSber-ger. Ljubljana, .Miklošičeva c. dobi Denlša Štefan, Celje. Breg 10;
3.	nagrado: Lubasovo harmoniko, darilo »Jutra«, dobi Janko Vflman, Jesenice;
4.	nagrado: tn knjige revije
nrje m svet« v luksuzni vezavi dobi Jelka Suahy, Kranj 3;
5.	nagrado: smučke, darflo tvrdke Jo-
so Go-rec, rrasl d. z o. z. Ljubljana, dobi Trudica Holzmarm, Maribor, Maistrova ulica 14;
6.	nagrado: Album SVovenfje, darflo »Jutra« dobi Jaško Erjavec, Novo mesto.
Zbirko iz »Jutrove mladinske knjižnice« prejmejo naslednji
ugankarji
1.	Karol Klančnlk, Mojstrana 10, Gorenjsko.
2.	Rudolf Keriftč. učenec osnovne Šole, Žiice p. Loče pri Poljčanah.
3.	Gusti Ložnjak, Mishnje.
4.	Kornelij Teran, učenec IV. r„ VB-nja gora.
5.	Miloš ln Sonja Ravhekar, Boh. Bistrica.
6.	Miha BenkovK, Blagovica.
7.	Milan K°šenlna, Gomtfsko.
8.	Hanika Cimerman, šolarica VI. r. p. Marenberg.
9.	Nada Vlžfartln, učenka IV. r. Zagreb. Nova cesta 20.
10.	Anica K©nda, Beograd. Moravska ul. br. 27/V1—I._
»Juhuhu!« — A že je kakor veter drevij po strmini in dalje, dalje v dolino in do samega doma. Mati ga je spet oštela, a Branko se je smejal in si gladil rdeča lica. Mati je odšla v kuhinjo in kaj si je hotela, Branku so prirasle pač smuči k nogam; kaj pa naj napravi, ko ve, da pri Branku vse skupaj nič ne zaleže?
11.	Darinka šuWc, 6. r. osnovne šote. Nova vas št. 21. Žiri.
12.	Rado Zupančič, učenec IV. rax^ Višnja gora 29.
13.	Zlatka Kova«, Sv. Marjeta aa Dr. polju p. Račje.
14.	Milan Beg, sin učitelja, Trbovlje.
15.	Zinkica Lah, učenka L raz^ Ljub-flana. Mestni trg 13/111.
16.	Franc J a koš, učenec M. nt L i. frbovfoe. (Retje 134) 8.
17.	Tonček Lavrič, TV. ras. osnovne šole. Rogaška Slatina.
18.	Micfka Blstemlk, Prevafle 20L
19.	Lado Škomfk. Zidani most 14.
20.	Radovan Cflenšek, Ptuj, Krekova ul. 7
21.	Kar! Potočnik, Kodno p. Laporje
pni SI. Bistrici.
22.	FranceHj PBtaver, Krtka vas SL
37 pri Brežicah.
23.	Anton Maslo, Rimske TopRce.
24.	Franci Hrašan, Sv. Jurij ob južni železniici, učenec III. raz. osnovne šole.
25.	Tatja K urnik -Hof bauerje va, Šoštanj.
26.	Franci Ptcek mL, RSmica na Dolenjskem, št. 54.
27.	Anica Robfft, Jesenice Ii20.
28.	Angela Kvas, »čenka UL m. t, Crnomuij. 189.
29.	Franca Tank«. Sodrafica Številka 138.
30.	Božiča PiatkovR, KrSko ob Savi
31.	Mara Plenlčar, Litija 26.
32.	Franc Markeij, učenec L Vrhnika.
33.	Dragtea llrovat, Predtrg R. Radovljica.
34.	Zvonko Bel®c, Kamnik, Nori trg štev. 19.
35.	Leopold Lešnik, ste postajenačei-
nika Šmarje-Sap. Dolenjsko.
36.	Tončka Blaznlk, Krk, Otok Krk, Hrvatsko Primofje.
37.	Palmira MarlnfS, učenka IV. ras. osn. šote, Kočevje.
38.	Tone Prinčfč, Ljutomer 50.
39.	Ciril Gorišek, dii.iak IV. raz. meSč. šole, Mežica.
40.	Anton Hefler, Brezno ob Dravi
41.	Rajko Hribar, Vevče 34. p. D. M. y Polju.
42.	Franci Zupančič, Log 167. Hrast-nft.
43.	Marica in D. Vari, hčerki podpri-
pravnika f. k. v p„ Vransko.
44.	Vladimir Žužek, III. b. r„ Skofta Loka.
45.	Danica ln Slavica Oartner,
ki osn. šole. Novo mesto.
46.	Ernest Rabič, SI. Javonrik 66.
47.	Vladimir Habith, učenec H. Sv. Lovrenc na Pohorju.
48.	Janez Robačer. Skn. Konice ito— rilka 13.	-a
49.	Rozfka Kraner, tov. za duSBc. Ro- -še pri Mariboru.
50.	Franjo š®flna, ač. H. raz. pri Ljudmili Kancler, Sebwca ob Dravi a,
* 51. Rezika Levačič, Mursko Sred»ee7
št 89, Med.iimur?e.
Glavne nagrade se IzrOčDo osebno, le na izrecno željo se pošljejo po pošti. Vse ostale nagrade pošljemo po pošti brez posebne zahteve.
Jutro.
Sivko
VoSčji roman
Kofot se je izprehajal sem in tja in
brisal z repo-m po suhi travi. Sedel je in se san^avo zagiedal v pokrajino. Nato se jc spet zazri v jaabino. In Sivko je ležal v kiknji in je videl podiost v kojo-tovih očeh. Zakaj od zgoraj so se zrcalili v rej,h obešenjaški obrazi ostalih ko-iotov. Nato kojot ni mislil, čeprav je bil premeten.
Minilo je dokaj časa. Kojot je bdi potrpežljiv. Zamaknil se je bil v jazbino. Ni mu šlo v glavo, da naj bi ostaia njegova zvijača to pot brez uspeha.
Tedaj se je položaj izpremenil. a kojot tega ni precej opazil. Sivko je pa opazil izpremenrbo, ker je gledal kojotu v oči.
V zrcalili, ki sta bili kojotove oŠ, je videl, kako so glave ostalih ko.?otov nad jazibino mahoma izginile.
Ko je kojot pogledal kvišku, jfh že ni bilo več. Samo za trenutek je pogleda! tja; njegovi možgani so takoj brzojaviK nogam:
»Popihajte !<>!«
Toda bilo je prepozno, zakaj tisti mah je šinil Sivko k jazbine m stisnil hudobo za vrat.
Sivkov naskok, na katerega ni bil pripravljen, je vrgel kojota v stran. Div-
je je otepal z nogami, da bi se pobral, a Sivko je bil že nad njim. Hrope sta se valjala po tleh. kojot je hlastal v zrak rn cvilil od togote. Zvijal se je kakor vijak, praskal in cepetal; Sivko je držal glavo potuhnjeno m ni grizel po nepotrebnem. Zdajci pa, ko se je kojot z močjo obupa vrgel kvišku in hlastnil po njegovem tilniku, se je Sivko zakadil vanj in ga zgrabil za grlo. Samo enkrat je ugriznil, a smrtno. Kojot je bil doigral.
Sivko ga je pustil tn oŠ so mu vzpia-
menele. Kojotovi udje so še drgetati v smrtnem boju, nato je obmiroval in obležal.
V daljavi je %el mož po preriji. Preko ramen je nesel puško. Kojoti so ga bili videli in jo popihali.
Dobro so poznan učinek puške, to strahovito čarovnijo. Na begu so se razkropili in stekli vsak v drugo smer. Bežali so ix>tuhn.ieni, zdai sem, zdai tja. Tako mo-ž ni mogel meriti s svojim treskalom. Kmalu so izginiM.
Sivko n! mogel videti moža. Sivko je šel okoli rn okoli zaklanega kojota in mu gledal v skaljene oči. Nato .ie stekel na grič m se ozrl v nebo. Zdaj bi bil lahko videl moža v daljavi, pa ga ni. V veliki zavesti svojega maščevanja ni mogel misliti na ljudi.
Mrak se je spuščal na prerijo. In
Sivko je zatulil zmago...
Mož na preriji je začul tuljenje in obstal. Morda je bil govedar Miki ali ovčar Ole ali kak tujec. Razdalja je bila velika.
Toda mož je imel dobre o& in je videl volka na oddaljenem griču. Icako se je odražal od večernega neba. Videl ga je kot senco. Nepremično je stala senca na griču in tuljenje se je razlegaio po preriji. Molčali so vsi glasovi daleč naokoli. Bik) je, kakor da posiuša 'es svet
samo še to edino pesem.
To je nemara jezilo moža, afi pa ga je obšla samo muha, Ja e hotel poizkusiti puško na to veliko razdaljo. Vzel jo je z ramena. naj>el petelina, pokleknil in pomeril. Meril je dolgo in telo skrbno.
Majhen oblaček se je vzdignil in čez nekaj časa se je razleglo z one strani, kakor bi bil počil z bičem.
Tedaj je Sivko začuti! lahen ndarec. Kamenček je bil, ki je s ta! odtetel proti njemu, s kraja, kamor je bila udarila svinčenka.
Molčal je hi se potuhnit. Zdaj Je zagledal moža v daljavi in veliko čustvo v njem je ugasnilo. Nič več ni zagnal svoje zmagovalke pesmi.
Mož je bil obesil puško na ramo In odšel. Uro potem je ležal Sivko pod ovčarjevo dvokolnico. Hiram ga je videl tam. Ves zvit je teža! Sivko na tleh. Njegovi udje so drgetali. Bilo je. kakor da ga zebe.
«
13. poglavje. Sivko najde sled svojih bratov
Nekega dne se je pričela zima. Okno je bilo prevlečeno z ledeno skorjo in ko je Hiram pomolil glavo iz vozi<3ca. je bila vsa prerija pokrita s snegom. Solnce je vdiajalo rdeče kakor kri, a pozneje so se koprene raztrgale in sneg se je jel lesketati v solnčni svetlobi in preko gričev so legle višnjeve sence.
Hiram je gazfl po sneg« in Sivko Je
hodi! za njSm in stopa! po njegovi sledi. Ovce so zdaj vstajale, stresale sneg i* volne in beketale.
Razkropile so se, njihovi parki ji so razkopavali sneg in brskali za subo travo. Hiram in Sivko sta šla za čredo, ki se je počasi pomikala dalje. Nato je prišel ostri čas. Miraz je bil strašen. Nebo je bflo Časih rumeno kakor žveplo m prve snežne burje so divjale preko ravnine. Ovce so legle ob takrh prilikah tesno druga k drugi in Hiram je zleze! v dvokolnico. Voziček je jel škripati na vseh koncih in krajih, vse verige in vsi zapahi so ropotali. Stemnilo se je m veter je podi! snežne gmote pred seboj. Prasketate so po okencu tn stenah vozička.
Zjutraj je bil Sivko pod vozičkom do uhljev zakopan v snegu, ki ga je brla burja nametla skozi kolesa.
Kadar je burja utihnila, so v nočeh tulili kojoti. in še neko drugo tuljenje je vstajalo, mamj zvonko od kojotskega. a globoko in mogočno — huuuuuuuuuuuflu havhav hanutnimrilil Sivko je tedaj vzdignil glavo. Skočil je pokoncu in stresel sneg iz kožuha. Enkrat je stekel v tisto smer, te katere je prihajalo tuljenje: bilo te bflizu. Toda Hiram je odprl vrata vozička in s ouško ustrelil v zrak; tuljenje je utihnilo in Sivko je zlezel pod voziček.
Mož, ki je hodil
za svojo senco
Obisk pri starem Zavrharju — Dvojnik Pavla Wegener-ja — Zopet liiadič na strehi — Glas vpijočega v puščavi — Doktor, ki je rajši tovarniški delavec — Deklina
Pra-v za prav je bilo neumno laziti zdajle ponoči tod v to meni popolno« ma neznano in vso samotno reber, kjer zlepa ni bilo na spregled ne luči ne hi* še ne kake žive duše, in kjer so se le žalostno klicali čuki, — pa kaj sem ho® tel?
Toliko mi je naročal prijatelj dr. Klop, privatni detektiv, ki zmeraj skr« bi, da mojemu peresu ne zmanjka za« nimivega gradiva: »Kadar pridete kaj ▼ L., ne zamudite obiskati starega Za« vrharja in mu sporočiti moje pozdra« ve. Zelo simpatičen možakar, ta Zavr« har; izobražen, prosvetljen kmet, ka« kor ga ne srečaš vsak dan. In pa imeni« ten pripovedovalec, rečem vam; vzemi« te s seboj beležnico, se vam bo na« bralo. No, lahko pa tudi tam kaj po* sebnega doživite — interesantna hiša to!« je bil pripomnil detektiv, smeh« ljaje svoj navadni tenki in vedno ne« kam skrivnostni smehljaj.
Potem takem me je seveda zelo vle» klo k temu Zavrharju in ko sem se mudil jeseni baš tam blizu po oprav« kfh, sem mimogrede porabil priliko za obisk njegove domačije. Sicer sem spričo že malo pozne ure hotel napra« viti to šele naslednjega dne in preno« čiti doli na vasi v gostilni. A tam je bilo zaradi jutrišnjega sejma do zad« njega kotička vse zasedeno. Vesel sem bil, da sem mogel spraviti vsaj svoje vozilo pod varno streho, sam sem jo pa na dobro srečo mahnil gor k Za« vrharju.
Še slabe pol ure ne, pa boste gori, so mi bili rekli v gostilni. A sem ho« dil že dobre pol ure in še ni bilo kon« ca te grape, obrobljene na obeh stra« neh od gostega Ieševja, da se ni videlo prav nikamor, in zdaj se je povrh še razcepila pot. Kje je bilo zdaj prav: ali naravnost ali na desno?
K sreči je zdaj le nekdo prišel za menoj gor po kolovozu. Posvetim mu malo naproti z žepno baterijo: halo, bil je motociklist v opremi, v tako zva» nem »bajacu«, na glavi avbo, na čelu zaščitna očala, ki jih je zdaj naglo po« rinil na oči, menda ga je moja luč sle« pila. Zato sem jo utrnil i<n ga pozdra« vil:
—	Dober večer, tovariš od bencina! Ali ste tudi rajši pustili motor zdolaj? Saj bi si človek tukaj še peš zlomil vrat.
Povedal mi je, da sta se vozila s pri* jate!jem, trgovčevim sinom, ki ima mo« torno kolo, in zdaj da gre domov. Na Sela. To je kmalu tamle za ovinkom, naravnost gor pa se pride k Zavrhar« ju. Tudi ni daleč, takoj na vrhu klanca.
Mi je povedal prijazni fant; bil je pa tako hripav, da je samo šepetaje mo« gel govoriti.
—	Prijatelj, vi ste se pa pošteno prehladil! sem opomnil.
—	Razgret sem nil pivo, tri dni sem bil čisto mutast. Zdaj pa že spet lahko kadim! se je zasmejal in odkašljal.
Ponudil sem mu cigareto in sva si prižgala. Pri tem sem videl, da je ta moj tovariš še jako mlad; niti maha še ni imel pod nosom. A bil je čeden deč« ko, beli njegovi zobje so se svetili ce« lo v temi. In bil je menda tudi pore« den dečko, ker je, ko sva se ločila, še enkrat pritekel za menoj in me pocu« kal.
—	Gospod! je pošepetal. — Pri Za« vrharjevih pozdravite M in ko, prosim,
—	Od koga pa naj pozdravim?
—	Od Kovačevega študenta, recite. Pa naj mi pošlje kako ljubavno pisem« ce po očetu. Ampak očetu tega ne sme« te povedati!
—	Dobro, sem se smejal za njim. iz« gubljajočim se spet v temo. — Bom
opravil. Ali Minka že hodi v šolo? *
Halo Zavrharjevi, dober večer!
Grem skozi razsvetljeno prostrano vežo, odprto na oba kraja; iz kuhnje pokuka ven mlada ženska glava. Tem« ne ponižne oči v belem obličju, tiha, resna usta — obraz samostanske se« stre.	z
Ali je gospodar doma?
Doma. V hlevu bodo nemara §e, pri konjih. Ali naj gre klicat?
Bom že sam našel. Ali je ona doma« ča hči, Minka?
Ne, dekla Lojza. Minka zdaj ni do« ma.
Našel sem starega Zavrharia v hle«
močan mož, luč leščerbe je obsevala njegovo sklonjeno belolaso glavo, nje« gov široko«oglati, čudno grdi in čudno prikupljivi obraz. Res čudno, kako sem na prvi pogled že občutil prijateljstvo do tega človeka. Morda ker je tako po« doben Pavlu Wegenerju, temu simpa« ticnemu igralcu.
In kako ljubeznivo se je razžaril ta obraz, ko sva se pozdravila. Videl sem: Zavrhar me je bil odkritosrčno vesel. To je potrdil tudi njegov pes, stari Mik, ki je sprva tako hudo zarenčal name, zdaj se pa preprijazno drgnil ob meni.
—	Ali vas smem vprašati, priiatelj Zavrhar, kaj ste pravkar premišljeva« li? V:deti ste bili nekam otožni...
—	Kaj sem premišljeval? je dejal, zapiraj e hlev. — Svojo samotnost... Boli sem star. bolj sem sam. A bi tako rad imel okoli sebe druž;no, veliko do* bro družino, ki bi me ljubila, jaz pa njo. Pa ni mi to dano ...
Ko sva stopala čez dvorišče, pa je Zavrhar postal in zamahnil z roko na* okoli:
—	Poglejte priiatelj, to lepo doma« čijo! To tako veliko našo hišo! Pa je notri tiho ko v kloštru... In zmeraj premišljujem: Čigavo bo to, kdo bo go» spodaril tukaj, ko mene več ne bo?
—	No, za to vprašanje je pa menda še dosti časa, prijatelj Zavrhar. Opro« stite, koliko jih imate let?
—	Osem in šestdeset.
—	Ha, torej bo gospodaril tukaj Za* vrhar še dvajset let. Potlej pa itak pri« de vesoljni potop. Dvajset let najmanj še, prijatelj Zavrhar, kakor ste še zdravi in krepki; za toliko vam lahko dam takoj pismeno garancijo, če hočete.
—	Ni to ... ni to, prijatelj, pa je ža« lostno zmajal z glavo stari Zavrhar in se zazrl gor v streho, kjer se je iz dim* nika dvigal bel, svetel oblaček v črno nočno nebo.
—	Bral sem tisto, je povzel čez čas, — ko ste pisali o hiši, kjer je na dim* niku sedel hudič in sviral na frulo... Tudi na naši hiši sedi hudič. Večkrat ga slišim, kako veselo žvižga!
Brez dvoma: stari Zavrhar je bil no« coj otožen, močno otožen. Pa sem raz« umel, zakaj je bil tako vesel mojega obiska, razumel pa tudi, da mi je v tem razpoloženju zaupaval intimnosti svo« je duše kakor staremu dobremu prija* tel ju, ki bi jih sicer morda ne odkrival pred menoj.

A potlej v hiši in pri večerji je bil veder in vesel in me je zabaval s pri« povedkami, da mi je srce v prsih po« skakovalo. Pa sem premišljeval: Če bi takle človek pisal, to bi ljudje brali! A je pač zmeraj tako, da so najboljši pi« satelji tisti, ki nič ne pišejo. A sem re« kel Zavrharju, naj bi kaj spisal, saj tam pri peči na mizi, obloženi s knji« gami in časopisi, je imel celo pisalni stroj, na katerega je sam tipkal, kakor je povedal.
Nato mi je odgovoril:
— Spisal sem že včasi kaj, kadar me je tako nagnalo, ko sem pa čez čas tisto bral, me je še vselej bolela glava. Kako bi bolela šele druge ljudi, če bi to morali brati!
Prebival je stari Zavrhar, kakor je izgledalo, v hiši sam z deklo Lojzo. Drugega obraza sploh ves večer nisem videl. Bil je ta čas celo brez hlapca; sosedova fanta sta hodila pomagat, ko« likor je bilo treba. To je tako omenil, ko mi je pravil o svojem gospodarstvu, ki da je čedalje težje breme za njego« va omagujoča ramena.
Sicer ga za njegove hišne razmere tudi nič nisem vpraševal. To mi je vse v vsem sam razodel, ko sva v pozni uri še kramljala pri čaši vina in se ga je spet polotevala otožnost.
Ljubezni mu je manjkalo. Vse življe« nje je stradal ljubezni, od otroških nog pa do sivih las. Njegov oče je bil trd, hladen človek, ki je mislil samo na de« nar; mati mu je umrla zgodaj. komaj da jo pomni; mačeha, b;Ia je dobra, a ljubezni mu ni morda dati. Rajna žena — pet let je že udovec — dobra, po« štena žena mu je bila in lepo sta se razumela, a ona ie bila ko lučka pred sveto podobo: brli, brli, prilivaj še to« liko olja, vedno bo samo brlela.
Nikoli v svojem življenju ni okusil tistega, kar se imenuje ljubezen med moškem in žensko; tistega, kar ni sa« mo ogeni dveh teles, amnak tudi ogenj dveh duš. Enkrat samo. hinno in bežno in davno ie spreletelo hlad njegovih dni nekai ko utrinek takega ognja, a še to je bila samo zmota, prevara. ..
žena, kako bi bil srečen danes! Da bi
vsaj eno dušo imel vodno poleg sebe, ki bi z nji mčutila, in da ne bi bil tako sam, tako sam ...
Njegovi otroci? Ah! — Nekajkrat je še vzdihnil stari Zavrhar, ko je govoril o svojih otrocih.
Najstarejši sin, ki bi imel prevzeti domačijo, da, ta je bil njegovega kova in vanj je stavil vse upe, a mu ga je vzela vojna — nekje na Ruskem leži njegov grob. Dve hčeri sta že omoženi, ena s trgovcem, druga s stavbenikom, obema se dobro godi, kaj jima je še očetov dom? Niti čez poletje jih ni več gor z otroci, vozijo se rajši na morje, na Bled. Gospoda!
Še samska sta najmlajša dva: Jošt in Minka. Jošt je študiral, doktor prava je, toda ... Stari Zavrhar mrmra, zma« juje z glavo in sam ne ve, kaj bi rekel o tem svojem sinu Joštu. Čudak je to, drugače dober fant, mehkega srca, vse bi enemu dal, ampak od sile je svoje« glaven, samosvoj, zmeraj nekako zaprt vase. Pa nekaj ga je začelo mešati v zadnjem času. Zdaj pravijo, da je pu« stil službo na sodniji in da je šel za delavca tja v neko tovarno. Pravdar« ski doktor pa navaden dninar, ali ni to norost? Ali mu je tega treba? Če hoče delati z rokami, naj prde domov, sem na svojo rodno grudo, ki čaka na mladega gosnodarja; tukaj naj prime za kramp in dela za svoj, ne pa za tuj kapital.
—	Norec! godrnjaje premišljuje sta« ri Zavrhar — Pravijo, da je boljševik. Pa če bi bil boljševik, bi ga gotovo že zaprli. Menda bo le res, kar mi je on« dan prišlo na ušesa: Da je to storil za« .<adi neke dekline, ki je tudi tam za de* lavko. A naj vrag to razume! Menda oo vendar vsaka rajši vzela dohtarja »fot pa delavca?
—	Morda je pa to drugače, priiatelj Zavrhar! pripomnim jaz. — Morda pa išče tudi mladi Jošt tisto, kar je zaman iskal in kar še danes tako pogreša sta« ri Jošt. Prave ženske, prave ljubezni!
—	Dobro, zamrmra stari in mežika vame z rosnimi očmi. — Zakai pa po« tem skriva vse to pred menoi? Zakaj ne pride in se mi razodene? Kdo bi ga bolje razumel, kdo miu bolj pomagal kot jaz, njegov oče!
—	Kako pa je z vašo najmlajšo, z Minko? sem vnrašal. da ga odvrnem od mučn h misli na sina.
—	Ta? je šele čez čas povzel oče Jošt, zlivši na jezo kozarec črnine. — Ta se je pa kar vsa izpridila. Zavoljo nje sem moral spoditi hlapca od hiše.
(Nadaljevanje prihodnjo nedeljo.)
Josip Fr. Knaflič.
vu. Ob jaslih je stal pri kobili, velik, In vendar, ako bi vsaj ooa še živela,
Operni tenorist Svetozar Banovec v Ameriki
Poročali smo že, da prireja naš oper* ni tenorist, g. Svetozar Banovec, — kakor sta to že storila operna pevca ga. Pavla Lovšetova in g. Tone Subelj — koncertno turnejo po Zedinjenih državah Severne Amerike. Iz pisem in dopisov ter iz poročil jugoslovenskih in angleških listov Severne Amerike izhaja, da zanje naš simpatični rojak s svojimi koncertnimi prireditvami ve« like uspehe. Banovec je prodrl ne sa« mo pred slovensko, srbohrvatsko in če« ško publ'ko, nego tudi pred ameriško, ki ga priznava in upošteva kot popol« nega umetnika, kar je v Ameriki s:cer težko doseči; kajti tam imajo priliko slišati najboljše in svetovne pevce.
Doslej je g. Banovec v nekaj mese* cih nastopil na 18 koncertih, povsod z najlepšim uspehom; v nekaterih krajih je pel celo po dvakrat, n. pr. v Chica« gu, Clevelandu in Milwaukeeu. Pel je tudi na treh velikih radio«postajah v raznih jezikih. Vobče je na raznih koncertih, ki niso bili namenjeni zgolj za naše naselbine, imel na sporedu ju« goslovenske, nemške, italijanske in an« gleške pesmi. Kjer je nastopil, povsod je bil povabiien. da priredi še nov kon« cert, nonekod celo no dva. Angažiran je tudi na vel:ki radio«postaji v Chica« gu (Tribune Radio Starion), na kateri nastopajo samo nrznani umetniki Ima še vse polno vabil za n?daljne koncer« te, tako. da ne bo mogel vseh absolvi« rati v dovoljenem času. Dovoljeno mu ie namreč samo šestmesečno bivanie v Ameriki. Obljubili so mu pa. da bo dosegel podaljšanje tega dovoljenja za šest mesecev tako, da se bo lahko od« zval vsem vabilom. Za enkrat se g. Ba« novec sicer še ni odločil, kako naj ukrene, ker je b" njegov prvotni na« črt ostati v Ameriki samo šest mese* cev in potem i+i v Italiio. da našti"f;« ra še nar oner. K^r pa ima že povabila za nožno nomlnd, bo skoro sigurno ostal še tam.
V nrdelio 8 decembra m. 1. jp 5eJ iz Clevelanda v Cal-miet na konc^r* Vi je izvrstno izr»ad"l. Razdaja med Cleve« lan dom in CaVme+om ie za evrr>nske pojme pač vel:ka. k*kor n. n-r. L'"b« li{ina«Černov'ce. V Clevelandu ie bi'o milo podnebje, v Calemutu pa na i« strožia zima — no.1 metra sn^a — či« sto na severu Amerike. Praviio. da ie to ameriška Sibirija. vpnrlar srvvnjnja na našo nre'eno Goren;sVo. kaiti ves polotok ie gnrat in nor?šč°n s smreVo* vimi rto^dovi ter brezami. oVrog veli« kanskega no1o+^l-*i na ie ogromno ie« zero Snnerinr V tem kraiu ie na ista« reiša s,r,,TensVa našima in ie v»« liko n«5'h rniiVov. ki pršli tia 5° nred 40 leti Simnatični Ranovec ie b:l snreiet kar na?goF+n1inbn<Me	;e
gost" tamn?niprrq duhov^ka. žnnmka Mr. K'ončiča. ki je ;mel lan* ?51e+"io0 masništva in je rodom iz Železnikov
na Gorenjskem. Tam je Banovec čisto nepričakovano našel mnogo soimenja* kov, ki pa ž njim niso v sorodu. Uspeh koncerta je bil izredno velik. Ponovno je ganil publ ko s svojimi izvajanji do s&lz. Povabili so ga na koncert za ko« nuc maja t. 1. Novi koncert bo v veli« kem avditoriju »Opera«House«, ki ima prostora za 1200 ljudi, pa bo — kakor kaže, — še premajhen. Ta koncert bo internacijonalen. ker je navedeni kraj ameriško letovišče.
O Banovčevem koncertu v Calume* tu so listi prinesli zelo laskave ocene. Tudi angleški »The Calumet News« je prinesel pod naslovom: »Slovenski pe« vec — burno aklamiran« dolgo poroči* lo, polno največje pohvale. »Hrvatska« Chicago«CaIumet piše med drugim: »Odpjevao je svojim umiljatim, ne pri« silnim tenorom, zanosno tako. da n:ie bilo oka, koje nije prosuzilo. Svršiv pjesam, a dvoranom nastade burni ne« utolaživi pljesak, da je bio prisiljan povratit se, te ponovno odpjevati. Jest g. Banovec se je upravo uživio v sva* ku pjesmu, koju je pjevao, b'lo sloven« sku hrvatsku ili englesku. Odobrava* nju oublike nije bilo kraja ni konca, da ie mnoge pjesme morao opetovati.« Po koncertu je bil banket na čast izborne* ga pevca. Mnogo govornikov je na«
Kakor že od nektM. tako tudi kencs popravlja snežne čevlje in gatoše staroz-naTia fvrdika prva slovenska iwrra vufckarošzacmia gnmgga ŠKAFAR, Ljubljana, Rimska U.
zdravljalo odličnemu umetniku in mu čestitalo na njegovem sijajnem uspe« hu. Rev. Klopčič je pozdravil slavljcn« ca z izbranimi in ginjenimi besedami in mu čestital na nepričakovanem uspehu prireditve kakršne tamošnja kolonija Jugoslovenov še ni doživela. Drugi govornik g. Spehar je med dru« gim rekel: »Ko smo pričakovali g Ba« novca na tukajšnji železtvški postaji, se nam je zazdel čudo maihen. a no« coi. po svršenem koncertu, ga gledamo vsi tako velikega.« Ginien se je zahva« lil g. Banovec na tolikih izrazih simpa* tije, rekši. da mu bo jugoslovenska ko« Ionija Calumeta ostala v neizbrisnem spominu. Vsi listi, ki z veliko pozor« nostjo sledijo Banovčevim nastopom, mu žele najlepš'h in trajnih usnehov v novem kraju. Tudi mi se najiskreneje priključujemo tem željam.
iJCraljitarji

A, Durer: Trije modri molijo Jezusa
Ce imajo naše narodne kotednioe svoj pomen za veSike praznike kakor so n. pr. božič in Novo leto. so tem večje važnosti o sv. Treh Kraljih, ko bodrijo otroci od hiše d<o hiše, napravljeni kar mogoče po opisih Svetega pisma, c&rnjeni v .plašče, s papirnimi kronama na glavi in z zlato zvezdo v roki. Kodetr se je ta običaj obranil do dafndamaštroe>-ga dneva, se na dan sv. Treh Kraljev razlaga klic;
Stojte, postoite verni ljudje, ^svetla nam zvezda gori gre!
In še dalje oznanjajo »kraljitarji« Oa-špar, Miha in Bo Meč ar slavo imerna Jezusovega; a ne le slavo, ampak tudi razlagajo svoj človeški čut, kajti: To dete pa je pravi Bog, vel'ko v.smo no mraz trpi.
Zvezdo, kj gre pred njimi, opeva narodna pesem tako'le:
Od one gore viisokd ■nam sveMa zvezda gori gre. Čim nam je visi shajala, svetlejša je posta;ala.
Drugod zopet posesa govorica in do-miilTa -naišega ljudstva nekotliko nazaj od samego dogodka, ko pravi: O ti drobna detelja, kam si ti mene zaneTiaTa! Med jagode, med lešnike, na zelene travnike. Jagode bom pozobata. lešnike bom pehrostala. Kder so ledik fanti®, tam je vefko štimaroje, kder so M-ik deklo e, tam je veliko veselje. (Kder so mož i zakonski, tam je ve-1'ko z gov arj a raje, kder so žene zakonske, tam je vel'ko žalosti).
N<e opevajo pa vse resmi detelje, jagod. feSnškov, zelenih pravnikov, fantovskega in d"?kvškeg>a stanu ter mo-škeisra in ženskega zakrmstva. So tudi takšne, ki gredo skozi pokrajino naravnost k predmetu, kakor kaže naslednji primer:
Rasti, rasti kronrva, da boš cf-o prtT:e zslkr^a, da ne boš prosto pustila ko za 'no zeleno ce^to. Po cesti gre sveti Jožef, ki pel^e oslico. n*a osMci sodi Mariija, na kriV derži Jezusa, na krili derži Jezusa, pa je močno žafostna.
In z"dai; s!1edi op's vzroka, zakaj so odtrinif t-ve kralj-' na not:
Herodež je postal srdit,
ima
se ama novi kra$j rodft, pustil vse fante pomorit" dvanajst tavžent moških otro&, ■to je b'la žalost in jdk.
Spotoma srečajo tri kralje fjradje ih vprašujejo:
Sveti trije kfrafl& fcam vi ratržate?
Oni odgovarjajo:
Mi •ra.ižaTm, trti raJJatrvo v mesto Betieibem.
Ljudska zvedavost nš zadovoljna s tem odgovorom in sprašuje daf.e:
Kraljeva svetlost, kie ste vi doma?
Prvi .kralj odvrne: Mi -.smo tam doma, kjer scCnce gori gre!
Vprašanje dTtrgermi se glasi emeko kakor prvemu im on odgovarja:
Tam. kjer solce opoldne dočrm pravi tretji:
Tam. kjer solnoe do!! gre!
A 'tudi za zunanjost treh modrih naše ljudstvo svoj pese^eu jtezik: Eden oe>re.n. pa je mlad, ves je oportan, ves je zlat
In potem:
Gašper jezcTi namaprej, gotovo nafho.r"e cesto v6. Dva kar jezdita za njim,' zrrer-crn govorita z nftm.
Kakšni so nameni treh modrih? Na-sJauja,:e se na FTero-dežovo jezo. si jte narodna pesem napravila primeren komentar:
Sveti J°r>ef se Je tudi bal, k' je b!3 Jezušček zasnal, mejne!, de so puin peršK, da bi s taistem deirgam 5!?.
Hvala Bogu — vse je prav, zastonj sem "tako se bal, saj so ga prišli le čestit in se priporočit.
Ko pa .ie konec dvoma, se «.orosf? narodna pese/m v reTjgrom0™ čuvstvu: Svnje W>ne dol Jemljejo, n:zko se pn'ikla,n:a:o, zaklade še odp^-ao, vse detecu darujejo, za kr^a ga snemava}o...
Pokojni slavist dr. Karel ŠtrekeF, ki nam je podal zrca'o duše naš^fra liud-s-tva v svofh re.oreni'ačIfv:b Na-odnTi pesnih pripominja, da je prišla beseda »''•raVitarii« od čnrfh K--an:cev k B-i'im Kranjcem. Sodi! je, da je to :zpa"en izraz »kralji ftrre« (v pesmih) ?z česar je naiprej nastaja beseda »kral^trje«, iz •tega kra^itarji in končno jeJnrmcika raba ».terafirtar«. Beseda se je po vojni rrvenda tudi med preprostim ljudstvom več ali manj pozabila.
Lanske „Jutrove" akcije
Vsi udeleženci tega družabnega po* tovanja, ki je poteklo brez najmanjega incidenta in v jako prijetnem razpolo* žen ju, so se vrnili z zadoščenjem in hvaležni »Jutru«, da je organiziralo to potovanje v redu, udobno in za rela* tivno nizko ceno. »Jutro« je kasneje prejelo še več vprašanj in pobud, da*li bi organiziralo še kako slično družab« no potovanje. »Jutro« ima vse te mici« jative v evidenci in proučuje za 1. 1930 še kako tako potovalno akcijo, za kas tero se bodo udeleženci gotovo kaj ra* di in v obilnem številu zglasili. Kon* kretne podatke bomo pravočasno ob s javili v listu.
sti primerov, ki smo jSi sfcupno opf-
saM v števtiM ob Vseh svetih, je uveljavljeno tudi za tekoče leto, kar so čitatelji vzeli z zadovoljstvom na znanje. Zavarovalnica »Triglav« bo izplačala 10.000 Din zakonitim dedičem vsakega »Jutrovega« naročnika, ki bi se tekom leta smrtno .ponesrečil ali na posledicah nesreče umrl v šestih mesecih >po nezgodi.
_ V Jamskem letu je neizprosna usoda tirjala v krogu »Jutrovih« naročnikov 14 žrtev, ki so po nesreči izgubile svoje nadebudno življenje. Bilo je med njimi več družinskih očetov, s katerimi so otroci izgubili rednike.
Splošno vsaka taka nenadna smrt lahko katastrofalno pretrese gmotni položaj družine, ki je že itak težko udarjena in tako se je »Jutrova« zavarovalnina izkazala ko?t najnuineje potrebna podpora družini v primeru smrtne nesreče katerega »koli naročnika.
Za bedno deco
Lani še o božiču ni bilo snega in mra* za, o novem letu pa je pritisnila zima, kakršne nikdo ne pomni. Po 28 in celo 31 pod ničlo so imeli po nekaterih kras jih Slovenije, da so pokali kostanji v tivolskih drevoredih in so tički padali z njih. Najmanj štirikrat na dan sem moral mimo barak na Grudnovem na* brežju, ki so komaj gledale iz sneženih okopov. Vsem so se smilili njih prebi* valci, posebno od mraza premrta deca. Ze po Treh kraljih sem napisal član* čič o zmrzovanju ubogih barakarjev, da bi se jih kdo spomnil, na uspeh pa seveda niti mislil nisem.
Ko sem dva ali tri dni pozneje pri* šel v uredništvo, so mi kolegi hrupno oznanili, da me iščejo tri punčke, tri srčkane gospodičnice. Kar tri naenkrat, sakra, kaj bo pa tor" Proti poldnevu so se res prismehljale tri zlate devičice in mi povedale, da so prišle po otroč* ke, ki v barakah tako zmrzujejo in se jim smilijo. To pa ni bilo tako eno« stavno, kakor smo mislili. Izbira je bi* la težka in tudi starši so se neradi lo* čili od svojih malih, končno je pa Mladka, hči pokojnega sodnega svet* nika Celestine, odpeljala eno dete, nje* na prijateljica Jelena, hčerka notarja Pegana, pa drugega otroka s seboj v Radovljico. Dobrosrčne gospodične smo pri barakah fotografirali in objavi* li članek o nepričakovanem dobrem de* Ju s kratkim pozivom, naj dobri ljudje posnemajo gospodični. Omenjam, da je tudi še tretja radovljiška gospodič« na prišla po siromašno deklico v bara* ke. »Jutrov« poziv je imel nepričako* vano velik odziv: še tisti večer je g. na* čelniku Adolfu Ribnikarju, predsedni* ku konzorcija »Jutra« poslal g. Avgust Praprotnik 10.000 Din za revno deco. »Jutro« pa je objavilo prošnjo za daro* ve. Sami od sebe, brez moledovanja, beračenja in pritiska so jeli leteti sku* paj stotaki z vseh strani, kakor še pri nobeni dobrodelni akciji. Nekaj dni za »Jutrom« je tudi veliko županstvo pri* čelo zbirati podpore za svojo akcijo za bedno deco. Lep začetek leta in »Ju* tro« s ponosom lahko reče, da je našlo kij uč do zlatega slovenskega srca.
Komaj je pošta prinesla prve nakaz* niče, že so tudi trgovci in privatniki poslali velike zavitke in cele bale bla* ga, nekatere dame so se prijavile za ši* vanje. »Jutro« je moralo odpreti po* sebno pisarno, kjer je bilo pod vod* stvom g. načelnika Ribnikarja od srede januarja pa čez veliko noč notri do srede aprila meseca zaposlenih več mo= či. Pomoč je bila nujna in prve tedne je b:Io treba delati prav za prav noč in dan, saj je bilo treba odposlati na stotine zavitkov, pisati sto in sto pi* sem najrazličnejšim našim prijateljem po vsej Sloveniji po informacije in re* šiti najhitrejše na kupe prošenj. Od* grnila se je strašna slika bede in po* manjkanja, gladu in mraza. Trpljenje v vsakem pismu, zlasti v onih z dežele. In odkrili smo tudi, da je tej bedi mnogokrat kriva malomarnost kmečkih občin za socijalna vprašanja — na dru* gi strani smo pa ugotovili za naš na* red častno dejstvo, kako mnogo do* brih ljudi je zlasti med manj premož* nimi sloji. Ginljive primere bi lahko ponovili, kako so največji reveži pro* sili za svoje sotrpine.
Za denar je »Jutro« kupilo hrane in tople obleke pa tudi s kurivom je pri* skočilo marsikomu na pomoč in dalo je celo deske za popravilo barak. Hod* niki in sobe uprave »Jutra« kjer je po* slovala pisarna, so bile dan na dan pol* •ne siromakov, ki so prišli prosit ali pa se s solzami v očeh zahvaljevat. Nepre* stano je avtomobil švigal po mestu in okolici, iskal reveže in informacije, če so res revni in tudi podpore vredni. Pregledati je bilo treba vse barake in stotine stanovanj, saj je bila sila po« vsod in na vseh straneh pomoč potreb* na. Koliko je bilo obupanih, ki podpo* re niso od nikoder pričakovali. Zlasti z dežele hranimo polno pisem obdaro* vanih ki dobrotnikom prosijo blago« slova z mbes. Da tudi prava hvalež* nost se odraža iz teh z okorno roko pisanih zahval.
»Jutro« je za reveže žrtvovalo rano« go dela, ki ni nikdo delal računa o njem. In nikdo ne more misliti, da je pri tem računalo na korist, saj obdaro* vanj siromaki ne morejo lista niti ku* , piti, kako bi ga šele naročili. Dokazalo pa je s svojo dobrodelno akciio to, da so vsi naročniki in čitatelji velika dru* žina usmil jen'h, globoko socijalno ču* tečih ljudi. Mogočna družina, ki dela za svojega bližnjega po zapovedih pra* ve krščanske ljubezni.
»Jutrova« akcija za bedno deco je pa javnosti tudi pokazala, kako mora 1 jo biti podporne akcije organizirane, ' da je pomoč v renici nagla in učinko* 1 vita.	A
»Jutro« je zbralo med svojimi na* 1 ročniki in čitatelji 43.560.50 Dm v go* i tovini, obleke, živil in drugih darov so i nam pa dobrotniki poslali še dosti več I 1 tako da lahko cenimo vse razdeljene' 1 podnore na gotov;h 120.000 Din.
V	gotovini je »Jutro« razdelilo fn za hrano in živila nlačalo 46.371.75 Din in 1 poravnalo seveda tudi primanjkljaj. j
V	Ljubljani ie »Jutrova« akciia da* 1 la podnoro 99 družinam s 480 družin* skimi člini med temi 326 otroci, na de* želi ie biln pa obdarovanih 224 družin
s 1100 rodbinskimi člani, ki je med nji* mi okrog 850 otrok; skupaj je bilo to* rej »Jutrove« pomoči deležnih 323 si« romašnh družin s 1580 člani, ki je med njimi 1176 otrok.	t
Številke so za naše razmere ogrom« ne, ki jih ni dosegla niti prekosila pri nas še nobena akcija za revno deco. Strašne so te številke, ki nam z vso grozo slikajo lansko zimo, na drugi strani pa tudi bodrilne, razveseljive in tolažljive, saj nam dokazujejo, koliko se okrog »Jutra« zbira v resnici dobrih ljudi.
„Jutrovčki" na morju
Zahvalna in priznalina pisma, ki jih je »Jutro« prejelo po predlanskem le* tovanju »Jutrovčkov« so pričala, da so bili vsi udeleženci in njihovi starši in skrbniki izredno zadovoljni z enome« sečnim bivanjem njih dece v kopališču »Jadranske straže« v Martinšici pri Su« šaku. Zato se je »Jutro« tudi v letu 1930 odločilo za to prekrasno kopali* š2e kot letovišče za svoie male prija* telie in prijateljice.
Prostrano in moderno, dasi prenro* sto opremljeno kopališče »Jadranske straže« leži tik ob morju v velikem za* livu Martinšici, par kilometrov južno od Sušaka. Kopališče ima hladne par* ke in vrtove, kar je v poletni vročini ob morju izredne važnosti. Nič manj važno ni, da ima kopališče izborno zdravo in hladno pitno vodo. Morje je daleč od brega plitko in kopanje zato brez nevarnosti. Podnebje je zelo ugodno in zdravo. Štirikrat na dan so dobivali udeleženci obilno in okusno hrano. V kopališču so gojili otroci naj* različne j še igre in športe, kakor vesla* nje, plavanje, tenis, keslanje in druge igre ter sistematično telovadbo pod vodstvom priznanih sokolskih vadite* Ijev. Na razpolago jim ie bila čitalni* ca šah, klavir itd. Vsak dan jim je dva« krat, predpoldne in zvečer, igral dober salonski orkester koncertne in po po* trebi plesne komade. Pod skrbnim nadzorstvom so delali maniše izlete po suhem in z Indiami. dva večia izleta pa je vsaka^ koloniia priredila celodnevno j s parniki na bližnje otoke.
V letu 1929 je »Jutro« radi mnogo« številnih prijav organiziralo dve kolo* niji za letovanje dece v Martinšici, pr* vo od 29. junija do 28. julija, drugo od 29. julija do 28. avgusta. Prve kolonije se je deležilo 45 dečkov in 35 deklic, skupaj 80 otrok, druge kolonije pa 48 dečkov in 54 deklic, skupaj 102 otrok. Pogoji za njihovo bivanje v kopališču I so bili: popolna oskrba, in sicer stano« vanje, hrana, igre. kopanje, čolni, iz* I leti itd. je stalo 900 Din za ves mesec za vsakega otroka. Voznino iz Ljub* j Ijane do Martinšice in nazaj je plačalo za vse udeležence »Jutro«, istotako j vso oskrbo in voznino za nadzorni pen I sonal. Poleg tega je »Jutro«, ki je mo* ralo upravi kopališča poravnati za vse I udeležence brez razlike gornjo oskrb« nino po Din 900, v svojem delokrogu znižalo oskrbnino za marsikoga na I na polovico ali na eno tretjino, za več I otrok je plačalo »Jutro« celo vso oskrbnino. Na ta način je »Jutro« omogočilo mnogoterim revnejšim otro= kom, katerih starši ali skrbniki ne bi I bili zmogli cele oskrbnine, da se je vse« j eno z nižjo oskrbnino ali popolnoma brezplačno mogel udeležiti tega za vsa« I kega otroka zdravstveno in moralno I nadvse koristnega letovanja ob morju. Številna zahvalna pisma, ki jih je »Ju« tro« prejelo od staršev in skrbnikov, I dokazujejo, kako dobrodejno je to le« tovanje vplivalo na otroke, ki so si ne samo izlečili marsikatero bolehavost in telesno hibo, nego si tudi okrepili svoje telo in osvežili dušo, tako da bo* do^ dosti lažje in odpornejše vzdržali težave zime in šolskega učenja, kakor bi sicer.	j
Po končanem letovanju je »Jutro« razposlalo na starše in skrbnike vseh Jutrovčkov vprašalne pole, na katerih naj bi podali svoje in udeležene dece mnenja in vtise o letovanju. Malodane vsi interesiranci so se odzvali s svojim odgovorom. V eni točki so bili vsi ra* I zen enega — ki se je pritožil da so J otroci dobivali poleg belega tudi črn, sorščen kruh — soglasnega mnenja,
Zavarovanje „Jutrovih" naročnikov
»Jutro vo« zavarovanje za primer smrtne nezgode naročnika, ki se je lani tako blagodejno izkazalo v celi w-
Sv. Trije Kralji na Pohorju
Strahovita nesreča v angleškem kinu
T mesteca Paisley bliža Glasgowa Je tekom otroške predstave na Silvestrov večer nastal v ldno požar, ki je zahteval doslej 72 žrtev, samih otrok pod 14. letom. Med ognjem je deca v silni paniki drvela proti izhodom in starejši so poteptali mlajše. Pred izhodi so trupelea nesrečnih otrok ležala v šestih slojih drugo na drugem. Pod razvalinami popolnoma uničenega poslopja je morda še več mladih žrtev, ker se število rešenih in mrtvih še ni ugotovilo. Kakih 150 otrok je v bolnici In bodo nekateri gotovo podlegli poškodbam. Mestece je zavito v globoko žalost in številne matere objokujejo izgubo svojih malčkov. Slika nam prikazuje usodni ldno pred požarom.
„Častiti someščani" - ameriški razbojniki
Poročilo ameriškega senatorja o idiličnem življenju po ameriških jetnišnicah — Kaznenci se sprehajajo, uganjajo šport in kadijo — Posledice tega sistema
Senator Sam F. Falk se je nedavno tega vrnil z inšpekcijskega potovanja ■po ameriških jetnišnicah ter je v svo* jem poročilu izrazil zadovoljstvo nad prekrasno uredbo teh zavodov, ki bo« do sčasoma izgubili vsak značaj kaz« milnic in se spremenil v nekaka prisil« na občestva mladeničev in možakov. Gospod senator je bil šele nedavno iz« voljen in mu pri vsaki besedi kar sa« me prihajajo na jezik razne voPlne fraze. Ko si je ogledal prvo jetnišnico, je dal poklicati vse njene prebivalce v sobano in jim privoščil naslednji pri« jetrn nagovor: »Častiti someščani!« Gromoglasen krohot je bil odgovor na ta lepi naslov. »Cenjeni zborovalci, za« ■vedni volilci...« tu se je senatorju ustavilo, kajti »častiti someščani« so se že deloma valiali po tleh in se du« šili v krohotu. Senator pa se ni dal ugnati marveč je nadaljeval: »Naj me vrag vzame, ako vem, kako bi vas pra« vilno nagovoril, toda naj bo že kakor hoče, moram priznati, da me iskreno veseli, da ste se zbrali v tako častnem številu...« Moral je prenehati, da ne bi prišlo do katastrofe.
Takšno poročilo je prišlo v časopise fe v začetku senatorjeve inšpekcije, vendar je mož kasneje najbrž opustil nagovore, pač pa je izdelal referat, ki ga je justični odsek senata vzel z za« dovoljstvom na znanje ter senatorju brez ugovora priznal znatne potne stroške. Poroč'lo inšpektorja se v glav« nem bavi z notranjo uredbo jetnišnic, kjer je tako odlično poskrbljeno za komfort ujetnikov, kakor bi si želeli le pošteni ljudje, da bi država skrbela zanje s tako nežno pozornostjo.
Najhujši notorični razbojniki — ako se jim baš ne da dokazati zločinov — junaki čikaških in njujorških pouličnih bitk, se tu sprehajajo po obsežnem dvorišču. Delajo, kar se jim poljubi in za kar imajo poseben prirodni dar, ob prostih urah se bavijo s športom, v ne« del jo pa verno poslušajo pastorja. V nekaterih jetnišnicah je človekoljubje tako napredovalo, da kaznenci celo lahko kadijo cigarete, česar menda ni na vsem božjem svetu. Ameriško svo« bodoljubje je mnenja, da je človek že ravno dosti kaznovan, ako mora pogre* sati svobodo. Edina črna točka te idi« le je pač električni stol, toda tudi to nevšečnost so v Ameriki zmanjšali v
toliko, da obsojenec ne čuti nflcake bo« lečine, ker električni tok daleko hitre* je opravi svoje uničujoče delo, nego se more pojaviti v obsojencu občutek bo« lečine. Po mnenju Američanov je nam« reč smrt sama strašnejša nego zavest, ki jo ima obsojenec, da ne bo več vi« del jutrišnjega dneva in solnca ter da mu ostaja za življenje le še par bežnih uric, minut, trenutkov.
Morda je ves ta komfort vzrok, da zločinstva tako grozno naraščajo v Ameriki, dobršen del pa gre gotovo na račun sodišč samih. Ves svet se čudi predrznosti in krutosti čikaških raz« bojnikov, vendar so v Newyorku v zadnjih časih vpeljali zločinci poseben način umora in s tem prekosili č;ka« ške tovariše. Tam se je namreč vdo« mačila navada, oblivati žrtve z benci« nom in jih zapaliti.
Prošlo leto je bilo ▼ Newyorku obsojeno in usmrčeno na električnem stolcu le dvoje morilcev, dasi se dogo» dita povprečno po dva umora na dan.
Spomenik junaški učiteljici
V White Hillu (Illinois) so posvetili mramornat steber, ki je namenjen traj« nemu spominu junaške učiteljice Ane Luize Kellerjeve iz tega kraja. Keller« jeva je med tornadom, ki je divjal le« ta 1927. po Illinoisu za ceno lastnega življenja rešila otroke svojega razre« da. Opazila je, kako se bliža strašni vr« tinec in spoznala nevarnost, vendar je ohranila mirno kri. Velela je otrokom z običajnim glasom, naj se skrijejo pod klopi in naj tam ostanejo. Otroci so jo poslušali, sama pa se je postavila pred vrata, gledala, kako se bliža ujma, in pazila, da se ni splazil nobeden iz« med otrok spod klopi. Tornado je zdivjal preko šole in jo strahovito zde* lal. Odnesel ji je streho, opeka in tra* movi so zgrmeli po mizah in klopeh. Ko se je neurje oddaljilo, so pritekli ljudje od vsepovsod in so začeli z mr* zlično naglico grebsti po šolskih raz* valinah. Našli so eno samo truplo. Bi* lo je tako razmesarjeno, da so v njem komaj spoznali — učiteljico. Vsi otro* ci pa so bili živi in brez vsake rane. Rešila jih je požrtvovalna hladnokrv* nost mrtve učiteljice. In ta hladnokrv* nost si je gotovo zaslužila spominski steber.
Čudna pravda za varstveno znamko
Najvišje sodišče v Švici je nedavno obravnavalo tožbo neke švicarske urar« ske tvrdke, ki izdeluje ure za izvoz in uporablja kot svoj zaščitni znak kra« ljevsko krono. Z istim poslom se peča druga tvrdka, koje varstvena znamka je zvon. Obe tvrdki pa razpečavata svoje ure zlasti v Egiptu, kjer so cene« ne švicarske ure med kmeti«felahi zelo priljubljene. Tvrdka s krono je nedav« no opazila, da ji ure z zvončkom dela« jo hudo konkurenco in je tožila tek« meca zahtevajoč, da si izbere kako drugo varstveno znamko, češ da nekul« turni felah ne more razločiti zvonca od krone. Švicarsko sodišče je predložilo stvar egiptovski vladi v izjavo, da«li je felaški seljak res toliko primitiven, da ne razločuje obeh znakov. Egiptovska vlada je dala stvar raziskati in dogna« la, da nekateri felahi oba znaka prav lahko ločijo, drugi pa zopet ne. Arabski listi napadajo egiptovsko vlado in švi« carsko sodišče, češ da sramotita fela« ško ljudstvo s tako nespametno zade« vo. Felaški seljak da ima popolnoma normalne oči in dobro loči zvonec od krone. Pač pa mu je vseeno, kaka znamka je na urah, dokler se izdelki obeh tvornic razlikujejo samo po tej malenkosti. Egiptovska vlada je zbra« la potrebne informacije, vprašanje pa je, da«li bo moglo švicarsko sodišče iz nasprotujočih si izjav razsoditi v smi« slu tožiteljevega zahtevka. Odgovor egiptske vlade je gotov in ga prevajajo v francoščino,
Kurska magnetična anomalija
Učememu svetu je že davno znano, da kaže magnetna igla v vsej Kurski guberniji znaten odklon, čemur so vzrok ogromni železna zakladi, ki se pod zemljo vlečejo preko vse obširne p-okrajine. Že 1. 1925. je sovjetska vlada poslala v Kairsko gubernijo posebno komisijo, ki naj bj ugotovila podzemeljska ležišča ki preiskala možnosti izkoriščanja. Akademika Lazarevič in Gubkin sta podrobno preiskala geološko sestavo zemlje ter po različnih vrtanjih izgotovila geološki zemljevid kurskega ozemlja. Po njunih ugotovitvah leži pod zemljo 15 do 40 milijard ton železne rude, t. j. dvakrat toliko, kolikor imajo rude vsi doslej v obratu stoječi železni rudniki sveta. Po poročilu komisije pa so bila vsa dela ustavljena in prebivalci Kur-ske gubernije se sprašujejo, zakaf v Stalinovem petletnem načrtu niti z besedo ni omenjeno izkoriščevanje teli skladišč. Vlada je pač v Uralu pod Magnetno goro postavila ogromne plavže, za katere mora voziti premog preko 2000 km daleč iz sibirske Kuznecke kotline. Časopisi so povzeli zadevo in jo naz> vajo histerično pogreško sovjetske vlade. Kakor pa izgleda, vlada ni mogla vzeti pri svojem načrtu v ozir Kursikih ležišč, ker leže na žalost pregloboko pod zemljo in bi se investicije ne izplačale.
(Duble štofe in zims&e su&nse
oddajamo po najnižjih cenah. Nikjer tako nizke cene in dobro blago, kot pri tvrdki
DRAGO SCWAB, LJUBLJANA
Smrt pod zemljo
T rudniku North Macalestor, država Missouri je došlo do eksplozije jamskih plinov, ki je zasula preko 50 delavcev. Obširna rešilna akcija je znatno zmanjšala katastrofo, tako da je nesreča zahtevala le tri človeške žrtve. Ostale delavce so vrli tovariši rešili gotove smrti. Naša slika prikazuje reševalna dela ob vboda v rov.
Nogometna tekma Zagreb—Berlin
Zagrebška »Concordia« Je nedavno Igrala v Berlinu proti tamošnjemn kluba »Minervi«. Zagrebčani so se izvrstno držali, vendar so podlegli \ razmerju 4:3. Slika je posneta v momentu ko zagrebški vratar odbije nevaren strel nemške napadalne vrste. Nemški časopisi pišejo zelo pohvalno o našem moštvu.
preobtaCo
$aCcQO
ko\nftovinc
nudim po najnižjih cenah in na obročna odplačila.
Poseben popust pri damskih plaščih in jopicah,
sf. tkoi
Jijubljatta
•Mestni tO
Strojenje, barvanje, izdela a kožuhovme
Mesto bigamistov
Po nekj statistiki so izrekli london« ski sodniki od 1. 1920. do oktobra 1929. 4560 sodb radi bigamije. To pomeni, da se sklene v angleški prestolnici let« no povprečno 50 bigamističnih zako« nov. — V kolikor jih morejo oblasti sploh izslediti, kaiti jasno je, da bo morda število neodgrnjenih zakonov te vrste še večje. Angleški listi, ki po« ročajo o tej statistiki, menijo, da je iskati krivdo naposled v tisti karakte« ristični lastnosti vsakega Angleža, da smatra vsakega drugega, stoprocent« nega Angleža za »gentlemana«. Tako je razumeti, la duhovniki in uradniki, ki sklepajo zakone, svojih klientov sploh ne povprašujejo za potrebne do« kumente, če jih ti sami ne pokažejo. Seveda, saj gre vendar za »geritlema« ne«, ki so vzvišeni nad vsakim dvo* mom. V posebno sumljivih slučaiih zadostuje navadni zaprisega. Morebit« na kriva prisega je potem seveda za« sebna stvar vsakega gentlemana pose« be — dokler se pač ne izkaže, da ven« darle ni gentleman . . .
Država na predaj
»Chicago Tribune« poroča iz Delhija o izredni kupčiji Maharadža kašmirski, neomejen vladar nad 3 milijoni podanikov, je prečital dosti kni^g o svetovni vojni in njenih posledicah. Prepričal se je, da je absolutizmu za vselej odklen-kalo, in ima bodočnost samo ustavna vladna obleka. Maharadža si ne želi doživeti teh slabih časov v domovi nt. Kot pameten človek je rajtši sklenil pravočasno zapustiti prestol in obvaruje svoje koristi. Zato je maharadža angleški vladi ponudil nakup 150.000 kvadratnih metrov svojega ozemlja. Cena še ni določena. pogajanja so se šele pričela in po vzhodnih navadah ne smejo biti pre-kralka.
0<i1m votla
Mb <£> r d
% ~ ft? proti sivim lasem!
\	Ne barva. temveč vrata
Sivim lasem prejšnjo na-__	ravno barvo
ZaK. zast. Od-ibiena od tdravstveneSa odseka pod št I7Q3 iO kol tu idravjt popolnima neškodljiva Uspeh sguren m trajen Cena steklenici t>rez poštnine D;d 35.—
ZORA VODA I. OREL, Zagreb
Radičeva (Duga) ul. 32.
Lekarnam, drogerijam parfumeniam. brrvnicatn in trgovinam mešanega biaga damo v komisijo.
Novoletni običaji na Japonskem
Japonci pri delu skoro da ne pozna* jo oddiha in odmora. Njih delavni te* den je brez nedelje in brez praznikov, zato ni nikako čudo, da si za novo lc« to privoščijo teden dni počitka. Slav« nostni dnevi se začno na Novo leto ob sedmi uri zjutraj, ko je treba piti slad« kano vino, v katerem so namočene raz« ne rastline, ki jim na Japonskem pri« pisujejo tajno moč. da prinašajo srečo. Praznično vino pijo iz posebnih čaš, določenih za to prilko. Nato vsa dru« žina skupno je juho iz morske trave, ki je neki tudi zelo srečonosna. Taka jed in pijača se ponavlja cele tri dni slavnostnega tedna. Hiše so vse dni okrašene z bambusovimi šibicami, kar simbolizira visoko starost. Visoka sta* rost daje Japoncem ugled in splošno spoštovanje. Vse dni se obiskujejo znanci in prijatelji, si čestitajo in se obdarujejo. Darovi so navadno sla* ščice in pecivo. Obdarovanec sme iste darove oddati dalje kot darove, zato se često dogaja, da priromajo slaščice po par dru h spet v roke prvega daro* valca. Podjetja, ki izdelujejo novolet* no pecivo, zato vtisnejo v svoje izdel* ke datum, da s tem preprečijo prehaja* nje darov iz rok v roke. Obdarovanec se sramuje, dati iz rok staro pecivo in tvornice lažje spečajo svoje zaloge. Po vseh hišah hodijo godci in igrajo ve« sele poskočnice, dekleta pa plešejo poseben novoletni ples. Deca si posadi na glavo ogromne pošastne rilce, zve* rinske glave in zmajeva žrela ter leta po ulicah med vriščem in krikom. Go* spodar vsake družine pa vzame iz skrb* no zaklenjene skrinjice neke posebne karte in družina prekvarta vse večere, dokler traiajo prazniki. Potem se kar« te zopet shranijo za drug novo leto. Med splošnim veseljem se Japoncu kar noče končati praznike in marsikdo do« da rad še kak dan. Ko pa tudi to nine, dela Japonec zopet dan na dan brez oddiha in odmora.
Ali žival res nima pameti?
O tem vprašanju se ljudje veliko prepirajo, toda živali dajejo s svojim vedenjem same najboljši odgovor nanj Mnoge živali kažejo v svoji skrbi za življenje tako občudovanja vredno raz* umnost, da se čuti človek osramočene* ga. Nekatere vrste živali si napravlja« jo zalogo hrane za slabe čase, prav ka* kor skrbne gospodinje. Poznamo celo živali, ki se ukvarjajo s poljedelstvom m živinorejo. Tako je o mravljah zna* no, da si gojijo listne uši kot domače živali in jim grade celo nekakšne hle« ve. Mravlje listorezke si napravljajo vrtove za glivice, ki zahtevajo pazlji* vejšega obdelovanja nego naši človeški zelenjavniki. Posebno zanimivo pa je v tem pogledu početje ose roparice. Opazovali so že, kako so take ose ohromile ličinke metuljev, murnov in kobilic z enim ali več piki v živčni se« stav, da so jih potlej shranile v ze« meljski votlini za svoj lastni zarod. Da bi zavarovala to zalogo zoper tujo poželjivost, je osa nazadnje zamašila shrambo s kamenčkom in jo povrhu še zasula s peskom, ki ga je z glavo skrb* no ugladila. Enkrat so opazovali, da se osa v takem primeru ni poslužila glave, ampak majhnega kamenčka, ki ga je vzela med čeljusti in z njim zabijala pesek kakor s kladivcem.
haloga energije
Dostikrat zaradi prevelikega napora upade moč tudi pri tistih ljudeh, ki navadno mnogo izdrže. To se lahko dogodi vsakemu, ki ne razpolaga z zadostno zalogo moči — tako tudi Vam! Zatorej je škodljivo poživljati živce s kakršnimi koli razdražujočimi sredstvi, pač pa je treba skrbeti, da se jači organizem in da se nabere nova rezervna telesna moč. OVOMALTINE je naravna krepilna hrana, ki obsega vse najpotrebnejše sestavine, ki se nahajajo v jajcih, mleku in sladu.
Redna poraba OVOMALTINE ustvarja energijo, vztrajnost, živčni mir ter omogočuje, da prenašamo brez škode tudi napore, ki presezajo vsakdanjo mero. Kdor si hoče pojačevati sposobnost in voljo za delo, mora uživati vsak dan za zajtrk skodelico okusne OVOMALTINE.
Dobiva se povsod škatlica za 18.50 Din. — Zahtevajte brezplačen vzorec, sklicuje se na ta list, pri dr. A. VVANDER, d, d., ZAGREB.
19
Redefja, L L 1930
Proč vit Zedinjenih držav
Ameriško bogastvo — Svoboda posameznika — Danes železniški delavec, jutri ravnatelj družbe — Neugodna tla za socijalizem in komunizem
Procvtt ZecTinjemih drža je tako velik, da si večina ljudi predstavlja, da so metode, ki jih tu uporabljajo, najizboraej-še na svetu in da je najbolje, da Američani ostantejo pri njih, ker so se tako imenitno obnesle Pred časom je izšd v mnogih ameriških časmlkih čuden članek, kojega pisec, g, Arthur Brisbane, razlaga vzroke, zakaj bi se moral vsak izmed 120 milijonov državljanov Zedinjenih držav zahvaljevati Bo-gu, za to, da imaio največje šteilo telefonov, av-tomobilov, radio-aparatov, fonografov, kinematografov itd.
—	Cisto naravno. Je dodal g. Brisfoa-n«e, da ima naših stodvajset milijonov prebivalcev, ki tvorijo dvaisetino prebivalstva vsega sveta, 4125 milijonov zlatih doflariev v pesesiti. in sicer v pravem zlatu, to se pravi malo več kot 'Polovico vsega zlata na svetu.
—	Moje mnenje je. da so trf četrtine skupne vsote človeške sreče v notranjosti naših mej.
Ugovarjali bi lahko g. AJltrortn Brfcs-baneu. STečnemu tolmaču povprečnega Severnega Američana, da zlato ne pomen* sreče, in da mn niikier zapisano, da bo zlato ostalo v žepih onih, ki ga iimajo sedaj.
Severno ameriSka premoč se bo morda enkrat manjšala relativno im sicer v oni smeri, kot se bo ojačevala Evropa in kot bo napredovala latinska Amerika.
TemeJmi kamen ameriške vlade ln in ameriškega življenja je državljanska svoboda vsakega posameznega državljana. Glavne točke te državljanske svobode so bile proklamirane v »Izjavi ne-zavisnosti« in so jih prevzeli v ustavo Zedinjenih držav. Ameriška vlada ni vlada absolrutne moči, pred katero mora vsak posameznik skiloniti glavo. Moč viade je točno določena in v ustavi je pisano. da so pravice, ki niso izrečno določene za državo, rezervirane ljudstvu Ameriška vlada je vzpostavljena, da čuva in brani pravice državljanov.
Ta državljanska svoboda posameznika je temelj, na katerem je bilo zgrajeno vse ameriško življenje, vsa ameriška civilizacija in ves ameriški uspeh. Amerika je nudila vsakemu možnost, da se svobodno udejstvuje in dela po svojih zmožnostih, pa tudi. da svobodno uživa sad svojega dela. Zato je prišlo v teku 150 let nebroj ljudi iz vseh strani sveta v svobodne Zedinjene države in tako je tru nastal ogromen napredek, ki ga danes vse občuduje.
Kjer je pa osebna svoboda, ofastorta neenakost. Niti dve človeški bitji nimata iste spretnosti, iste nadarjenosti, istih ciljev im iste telesne moči. Tako eden doseže v življenju več kot drugi. Zato ameriška demokracija odklanja sociija-lizem in komunizem, ki zastopata stališč«, da morajo biti vsi ljudje enaki. Temu stališču stenji diametralno nasproti ameriško stališče popolne osebne svobode.
Kakor je bfl na pr. Američan profl carski vladi v Rusiji, ki na .pripuščala osebne svobode, tako je proti bolrševiški v<!adi, ki je tudi ne pripušča Zato med pravimi Američani komunizem nikdar ne bo mogel najti privržencev. V Ameriki vprašanje razrednega boja sploh ne obstoja v evropski obliki, kajti zadnja železnšiŠki de4avec ve na pr.. da je lahko čez nekaj let generalni ravnate^ že-
A. HUTTEK
Tavčarjev« M/11, poteg sodmje, nktonrMci st«szmk»v n trefou&iiih pasov, želi ceni. damam srečno no*vo teoo in sc priporoča še tA n&idiaiUno netkfonfeitost.	17300
iezmiice m navaden telegrafist prvi delničar dtružbe. pri kateri služi. Tako je n. pr. danes devetnajst vodnimi h osebnosti, ki so na čelu ameriških transport, nih družb, začelo v mladosti koi vag^n-sld delavci v ena ali drugi železn iški družbi.
Zato tudi Kart Marksov program rrl-kaikor ne odgovarja ameriikaniizmu in demokraciji. Takšen program splošne kontrote nad individualnim življenjem, delom in zaslužkom bi popolnoma uničil amerišlki proč v it. Da bi se na razvalinah osebne svobode zgradba avtomatična vlada kakšne razredne večne, ki bi tiranizirala osta'e državljane, to odklanja svobodoljubni Američan ravno tako. kot vlado kakšnega cesarja.
Da dobivajo sociiatrsti v Zed-njenfh državah, ki imajo največ industrije, torej tudj narveč delavcev, pri vola+vah le 3 do 4 odstotfke glasov, rasno kaže, da tla tu niso ugodna za socrja15sb'čne Meje.
Dr Pavel Brežnik.
Prepovedani sadovi
Pravijo, da »o od takrat, od kaT Je r Ameriki uvedena prohibicija, mnugi prejšnji abstinenti začeb uživati alkoholne pijače, samo zato, ker so prepovedane.
Prepovedani »adovi so že od nekdaj najslajši io to opažamo tudi pri filmski publiki, ki ravno danes, ko so po izumu zvočnega filma prockicentj še strožje prepovedali dostop v tonfilmske ateljeje, skuša še bolj vztrajno kakor prej prodreti v svetišče filma.
Časih Je mdoA&akt, če )e posetnik osre-
del, da ga ▼ ateljeju čaik* prijatelj, takoj je dobil dovoljenje za dostop v studio. Toda danes mu tak naiven razlog prav nič ne pomaga.
Dan današnji Je celo aajstavnejfiin nre»-dam ki režiserjem nemogoče sprav iti v »te-lje prijatelja ali znanca, razen seveda, če gre za kakega znanega novinarja ali sicer ugledno osebnost.
A navzlic temu Je dosti IjtKft, kH se ne strašijo nikakih ovir in ki skušajo pogosto na uprav rafininuie načine prodreti v ate-e.
Tako sta ms oetce^a dne pojaviB r pisarni ateljejev filmske diružbe M.ctro-Goldwyii drve mladi lepi dami, ki sta izročili poset-nice, na katerih se je čitalo, da sta novinarki angleškega lista »Minchester Guardian«, in izrazili željo, da bi si ogledali atelje. Trik bi jima bil uspel, da ju ni izdal njun teksaški naglas; naposled so ugotoviM še to, da srta si dali tiskati posetnici samo ▼ ta namen, da bi vendar enkrat mogli osebno videti Johna Gilberta.
Še mnogo bolj rafiniran, a obenem tudi drzen je bil neki mladec iz Chicaga Leto dni se Je poskušal vtihotapiti v filmske ateljeje ian ko je videl, da je vse zarnan, ■se je vrnil v Chicago, se dal tam zapreti v veMk zaboj in po pošti poslati na atelje družbe »Metro-Goldwyn« v Hollywood. Originalna sleparija bi se mu bila zanesljivo posrečila, če ne bi bili uradniki na holly-woodski pošti premetavali zaboja ^era in tja, tako da se je siromak ves potolkel in začel stokati in klicati na pomoč Vendar sta njegova originalnost in drznost vzbudili občudovanje pri Američanih, ki ljubijo vse ekstravagance; dob'1 je v ateljeju, v katerega se je hotel vtihotapiti, stalno službo.
Odkar se Je tivefjarrfl rvočmi fi*m, t katerim je prišlo tudi povpraševanje po novih nadarjenih silah, morajo odgovorni uradniki še bolj paziti kakor prej. Tako se je že večkrat zgodilo, da se je Martin Boo-nes, ravnatelj glasbenega oddelka M-G-M, čudil »glasu« te ali one pevke — dokler se ni pri natančnejši preiskavi dognalo, da je bilo priporočilno pismo slavnega učitelja petja, s pomočja katerega je »pevka« prodrla ▼ atelje, potvorjeno.
Taki tn podobni triki zadajajo uradnikom filmskih podjetij mnogo brige ki zaradi njih izgube nemalo časa. Zato so podjetja prisiljena, da se čedalje bolj obdajajo s pravim kitajskim zidom.
Gert Griinwaid, Hoflywuod.
»Sreča", univerzalna <L <L z o. z.
Ne vem, kje sem že bral. da brado
Aagiežn posebne sorte patent, ki jih ohrani zdrave, zadovoljne, vseskozn de-lazmožne m jim podaljša življenje -Pa je stvar preprosta. Takle Anglež sede opoldne za mizo in reče sam pri sebi (tiho): »Zdaj nič ne mislim m sem zelo zadovoljen — zdaj bom jedel tn dobro mi bo teknilo!« Potem prične jesti. Nič ne misli, zadovoljen je zelo in tekne mu neverjetno. Po kosilu izpije kozarec vode ('kar pa ne spada k patentu) in — gotovo.
Prav rad verjamem blagodejnim posledicam tega patenta, saj so Angleži brihtni ljudje, imajo svetovni imperij in še mandat nad Sv. deželo.
S patentom je, mtbsfim, vse t reda. Toda se mi zdi, da širšim slojem ni dostopen. Je predrag. Bistveni sestavni del patenta je, kakor razvidno, dober in izdaten obed. Menim, da ubogi pari. ki pri opoldanskem odmoru kleplje skorjo kruha in žaltavo slanino, malo pomaga, če tridesetkrat zaporedoma mrmra tisti usodepolni »Zdaj nič ne mislim rn sem zelo zadovoljen — zdaj bom jedel in dobro mi bo teknilo!«
S tem patentom zdravje, zadovolf-nost. delazmožnost in podaljšanje življenja celokupnega trpečega človeštva ni zagotovljeno.
Je pa tu drug patent, boDs: pred-
patent. ki ga odlikujejo mnoge uvaže-vanja vredne lastnosti. Im kar je glavno: izumitelj je naše gore list! Zadeva je tale: Vsi prebivalci obeh spolov na planetu »Zemlja«, ki so dosegi 18 leto starosti, naj ustanove skupno banko na ta načfin, da vplačujejo mesečno članarino 1 Din. Spričo pojava te ogromne bančne skupine, ki bi se imenovala
»SREČA, univerzalna d. d. £ o. z.«, bi
nastopile širom sveta neke reforme, ki bi omogočale vsem prebivalcem zemlje, da se v izdatna meri poslužujejo preje imenovanega angleškega patenta.
Veličastna zamisel, vredna našega re-nijalnega duha! Z eno samo orjaško do-tezo je naš veliki rojak presekal gordij-ski vozel, s katerim so se mučili stoletja in stoletja veleumi tujih narodov.
V duhu gledam prelestno podobo bodočnosti:
Električna ara ofcnanjuje — potoam. V
razkošne restavracije, poine nrcaJ in za udobje potrebne ropotije se zgrinjajo zemljani vseh spolov in starosti Okretni natakarji servirajo razkošna kosila, prijetne vonjave dražijo nos... Srečni zemljani mrmrajo potihem usodni stavefc: »Zdaj nič ne mislim itd.« ter se z oči vidnim zadovoljstvom posvečajo znamenitega angleškega patenta bistvenemu delu... Nekateri pijejo vodo. drugi malrnovec, tretji pivo, četrti rajno vince — vsak po mili voli — saj je vse eno. to k patentu ne spada... Po vseh restavracijah sveta pa viša na častnem mestu v zlatem okvirju slika našega znamenitega rojaka in sipodaj se blešči naslov: N. N.. dobrotnik sveta, dosmrtni generalni direktor »Sreče, uriiv. d. d. z o. z.«... Hvaležni pogledi božajo podobo...
Nu, treba bo premostita nekaj tehničnih zaprek. Saj veste: organizacija, ki ima cilj. da pobrati in osreči vse ljudi — ni lahka stvar. Saj vidimo, kako se trudijo odločilni faktorji s podobnimi zadevami že 10 let! Kdo bi jim uoal odreči najsvete^o idea"nost in neumorno delavnost? In vendar gre stvar tako počasi naprej! x
Vztrajnost bo zmanahi! Danes Je WB zaželjena Sreča trniv. d. d. z o. z. žali-bog še nedosegljiva. Dolgo bo še tra-jailo, nu, obupati ni potreba. Vse pride!
Pečn.
Pred poroto
»T» sem sedel,« je pripovedoval sodnik, »na tem starem sodnem stolu m vodil razprava Soditi bi morali velikega, široikopiečega španskega nepridiprava s predrznim obrazom, ker je bil umorii moža neke živahne, mične Mehičamke. Bilo je soparnega poletnega dne, grozovito dolgega, in priče so bile dolgočasne. Nihče med nami se ni zanimal za razpravo razen te nervozne, nemirne, hudičeve Mehičanke — saj veste, kako te ljubijo in sovražijo; in ta je ljubila svojega moža iz vsega srca, iz vse duše in sedaj je prekuhala vso to ljubezen v žareče sovraštvo. Stala je tu in ga brizgala iz svojih oči v tega Španca, in zagotavljam vas, da je od časa do časa s kakšnim majhnim stranskim biiskom še mene dvignila iz moje brezbrižne udobnosti. Nu, da, slekel sem si suknjo in položil svoje pete na mizo, se pretegoval, potil in kadil eno izmed teh zeljnatih cigar, ki so jih svojčas smatrali še predobre za nas. Kar se tiče zagovornikov, so bili tudi ti slekli svoje suknje in so kadili in rezljali po mizah — in isto so delale priče in obtoženec. Nu, stvar je bila ta, da ni takšen proces zaradi umora takrat vzbujal nobenega zanimanja, ker so obtoženca vedno oproščali — saj so porotniki pričakovali, da jim bo ta ob priliki storil isto uslugo. In čeprav so bili dokazi proti temu Špancu čisto jasni in neovržni, smo vedeli, da ga ne moremo obsoditi, ne da bi vzbujali videza, da smo malce prevzetni in samovoljni proti vsakomur v občini. Kajti tedaj ni bilo pogrebnih vozov in oblek in tako je bila edino spodobna metoda ta, da je vsak zase imel svoje zasebno pokopališče. Pa to ženščino je po vsej priliki obsedla misel, da je treba tega Španca obesiti; morali bi jo videti, kako besno je za hip pogledala nanj in kako se je v naslednjem trenutku zazrla s prosečim pogledom vame in kako Se je potem obrnila ter skušala v naslednjih petih minutah či-tati v obrazih porotnikov. Obraz si je zakrila z dlanmi, kakor da bo vsak hip obupala, a mahoma je bila spet pri stvari in tako živahno in vneto kakor prej. Ko so pa porotniki izrekli sodbo »•Ni kriv« in sem obtožencu dejal, da je prost in da lahko gre, se je ta ženska dvignila v vsej svoji veličini, dokler se ni zdela velika in mogočna kakor ladja s 74 topovi in je rekla:
»Sodnik, če vas prav razumem, pravite, da ta človek ni kriv? — ta človek, ki je umoril mojega moža brez vsakega povoda pred mojimi očmi in očmi mojih malih otrok? — in da se je storilo vse proti njemu, kar moreta storiti zakon in pravica,«
»Tako je,« sem dejaL
In kaj mislite, kaj je storila? Nu, obrnila se je proti tistem« režeč em« se španskemu rokomavhu kakor, mačka, v istem hiprn je potegnila mornarski samokres in ga ustrelila pred vsem sodnim dvorom!«
»Ženska pa je res imela lase na ro* beh. to moram priznati.«
»Kaj ne?« jP dejal sodnik z občudovanjem. »Tega prizora ne bi hotel zamuditi. Na mestu sem preložil sodno zasedanje, pa smo si nataknili suknje tn odšli in vprizorili zbirko zanjo in za nje štiri volčiče, pa smo jo poslali preko gorovja k njenim prijateljem. Ha, ta ženska je imela lase na zobeh!«
Ukradena mojstrovina
Te dni so hoteli prepeljati iz Bruslja v London znamenito Van Dyckovo sliko »Angelski koncert«, ki jo cenijo na 5 do 6 milijonov dinarjev. Med prevozom so sliko izmaknili neznanci in doslej še niso našli za njimi nobenega sledu.
»JUTRO« 9L
Zunanje ministrstvo
04	4 rnmmrH n do dtB*l amo ofRnrfl.
i t ratlfVcarali tn vzakonik 60 -nednarodnlh pov^dh konvencij protokolov in sporazn-»o» Tet 60 konveneri >e objavljenih v 41 nrftonfti
Poiec Mh vnfcotdenni ki rattfpdranfti fcntrvrucfl imamo 5® 14 kovencU katerih ■ ttf&acilski instrumenti so orioravlieni za temen avo in deooniranje. t j., ti instrumenti »o »odpisani od Ni. Vel. kral a in tx>-tkmir. na§m poslanikom v inozeoistvo.
Otede na to se bo skutmo število tekom toča leta ožrvotvorienih tn vzakonienih Bedna roditfh sooraztrnov povečalo v kratkem na 74.
Vse te konvenctle oa predstavljalo ob$r rw doortros k naši zakonodaj! ter velik korak naprej, storien v urejevanju oolitič-■Jh eostK>daT«!cTi pravnih in humanitarnih •ch* šajev naše kraljevine z inozemstvom.
Del teh koirvenci tvorijo bilateralne konvencije, t. i. konvencije ki smo jih skle-s kako državo in ki ureiaio naše medsebojne interese t posameznih vnrašatiiih U- tx. f vnrašaniu nastanievanja. obmei-■«ra prometa, trsrovrnskih odn«šajev. sodni »odpori itd.), d-oehn tvorijo drujri del •uk-šne mednarodne konvenci e. sklenjene ned večfkn številom držav, ki ure:aio vpra-femia sološneea mednarodnega interesa (Kefloevv nakt rx>vodba o prepovedi uoo rabe dušlttvfh plinov v voini. avtomobilska konvencija itd.)
Dne ?1 -naia 1929 Je b4a podrnsana v Beogradu tn nato ratificirana pogodba o ar-hitrsči m zvezi med državarrr Male antan-te Politični pomen te pogodbe je preveč «aa« da th ra bilo treba še posebej po-▼d? rjatf
Naše pacffstlčne težnje » dobile izraza twti še t oopodbi o arbitraži in v pozodbl
•	koncftiiacii z Zedtnienimi državami. Obe porodi sta bili sklenem, ratificiram hi vsak.mleni v 1- 1929
Pakt podpisan z Grčijo (27- marca 1.1929) 'm zaključil odprto vprašanje našfh Politič-odnošatev z našo iužno sosedo ter postavil te odnašale v normaileii tir.
Podpis hi veljavlj-en e oirotskih protokola i Rohrarsko (o dvolastnfkfh. o ofomej-*t »hrfbi o prehodu -ne'e) ima značaj ure-leva-i. a običajnih obmejnih vprašanj.
Oži tvorih smo celo vrstn
trgovinskih hi ekonomskih pogodh •■r oostavfli tako na čvrsto, ravno uodlago aaše fospodarske odnošaje z dotičnimi dr-fervami. Take Doeodbe so bile sklenjene s Francko, z Madžarsko, z Albanijo, s Fin-A-o i Letomj-o in z Eeiptom.
Poizkusi za ureditev našfh trgovtnskfh od-■oferev s Šnaniln so bili poeosto izvršeni ▼ teku oosledn ih let, vendar na ie šele v t 1939 irspelo zakliučiti trgovinsko poeodbo h dati tako noveen poleta izvozu našera lesa m ostalih predmetov na ta veliki koo-nrrait trz
5	konveneftemi ta protokoli z Orfteo (pod-jrtsanimi 17 marca m. I.), s katerimi smo »redili vprašanje uporabe naše solunske sonc in vorašanie oriientalskih železnic smo tTkvidrrali dve odprti vorašanfi. ki sta že dalje časa oovzročaTi nerazpoloženje v iu-ifosiovensko-grškfh odnošajih.
OžitvoriH smo tudi več orometnUi ta ot>-»chirh sporazumov z Madžarsko.
Razeot teh bilateralnih eospodarslcfh kon-rencii smo ratlfiHrali in vzakonili nekoiiko zeln mačilnfh
velikih gospodarskih mednarodnih konvencij,
»Meničnih pod okriljem Društva parodov
Sem soadaio Konvenciie o olaišanju carin-$krh formalnosti, o odpravi omejitev uvoza In izvoza o izvozu kož. o izvozu kosti, o oci u. o avtomobilskem prometu itd.
Ratificirane in vzakonjene so dalje tnal ednje
druge mednarodne konvencije:
•	oobijaoiu trgovine s suinll. o Dobiianlu trgovine z ženskami in otroci, o oobiianiu prometa z nemoralnimi putoliikaciiami. o odškodnini za brezposelnost v slučatu bro-dolatna. o nameščan u mornarjev, o pravi-ct zdrtrževania in koalirania poljedelskih delavcev. o zavarovaniu za slučai bolezni industrijskih m trnovskih delavcev itd.
Ob koncu tega pregleda ie treba posebe) rovdanti DristOD naše države k Kelloeove-tmi i>aktu. s katerim se poeodtoene države odreka io vorni kot sredstvu za reševanje tnedna rodnih s porov- S tem pristopom ie naša kral evina ponovno dokumentirala svoja oacifistična stremljenja.
A. P. Cehov:
Hudoben dečko
hram Ivanič Lapkin, postaven milade-je tekel ipo strmi obali z Ano Sem-jonovno Zembicko, z dekletom, ki ima top nosek. Sedla sta na Mop Ta je ptala trk ob vodi med gostim grmovjem Diven prostorček! Ko človek tu sedi. .ie skrit pred svetom; vidijo ga le nbe in vodni pajki, ki lete kakor strele po gladini.
Fant in defate sta Imela s seboj trnke, posodice s črviči in drugo, kar je potrebno za ribj lov. Takoj ko srta sedla, sta spustila trnke v vodo.
»Kako mri je drago, da sva vendarle fce sama.« začne Lapkin, gledaje okoli sebe. »Rad bi vam povedal, Ana Se-tnjo-novna. mnogo stvari. Ko sem vas prvič videl... glejte, na vašem trnku vleče.. takrat sem šele razumeli, zakaj živim, razumel sem, kje je moje božanstvo, kateremu moram posvetiti vse svoje osebno življenje ... Zdi se mi. da je riba velika... Ko sem vas prvikrat zagledal, sem bSI že zaljubljen t vas. o, strastno zaljubljen... Ne ▼Jeciie Še!... Zakfiniiam vas, moja tmlienika. ali bi se smel nadejati vaše ljube/m.!? Ne! Ako ne smem niti pomd-sliti na to. ali bi mogej računati vsaj na., tega!«
Ana Semjonovna travna roko s trnkom. potegne in krikne: ▼ rrakm je koorcala srebrnozelena ribica
»Moj Ro« prekrasna riba! Al ah!„. Hitreje! iztrgala se je!«
Ribica se je resnično tetrgala, pafla m travo, prevrgila se in... smuk v ▼odo!
Loveč rfbioo Je Lapkin namestu ribice nehote ajel roko Ane Semjonovne
in jo brž pritssnfl na svoge ustnice... Ona se je branila, pa je bilo že prepozno: usta so se jima že sprožiia v poljub. Tako nenadoma je prišlo! Prvemu poljubu je sledil drugi, nato obeča-nje, prisega večne ljubezni... Presrečni časi!
A na tem svetu ni neskaljene sreče. V sreči je skrit strup, vedno ga nosi s seboj Tako je bilo tudi tu. Med tem, ko sta se mdada dva ljubila, prasne iz-nenada iz vode smeh. O zreta se proti reki in okameniita od plaha: do pasu v vodi je sta! dečko... Bil je to gimnazijec Kol,;a. brat Ane Semjonovne. Stal je v voda, gledal zaljubljenca in se zlobno smejal:
»A-a-a, vidva se fjubita!« reče. »Lepo to! Povedal bom to mami!«
»Upam, da boste kot pošten človek ...« zajeoija Lapkin zardevši. »Zalezovati je podlo, a prisluškovati nizko, ogabno ki zoprno... Nadejam se, da boste kot pošten in piemenit človek...«
»Dagte ml rtrbeflj. pa ne bom povedal,« reče plemeniti človek. »Sicer povem ...«
Lapflcnn potegne fe žepa rnbefj ht ga da Kol ji. Ta stisne denar v mokre roke, zažvižga in odplava. A fant in dekle se zdaj nista več toliko poljubljala...
Dragi dam prinese Lapkin tz mesta barve in čopiče Za slikanje, a sestra mu je daia svoje škatlice. Potem sta mm morala dati gumbe s pasjimi glavami. No. hudobni dečko je bij s tem tako zadovoljen, da je še bolj vohunil za njima, samo da bi še več dobil. Kamor je šel Lapkin z Ano Semrinnovno, lia je šef tudfi on. Niti za trenutek ju ni pusta na samem.
»Ničvrednež,« je škripal Lapkin z aobmi. »Tako majhen, pa že tako velik ničvrednež. Le kaj bo še iz njega!«
Ves mesec junij ni dal Kolja zaljubljencema miru. Žugal je, da ju bo izdal, pazil je na njiju in jima izvabljal darove. In še vedno je bilo vse to premalo, dokler ni začel končno omenjati žepne utre Kai sta hotela! Bila sta prisiljena, da mu kupita uro!
Nekoč pa se Kolja med obedom, ko so prišli na vrsto ko^či, nenadoma nasmeje, pomežikne z enim očesom in vpraša Lapkina:
»AM naj povem? A?«
Lapkin zardi kakor kuhan rak in ugrizne v prtič namestu v kolač. Ana Sernjomovna skoči rzza mize in pobegne v sosednjo sobo.
V takem položaju sta mlada dva živela vse do konca avgusta, do onega dne. ko je Lankfn končno zaorosM za toko Ane Semjonovne. O, kako 9rečen dan je bil to!
Ko se je Lap<kim porazgovorrl z roditeljema zaročenke im dobil njSjta pristanek. je naVej stekel na vrt in poiskal Ko'jo. Ko ga je 'našel, ie potegni zlobnega dečka za utho... Pritekla je tudi Ana Semjonovna, ki ie prav tako iskala Kolk>. pa ga je tudi ona ujela za drugo uho ...
Zanimivo je bilo gledati, kaka sJast ie odsevala na licih zaljubljencev, ko te Kolia rokal in prosil:
»Draga moja. mila moja, goMička moia. saj ne bom več. A j, aj, oprostita!«
A nato sta si o*>a zalhrbljenca priznala. da ves čas. kar se ljubka, n^ata niti enkrat dožSvela toliko slasti in tako opojnega blažen^tva, kakor zdajle, ko sta hudobnemu dečku narvia uro...
Mihael Zoščetiko:
Človekova nezgoda
Končano Je. Mir besedi. Nikake človekoljubnosti ni več v mojem srcu Do včeraj, do šestih zvečer, sem še poznal sočutje in spoštovanje do drugih ljudi, a danes tega ne morem več, dragi moji. Človeška nehvaležnost presega že vse meje.
Izvolite vedeti, da sem snoči zaradi svojega usmiljenja do bližnjega strašno nasedel in da se bom moral zato najbrže v bližnji bodočnosti zagovarjati pred narodnim sodiščem.
Končano! Okamenelo je moje srce in bližnji naj se v bodoče ne zanaša več name.
Šel sem snoči po ulici. Torej, hodim snoči po ulici in vidim — polno ljudi je zbranih pred nekimi vrati. Eden obupno kriči, drugi maha z rokami, in sploh — vidim dogodek. Pristopim. Vprašam, zakaj tak šunder.
»Poglejte,« pravi nekdo, »ta državljan si je zlomil nogo in ne more dalje!«
»Potem,« rečem, »potem o kaki hoji seveda ni več govora.«
Odrinem gledalce m stopim bliže na kraj dogodka. Vidim — neko člo-veče res leži na pločniku. Ustnice ima silno blede in nogo nekje v hlačnicah zlomljeno. Siromak je oprt s komolci na cestni tlak in godrnja:
»Oprostite, državljani, prepolzko je. Šel sem in padel Noga, to ni kar tako.«
MoJe srce Je goreče, polno človekoljubja in sploh ne morem videti človeške nezgode na ulici.
»Bratci!« pravim, »morda je pa dan zveze. Trftba. bo poskrbeti zanj.«
Seveda takoj skočim ▼ telefonsko
celico in pokličem rešilni voz.
»Človek si je zlomil nogo. Podvizajte Se na ta in ta kraj!«
Prihiti rešilni voz. Štirje zdravniki v belih plaščih stopijo iz njega. Odrinejo gledalce in hočejo položiti ponesrečenca na nosilnico. Tedaj pa opazim, da ta človek ni prav nič vesel nosilnice. Brca z zdravo nogo vse štiri zdravnike od sebe in jezno vprašuje:
»Kaj vendar počenjate z menoj?
Meni se mudi domov!«
Zdi se mi, da skoraj Joka.
»Kaj je temu človeku?«, si mislim.
Tedaj pa se je zgodilo nekaj čudnega. Mahoma slišim — kličejo me.
»Striček,« mi pravijo, »tak ti si poklical rešilni voz?«
»Da.« odgovorim.
»Vsekako boš moral odgovarjati po vsej strogosti revolucijskih zakonov, ker si brez potrebe klical rešilni voz. Če se človeku na ulici odveže proteza, ni treba za to klicati zdravniške pomoči. Lahko bi to že razumel, državljan!«
Zapisali so moje im« ht me odslovili.
In da bi Jaz še po tem faktu zapra-v^ ljal svojo srčno dobroto, ne, nikakor ne. Pa naj pred mojimi očmi ubijajo človeka — kratkomalo ne bom verjel. Kdo ve, če ga ne bodo ubijali le za kinematografski posnetek.
In sploh ne bom verjel ničemur reč; je pač tak čas, da človek ne more verjeti!_Iz ruščine B. Z.
Prikopajte k „Vodnikovi družbi"

SSl
B □
Ei □
Ei □
□
EI E!
Ei □
Ei Ei Ei Ei OG
Ei □
□
Ei Ei Ei
a a a aaa.aa a a a a lj a a j ura^a^a a a a aia a.a a;a
Naznanilo.
Podpisani mumnjam ton potom, da mb otvorfl
informacijsko, gospodarsko in posredowalno pisarno
▼ LJUBLJANI, Kongresni trg št 1 drugo nadstropje
(poslopje kazine) MoJa pisana se bo bavila s temi-le posH:
%• informacije o obrtnih, trgovskih, industrijskih, gospodarskih, splošno kmetijskih, zadružnih, šolskih, uradniško pragmatičnih, davčnih in sploh podobnih zadevah;
2. posredovanje pri oddaji, najemanjn in izmenjavi stanovanj, trgovskih in obrtnih lokalov ter dragih prostorov;
3* posredovanje pri nakupa, prodaji in izmenjavi nepremičnin;
4« Opravljanje hiš in posestev;
5* posredovanje pri najemanju hipotekarnih in drugih posojil; 6. posredovanje In vnovčanje terjatev, nadalje inkaso.
Vljudno vabim interesente, da se obračajo na mojo pisarno, ki jim bo v vseh gornjih poslih postregla z najboljšimi in najcenejšimi informacijami ter dala vse potrebne nasvete.
«!P{PiPiouniPiP
MILAN criERMAN. b. pis. ravnatelj.
nrapnnraranni jr;ir:or,irirnnnni Pf^mGOg
B □
13
B □
B E E II E B B E B E E B B B B E B B B F
Icrsfce t4he
za predvečer
pravoslavnih božičnih praznikov
dobijo se jutri v ponedeljek na ribjem trgu.
iiiiiiiiniiiiniiiiiiiimiiiiim uuuuuuui^
bdel j, krtmmtk, pljt*-■I katar, angino la tm p 1 j ii t a • k o 1«■a I
DoUra M T Twk 1-ektr-zdnyi	*** droferijak C*
I« ai k}« aredea, rt »hm it« aa hdetoTaka
Iv. Hudovskl,
takaiaar,
Na »kur. dobil, kr*- ^	rita 4.
plata. kros are raznik . _ ... _ . _ Malini« a Urr.ti.wlJ 1	* » lk»ti>
HndoTacina.	16 Dia akaipoo « pottais«
ioiniaa ia priporo^«.«, odlikoram rm p»tenUr«a
HUDOVSCIN
Lokomobila
stabilna, v brezhibnem stanja, a predkurjavo in pregrevačem, 35 do 50 HP se kupi. — Ponudbe z natančnim popisom pod »Lokomobila« na upravo »Jutra«.	1438
K
PREMOG
iz Nemške Šlezije
dospel
Založite se pravočasno
Prvovrstna kakovost in krasen sortiment
JhulCa J Urita
(DunajaGa cesta £6
Telefon 8820 Telefon 888O
,-—-				
		V		
Tone Verbič,
tovarnar tat posestnik,
Ivanka Verbič roj. KnaSIIč,
poročena.
VRHNIKA	ŠMARTNO PRI LITIJI
jlh ul luul jlr julbjuulxajlx jlujuljulo^	jljliug
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □
šo^etdda šo£a
Goi&o (pipenllacfm
Gosposvetska cesta 12.
Tečaji: Ka pokricn« rorjvOe In amst«r^ Dnevni in večerni tečaji. Posebni iefs.fi n dame. Na tel Jo privaten pouk. — Najboljše reference, garantiran ospeh.
LOKAL za obrtnike
v Novem mestu takoj oddam. — Ponudbe u spravo »Jutra« pod Novo j
Lepe orehe
! letošnje kupuje v vsaki množini
F. Mat h eis-ovi nasl. t Brežicah.
17446
mesto.
17392
Zastopnike
za Slovenijo
proti proviziji, samo dobro uvedene, sposobne sile,
sprejme veletrgovina tekstilne stroke v Zagrebu.
Ponudbe na jugoslovansko Rudolf Moe-se, d. d. Zagreb, Zrinjskega trg 20 pod >broj 102«.	1464
Dostojevski) — Vladimir Levstik
Sel© Stcpančikovo in njegovi prebivalci
g
i£ Izdala Tistecrma zadruga ▼ Lfablfanl	;
— VWm kakor pomladni daa Ja ta k»fi*a. potaa. tivahna ta tm-	<
smejana — po pravici se trdi o nJL. da )o	9
najboljši hcimoristf^ni roman na svetu.
Sedo StoparaSkovo je najprtjetnojta pitala »OoslolevSSn©« aa	j®,
ste čitatefje, k» sicer ne marajo Dostojevskega, čcž, da je premalo	m.
umtfiv at »prežalastesi.	9Q
Kniza s« naroča pri Ttatoval zatasgi v Uubflanj ta vefta bro®-	S rana 44 Din, v ptatno vezana M Din.
S ^
88 k
0
fc
OiiginaC ffS£aviau
stabilni motorji in lokomobfle za kmetijstvo bi obrt 1439	_ _
Krožne	Agregafl
žage za žaganje drv
Poročen par prevzame v na-}emt na račun ali pa v vodstvo
za razsvetljavo in črpanje vode
Motorji od 2 do 14 HP
Poputen, enostaven sistem. Absolutna zanesljivost — Neznatna apura!« goriva — Avtomatično mazanje — Nobenih popravil Oeneralni zastopnik za Dravsko banovino
Anton Mremžar
strojno podjetje Si Vid nad Ljubljano
Zahtevajte ponudbe n pojasnita. Na VaSo željo Vas obišče naš zastopnik. Ogieote si našo vefrko zaiogo mo&ur-jev hi poljedelskih strojev.
restavracijo ali kavarno tudi na letovišču.
Ponudbe pod »Strokovnjak.« aa pode. Jutra Maribor.	1433
Uradnika za ekspedieijo
verzi ranega tarfterfa iz alinske stroke
sprejme velik mHa.
Obširne ponudbe z navedbo re erenc tn plačilnih pogojev ter sliko posiau na oglasni oddelek Jutra pod šifro „PouzdanM	1,46
Zahvala.
Ob prebridki izgubi našega nepozabnega očeta, gospoda
rtina Laha
aadučit«lja v p.
se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ter č. duhovščini Posebno pa se zahvaljujemo učiteljstvu in pevskemu društvu za krasne vence in njihove v srce segajoče pesmi. Se enkrat: Bo g plačaj vsem!
Celje, TClen, Kairo, La Pas, dne 2. jazu 1930.
GLOBOKO ŽALUJOČI OTROCI.
B
□
Ei
B □
Ei
Ei □
EI Ei Ei EI
Naznanjamo, da je s 1. januarjem t. l izstopil iz naše službe, ln sicer oddelka za centralne kurjave,
montažni nadzornik g. Merile Fric.
Priporočamo se za nadaljno naklonjenost ter beležimo
s odBSnhn spoštovanjem
a Lu J®. Ecker §inova
Ljubljana, Slomškova uBca št. 4
SploSno kleparstvo — Vodovodne tnatalaclje tn oddelek za napravo centralnih kurjav — Telet. Int. fit. 2933 — Pottni ček. rafiun v Ljubljani it. 10.771
1452
□
Ei EI Ei EI.
B B B B E E E B E B B E E E E B E
Črne, bele, rdeče rase
brije jo se z britvicami
»SONDERKLASSE"
svetovno poznana britvica z neprenosljivo ostrino.
Zaloga pri
„JEKLO" — Stari trg
Oprave za ženine in neveste!
Kompletna apalnica lz smrekovega
od Din 3000.— naprej.
CreSnjeva politirana 5500.— Din, Ista s komplet, modroci in podglavki Din 6850.—.
Kuhinjska komplet, oprema od Din 1200 naprej.
Ogleda m lahko pri D. L/LNCOS, mizarstvo, VVolfovm ulica 12.	1455
V najem se odda
t večja zaprta in z odprta prostora
z obse2ntm dvoriščem, 2 dovozoma, vse pritlično in zaprto, pripravno za večjo obrt v sredini Ljubljane. Pojasnila daje JOSIP PO LAK, trgovec, Sv. Petra e. 7. 1457
O
JSS a S 2,
Se j2
4) p-^ ti g 2 O o- J
. JSs
»a >n	a o
M 3
>N
-a
Centralne r AlDŽ!a,r, ,
m................... 11 Gustav Zemanek
& Co,
__družba z o. z.
vodovode11 °bl'a "'i^fi^
nI. št. 10 — Telef. 2621
knriave
1/01 ailOTKrnia •TO»rmnf'i	MIUJ a iiiud«nraa	♦
ffBU »ijvojvu TCiafajda OJHO^O onb-usCmrifi oc|	V2	J
"bvojod	t
» "Vd •fajdojfTO efrepvu A m J»% M<(9>|aalMpoqiM>r«S B| J "«»IM	**r» «w»m	IIJ
♦	'AOTfVKHI 'AOHV1 «0F«a tasartJAodnifBG -u d oi-j&a -nreTj	*
♦	-tifi ud apiguioa **P "P AoifW| eareAOf 'sjhjj ^aptif^	f
i	»it3? ox3t oaon o.vmhs«	t
* t
Velepodjetje lM*
verziranega trgovskega uradnika
elektrotehniške stroke
Jugostovena, s znanjem srbohrvaščine in neniflčtn«. — Ponudbe s curriculum vitae pod >Za—21.943« na Publicitaa d d-. Zagreb, Gunduličeva 11.	1436
OTVORITVENO NAZNANILO!
oCvortt t ma««^-
BiBIPiPiPIBjCiBiBiBiPiPiBIPIPiBIBiBleilBIB
amo
Din
visoka dobro fcofesfte.
Stalno
ŠL 125 budBka, 16
jamstvo.
§L 105. ista. » cm vteefca, Dta 64^0.
St 106. ista, z radijsk«™ kBzalici fei urrfiTcoim, Din 76. Št 120, kovinska žepna ura, z defaran kofeesjem, po-
o®eoa, ki reg^fir&na, 3!etmo jamstvo. Din 44. St. 121, ista., z ratdifcfkam urniSkom in kairajcš, Din 58. Kntalag (ratis In frank«!
lf. SIITTNBK, Ljubljana 4
Prešernova nlica 4 • tikiliriii tavaraa ar v St«H
Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da
lenski ulici fit. 33
frizerski salon za dame in gospode
in prosim cenjeno občinstvo za naklonjenoeC
Potrudil se bodem s solidno in točno postreCbo kakor a bm*> nlmi cenami cenj. občinstvo v vsakem oziru zadovoljiti. Se priporoča
ferdo kosem, brivski salon n dame ta gospode, marih«^
Magdaieuttka ulica Si.	146Z
ji-jl'-1' -i'l-jsrararara
BiPlEiBiBlBlBlBlB
Ki I
februarja 1930 v hISo St 11 Ist® ceste nasproti evang^IJske cerkva prodajam vse v nafio stroko spadajoče blago
po zBižaniti eenali
£lektrotvrdka
A. VERBAJS
i459>a Gosposveteka cesta 13
14»
TZcrdica
tn sineva
fr|®»ma z vinom in z|a>t;em
naznanja, da Je pričela poslovati njena podružnica
V •Mosfcanicih pri in me priporoča ma nadaljno naklonjenost c. odjemalcev.
»JUTRO* It 4
NedeOa, 1 L 08»
TRETJI DEL
Drog! dan je CJiamteooo, ki ga m spet spremiTja! Jacques, pre-ofc-kčen v Cantaresifca, ob 4. pcposdoe pozvonij ob vratih Papel-looovcga dvorca. Vratar je nagk> priihitei odpirat. Ko je spoznal dvo^oo, ki ra je že včeraj nadfegovala, je takoj grdo pogledal.
»Charcreoo<i, katerem« ni šei ta neljubeznM sprejem prav nič <fc> živega, je s popc-kio vljudnostjo vprašal
»Ali moram govoriti z baronom Papilionosn?«
Vratar jt odvrnil:
»Gospoda barona in pospe baronice b! doma.«.
»Tako!« je <tei!al detektiv. Mimo je vzel iz listnice pnevmatično raiepko, k| jo je bd »jutraj dobil, in jo pomolil vratarju, rekoč:
»Preberi tel«
Corber je vwl ratepifco ta brat:
»Gospod baron sporoča Chanrteooqn, da ga bo sprejel danes, v feSrr&k, ok<M 4. ure popoldne.«
Podipte je b3 popolnoma neČMJhr.
Vratar je z zmedenim obrazom z »mrmral:
»To jc v pesnici pisava gospoda tajnika. Gospod baron je gotovo pozabti, da ima dogovor... zakaj prisežem vam, da njega rn f<*sp« baronice res im duma... Uro bo tega, kar sta se odpeljala z rv4omob?!om... Neznano mri je, a* se vobče vrneta k večerji.«
»Tega ne razumem,« je rtakej detektiv in odšel s svojim sprem-fcevatoam.
Ot> fc*cm čarss se Je t«t*vf pred CJiantecooovo vilo ročni ▼osrroefc., k» sta ga fKjrrvatia šufer »i arbec, pireobiečena v kleparska delavca. Psa sta takog zalajala. Vr£ m čuječa Gauurais je prišel in vprašal dvotfco skoej omrežje:
»Kas hi p« rada?«
»PBnoroer montvi xan*6 je
Tak« eovoereč te pomoti ;aasu kos papirja, ki *a Je poštenjak pazno prebral
Pandora in Vidok sta npfrv«ae od v Oaofraisa, čafcaje nosovih povelj. Pazniik je čez trenutkov vrnil gtfbcu papir, n« katerem je bil pravilno spisslog, kakršni so navadni v takih primerih. GauUrais je nato alprl vrata, rekoč:
»Dobro, stopita noter!«
šofer se je vrnil k vozičlfiialoM plimomer na rame in stopč! na vrt Grbec je vzel torbo >djem ta krenil za rvfian.
Gautrais je ukazal dogamesta vznemirljivo renčaM, naj mirujeta, in stopil k vrtnemu oikfi je bilo odprto. Skozi okno so se videle bujne oblike gospe žane, ki je pripravljala večerjo.
»Ka<j pa je?« je vprašala kua, ne da bi se oddaljila od ognjišča.
»Pridi malce semkaj!«
»Pa moja pečenka?«
»Tak pridi, če ti pravim..
Marižana je godrnjaj« prišlaiožu. Ta ji je pokazal šoferja in grbca ter dejal:
»Piinomer sta prišla zamen?a?ji jn v kJet!«
»Pa moja pečenka?«
»Kaj meni mar! Dobro veš, e ne smem ganiti odtod.«
Marižana se je branila:
»Kratek stik imamo!«
»Vzemi leščerbo!« jo je zar Gauitrals.
»Al nista mogla priti prej?« .momljala Marižana in se vrnMa v hišo.
Cez nekaj trenutkov se je sfrokazala na prag« z električno žepno svetiljko v rokah.
»Pojdimo!« je rdela. »In podite se!.,. Ne maram, da b5 se mi pečenka prismodila. Lep ko, mesar ga je nalašč odrezal zame.«
Vsi trije so odšl? v klet.
Marižana je peljala dvojico kiomeru, nato pa je dejaila:
»Mu<fi se mi k oso® pečen«... Le da mora biti.«
To «ekfi )e daJa grbca rvefttfloo ta odhitda na rth.
Šofer je odvi piinomer in ga postav« na tla Grbec mo )e posvetil in obenem prešskal predmet, ki ga je hobeJ nadomestilu Nato je velel:
»Na delo!«
»A tako bo ostaJa hiša brez plina!« je rekel šofer.
»I, kako pa!« je odvrnil Luchner m skomignil! z rameni. »Ali me imate za otroka?... OddvojH bom napeljavo v stanovanje tik pod plinomerom... Čisto prav se zgodi plinarni, če tegubi nekaj kubičnih metrov plina... Saj ga moramo itak predrago plačevati.«
Med tem, ko sta se Belfegorjeva pomagača ukvarjala s svojim zloveščim delom, sta se Chantecoq in CantarelH vrnila v vik>>. Chantecoq je prekoračil vrt in vprašal Gautraisa:
»Ali je kaj novega?«
»Nič, gospod... se pravi, pač«
»Kaj pa?«
»Dva uslužbenca plinarne sta tu in zamenjavata i#nomer... Ker
sta njijoi pooblastili v redu, sem jima dovolil, da sta šla z Marižano v kiet.«
»Prav si storfJ!«
Detektiv jn novinar sta stopila v M5o hi krercfta naravnost v delovno sobo, kjer »e Koleta pravkar fetala po »Zgodovini Louvra«. Ko ju je zagledala, je vstala in Ima stopila naproti.
»Ničesar rovega?« je vprašala z živim zanimanjem.
Chantecoq je odvrnil:
»Ne, barona PapiUona nI b®o doma.«
Se5 je k svoji pisalni mizi, na kateri je ležalo pžsmo z n?egwkn naslovom, a brez znamke. Odprt ga je... Bila je karta barona Papilk»oa, ki mu je sporočala, da ga zara<fi nepričakovanega opravka ves popoldne ne bo doma. Zato pa pride d,revi ob 10. mi sam h gospodu Chanteooqu. Chaniteootj je zamišljeno zgarbančA čelo in vprašai hčer:
a Tone Pašak,
Ljubl|ana, Aleksandro>esta štev. 5
Ka|eene)»a In isa|so!idnepa radio-tvrdka
SbNZAClIA! Trocevnt aparat ia priključek na električni tok Din 1900*—
KOVA KOŽA OERA7A. Z ^»rafro •po&aiBe^«	bsološ.^tjga pre-
ur. Dorraiiie Oie.. i'ariz.
VtiM. po.=i»ne 0'uTir r 10—L4 iuse p o m I & j f n Is$pi!>'jo « u t * d & s	^abe. V^Si
»i-lpžfi. pege bot>oljiC6, maŠ^jb« i« jereba koi* — Obra* podane ndiea. srei it mehek.. k".io» pri majhne«« otnkt, — Giraitnra ei-ane Iha.
LEPA OKSOOLA m POLNA PR3A
ae aferae tvjJlc jut. pr»T so jSrf* t«	j»k« ta ri!jan» in
vi1«««*. wt>ila boilo t uporabo »Lait da Janv« t1 vi i'.no bujno*t. or.ro^-
is crii r Staa V Do^
RAVNO DRZANJB rBLESA m J«-
f-ie 2 n-»iiv	Qeradrh»l-
to..«- Pa-,nflnriaiao dih »nje i« : <? av;'. i	ptii3ft V 14
duri t pripo(rtij*n iB grba« brVi popolnoma porama Star.f 52 Di». ""
»CENTIPOLIA« to«ref!f« rartrf, Za-reh. JarBSčera 8.
iAhteTa;1.-	ilujet.-o^aad cenike!	IV
izdeluje od 3000 Din dalje, jih uglašuje in popravlja. — Harmoniji in klavirji po nizki ceni.
Anton Tsramfe, Žabialca.

ispmisv
Najpopolnejši m najcencjSi aparat za mno> Senje, poslednji uspeh nemške industrije Multor Co.. Beograd, Obiličev venac br. 5. Telei 33—01.	20 ha
MICHELSO V A OČILANA KUDELJE I DRNICA UŽETA D.,
Stara Palanl Bačka
poštni pre 17 »stanov Ijer884 priporoča po konbnčni ceni
v r f i
za transmisijs; pogone
kakor različne vrvi za Igata, ladje la splave iz prvovrstne ;čke konoplje tehnično najpopolnejše Vršene v različnih dimenzijah.
Speciiaiiteta: tranSmtke vrvi z patentiranimi spojkami (Sschloss).

in jako spreten prodajalec pošten m neomahljiv
želi prevzet? zastopstvo
kake« a večjega podjetja. Na željo položi tudi kavcijo.
Cen e e ponu be na ogl. odd. „jutra" pod „večji promet v le u 19 i0".

rik, * i^ill
isa vee
K«

se more zaslvižitl z domačim delom vsak daa z naSim poznatim dobrim pletilnim strojem »RKKORDIA«. Učenje brezplačno. I5-ietno jamstvo. Ugodni plačilni pogoji. Zahtevajte prospekte!
„Rekordiau, Hlsa Zagrelj
vlcasfi!
Sifonske, pokalične in limonadne steinice, sifonske glavice in stroje znamke .Pochtler" kakor di vse ostale potrebščine ku -ite najugodne e pri
LJUBLJANSKI KOMERCLLNt DRUŽBI 254	Ljubliana, Bleiweisova cesil8.
1 l&Hmk je, lisdior z obmis
neguj jih, dokler jih imaš. aroCite »Ines«, ki je edino naravno sredst za negovanje lasišča. »Ines« je sestavil sten kemik in je torej zanesljivo sredstvo i rast las, proti izpadanju in proti osiverti. — Lonček stane Din 38.—. Razpošiljao povzetju zastopstvo »Ines«, Ljubljana, erosodna ulica l/I.—12.
Tn Stevftae dokaze Iskrenega sočutja ob smrti naše
nepozabne mamice, stare mamice, sestre, tete in tašče, gospe
■e tem petora prav prisrčno zahvaljujemo. Posebna zahvala še goap. dr. Ivo Drobniču za njegov požrtvovalni trud, pevskemu zboru »Grafike« za v srce segajoče ža-lostinke, častitlm gg. duhovnikom in vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem, ki so jo spremili na zadnji poti v tako obilnem številu.
Ljubljana, do« 51. decembra 1929. 1441	ŽALUJOČI OSTALL
Zalivala.
1432
■

Zahvala.
:mm
29a Stevflne dokaze Iskrenega sočutja ob nenadni ia-gnbi c&šega ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, strica, svaka, gospoda
Vič dim ra Janrekovič-a
kapetana v pokoju
se tem potom prav iskreno zahvaljujemo. Posebno M zahvaljujemo preč gg. duhovnikom, glasbenemu društvu »Zvon«, prostovoljni požarni brambi in vsem, ki so ga tako častno spremili na njegovi zadnji poti. Poljčaae-Trogir-Trst, dne 5. Jan. 1930.
Žalujoči ostali.
Inserirajte v „Jutro
4*
Vsem, ki so ob smrti naše ljube mamica
Neže Perico
izkazali blagopokojnl v tako lepem številu spoiovanje in naklonjenost, kakor tudi številne dokaze ialrenega sočutja in sožalja, izrekamo tem potom našo atvalc.
Posebno zahvalo smo dolžni g. dr. Schwabu, Id je 3 vso požrtvovalnostjo lajšal bolečine pokojnici d> zadnjega trenutka.
Nadalje se zahvaljujemo ge. Brelihovl in Luznaij za požrtvovalno samaritansko delo. Zahvaljujemo tudi vsem tistim, ki so obsuli mrtvo s cvetjem, kij tudi čč. duhovščini, ki so jo spremili iz hiše žalost njeni zadnji poti.
Borovi je, Javornlk, dne 6. januarja 1930.
Žalujoča rodbina PERKO s ostalim sorodsttom.
Globoke žalosti naznanjamo v Imenu staršev, Znancev in prijateljev, da Je naš dobri tovariš, gospod
ANTON STAMPFEL
pek. pomočnik v Ljubljani
danes, v soboto, v cvetu mladosti, komaj 19 let star, na zelo tragičen način nenadoma preminul.
Pogreb bo v ponedeljek popoldne iz mrtvašnice
Sv. Križa.
V LJubljani, dne 4. januarja 1930.
ŽALUJOČI STA RS I in TOVARIŠI.


Zavozil ga je
ker se ni znal v pravem času varovati. Zato sedaj leži...
Ako se želite o pravem času varovati prehlajenja, hripe, bolečin v vratu, kašlja, hripavosti in služenja — tedaj morate vedno grgrati s Feller-Jevim prijetno dišečim Elsafluidom! »Elsafluid« z zakonom zavarovan! Skozi 33 let služi to dobro narodno sredstvo in kosmetikum za Izpiranje oči in ušes. Notranje pri krčih, želodčnih bolečinah in napetosti — takoj nekoliko kapljic na sladkorju!
To pomaga!
V lekarnah ln vseh podobnih trgovinah po-izkusne stekleničice 6 Din, dvojne steklenice 9 Din, specialne steklenice 26 Din. Po pošti najmanj 1 zavoj z 9 poizkusnimi, ali 6 dvojnimi, ali 2 specialnima steklenicama stane 62 Din. Pet takih zavojev že s
poštnino in zavojem samo 210 Din. ■	Naročila na naslov:
I EUGEN V. FELLER, lekarnar B	Stublca Donja, Elsatrg 846
9 Ako pa potrebujete dobro odvajalno 9 sredstvo, ki krepi želodec, tedaj j S htevajte Fellerjeve Elsa-krogljice, ^	škatljic 12 Din.
za- B
J
$&utomiohl1isti t
Sof
erfi!
Ali že poznate »Antifreeze« T Idealno tekočino, katera nikdar ne zmrzne in katera s samo eno polnlt-vitjo hladilnika obdrži in hladi motor celo zimo.
tttifreezc
J 10.— Din kg, napolnite takoj ▼
Vaš hladilnik, kjer bo eno napolnje-nje izdržalo čez celo zimo (10— 12 kg).
Naročite ga takoj ▼ naJbMJl garaži ali direktno pri glavni zalogi: Englebert, Beograd, Dečanska 19.
Nova odobrena karta Jugo slavije razdeljena na banovine, inšpektorate in sreze.
Velikost 65 cm2. Od profesorja Deroka. Cena 20 Din. Izdan je: latinica, cirilica. Naročila na avtorja: Beograd, ItfaJke Jevrosime br. 6.	1299
Bolni na plfnčili!
Več tfcsoč »zdravljenih! Zahtevajte takoi fcnjtso • »oi
Krvi umetnosti hranitve
U k reSfla te noose. Porablja se lahko ob vsakem način« življenja is pomore, da bolezen prej premagamo. Nočno potenje in kašelj prenehata, celotna teža se poveča, postopno poapnenje »a odstrani bolečine.
Resni možje ,u,e
zdravniSke znanosti potrjujejo izvrstnost moje Hietode te Jo radi odrejajo. Čim prej pričnete s mojim načinom hranjenja, tem bolje.
Popolnoma brerplačno
dobite mojo Itnjlgo, t« katere boste črpali mnogo koristnega znanja Ker moj zalagatelj razpo»)e vsega samo 10.000 komadov brezplačno, pišite takoj, da se boste tudi Vi lahko prištevali med srečne prejemnike te knjige.
Georg Fulgner, BerBn-Netikffln.
RJngbahnstrasse 24, Abt 619.
JZCL


Zahvala.
Tem potom izrekamo svojo zahvalo vsem, ki so spremOl našega pro-rano umrlega očeta, starega očeta, deda, gospoda
IVAMA 1HUUKCA
Posebno se zahvaljujemo čč. oo. frančiškanom z Viča, g. Zupanu, ravnatelju mestnega dohodarstvenega zakupa in g. nadzorniku Fortiču t« mitniškemu osobju za podaritev venca, g. prof. Koblarju, častitim sestrajn tukajšnje Vincencijeve konference ter pevskemu zboru za mile žalostinke ter vsem, ki so ga spremili k zadnjemu počitku. Bog plačaj!	•
Vič-Glinoe, 31. decembra 1929.
MARIJA VRHUNC, soproga In otroci.
t
»JUTRO« §t 4
18
Nedelja, 5. L 1930
Cen« malim oglasom s
Za oglase ki služijo v posredovalne in socijalne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra« ie plačati posebno pristojbino 2 Din Ce pa ie oglas priob-čen pod šifro je plačati pristojbino za šifro S Din.
Telefonske številke 2492, 3492
JCdcr hcce
se matih ogla*ov naj p* i I
da me mu posije po posti naslov ali GaGo druge informacijo ticoco /jm• sicer ne bo
2 (£Jm
prt l o ii
mamGah
prejel odgt
Cene malim oglasom t
Zenitve in dopisovanja ter oglusi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda I Din. Najmanjši znesek 10 Din Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine ie uposlati obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priobčijo. Številka Čekovnega računa pri Poštni hranilnici v Ljubljani. 11842.
SjZi
u-
Pisarniško moč
aprejmem ta-oj. fOieg slo. venščine s« zahteva tuji soaaje nemškega jezika m 6trojepi.-ja. — Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pou žilro »1054«.	255
Mlajšo vdovo
taidi ura.jiiiško, brez otro»K, iščem kot gospodinjo v trgovsko hišo. Znati mora dobro kuhati, igrati klavir in bita perfektno zmožna pemščine. Ponudbe z lastnimi življenskimi podat.j jn event. sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dosmrtna preskrba* 24*2
Knjigovodjo (injo)
fcšct-lii Rellekti-ra .-e camo Ea prvovrstno moč. Po-audbc na og'asni oddelek »Jutra« pod »Bilancist«.
231
Prodajalko
■k trgov.no mešanega blaga • na deželi, ki bi tudi pomagala v gospodinjstvu, iščem za takoj. Ponudbe na po Iružnico »Jutra« v ila riboru pod šifro »Poštena prodajalka«.	47111
Šivilj, učenko
Bp r e j m e Jos»fa Molan. jnodni atelje, Krekov trg it. 11.	94
Slugo
ca blagovno trgovino Sčem Ponudbe na ogas. oddelek •Jutra« pod »Sluga«. 84
Mehan. delavnico
»li mehanika za pojavilo gramofonov iščem. Dopise na ogaeni oddelek »Jutra« pod »Delavnica«.	83
Trgovski pomočnik
prvovrsten dobi mesto v modni in konfekcijski tr-covini Jakob Lah. Maribor E	67
Služkinjo
pridno vajeno rseh bižnih
del in nekokT-o kuhan ia. sprejmem takoj Ponudbe »a naslov: J. Razboršek. Čmartne pri Litiji	66
K°ncipijenta
samostojno moč sprejme odvetn:§'a pi a-na na deželi. PlaČ3 po dogovora. — Ponudbe z navedbo prakse, osebnih podatkov na ogl. »vldelek »Jutra« pod šifro »Dr L. L. B.«	175
Šiviljo
izurjeno v Krojenju eamo-voznic, .-pre.mem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 206
Vešče delavke
iščem za podpletanje nogavic skozi celo leto — Plača po dogovoru. Janko Krap»c. Pejačevičev trg 12 Zagreb.	247
Pek. vajenca
iščem, v^top takoj. Selše-. Polzela, Sav. dol. 176
Kuharico
dobro, samostojno, zdravo in snažno sprejmem. Oseb 14 Ponudbe i navedbo dosedanjih službovanj, plače in prilogo -»like na cg'asni oddelek »Jutra« pod »Trgovina v mestu na deželi«
47007
2 urar. pomočnika
vestna. pridna in -auio -tojna delavca za mešano delo — eden starejši z znanjem nemščine in laždh z'atar. popravil, sprejmem takoj za podružnico na Rabu Janko Jazbec. Crik-venica.	47000
Dva dobra
prikrojevalca
gornjih delov. 5 šteparic sprejme takoj v stalno službo Ivan Prešeren tvornica čevljev, Kranj.
46991
Dekle
za vsa hišna dela sprejmem. Ponu Ibe na ogl. odd »Jutra« pod »Hišna dela«.
265
Perfektno kuharico
prejme takoj manša družina. Ponulbe pod »Kranj« na ogl. odd. »Jutra« 177
Vajenca
fc poštene hiše h) z dobrim Šolskim spričeva'om sprejme takoj Anton Medvešek. fcrojaštvo. Trbovlje 151
Kroj. vajenca
spremne takoj Fran Može. Ljubljana, Cesta v Kožno dolino 12.	142
2 pekovska vajenca
* vso oskrbt .-prejme Tone Fraprotnik. Jesenice št. 26. Gorenjsko	132
Vajenke
as strojno pletenje sprejema Bonač, Štreiiška ul. 24 110
Kmečkega fanta
poštenega, starega okrog 36—18 tet. sprejmem takoj Ladislav Iglic, vrtnar. Trbovlje I.	46975
Krojaškega vajenca
zdravega sprejmem takoj. Tirana in stanovanje v hiši. Drugo po dogovoru Franc K'«n krojač. Dolenja vas pri Ribnici.	43647
Službo natakarice
doba v kavarni čedna iti mlada gospodična, zmožna nemščine. Priložiti je eli-'ko. katero se takoj vrne Ponudbe pod »Vljudna in snažna« na ogl. oddelek Jutra«.	188
Dekle
katero kuha samostojno in je snažno ter zanes'jivo. opravlja vsa h šna dela. sprejmem takoj proti dobri plači. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zanesljiva gospodinja«. 189
Kovača
srednjih let za izdelovanje sekir in dragega orod:a takoj sprejmem. Biti mora trezen in pošten. Samo pismene ponudbe z zahtevkom plače in navedbo dosedanjih služb na Mi' lav-žina. Braslovce.	271
Perfektno kuharico
ki bo tudi za vsa druga dela, z lepim: »pričevali. 25—36 let. sprejme mlajši par brez otrok. Plača po dogovo-ru. Bivališče: Gu-štanj. Koroška 8'ov. Predstaviti se je pri Lavrenčič od 9.—12. dopoldne. Poljanska cesta 13/11. 253
Učenko
(Trviljo) sprejme F Jager. modni atelje Kolodvorska ulica 2811.	312
Mizarsk. pomočnika
izurjenega v pohištvu, sprejmem Ivan Svete. To-m:še'j. Ig.	292
Pridnega učenca
poštenih staršev, z vsaj 2 razredi mešč šole. sprejmem takoj v trgovino mešanega b'aga na deželi. — Izčrpne ponudbe na ogla=. oddelek »Jutra« pod šifro »A J R.«	79
Mizar, pomočnika
in vajenca sprejme L Jug, Cankarjevo nabr. 23. Ljubljana.	46931
Stenotipistinjo
zmožno nemške in hrvatske stenografije ter korespondence. sprejme večje i-ndu Atrijsko podjetje v Kranju. Pravilna ortografija pogoj. Ponudbt na oglas. oddelek »Jutra, pod znafiko »Steno-tiiptstinja«.	118
Kontoristinjo
zmožno slov m nemškega jezika veščo tverniškega knjigovodstva in mezdnih obračunov, sprejme večje industrijsko podjetja. Ponudbe na og'a ni oddelek »Jutra« pod šifro »Knj'go-vodstvo«.	119
Strojnika
za parno turbno. prvovrstnega išče velika elektrarna v Sloveniji za takej. — V poštev pridejo samo strokovnjaki z daljšo prakso Obširne ponudbe na oglas. oddeV-' -Jutra« pod značko »Kalorična centra la«.	69
2 izprašana logarja
od Katerih eden .ah^o postane nad.ogar, dobita službo na gozdnem veleposestvu na Hrvatskem. Razumeti se morata na lov in na vzgojo gozda. Stanovanje, kurjava m zemlja v naravi — Ponudbe z oanako dosedanjih službovanj in zahtevi om plače poslati na ogla ni od-elek »Jutra« pod značko »Logar«.	430
Tvornica karoserije
Mat: /a Reicb Ln sin v Novem Sadu sprejme prvovrstne sedlarje laki-rarje-briz-galce. kolarje za avto ka-roserijskp po-le in prvovrstno 'kleparje.	434
Brivski pomočnik
m'a;ši. dobro izurjen v moški stroki. dobi tako' stalno službo. — Ofert na Frizerski -alon »Luiza«. Ptuj. Slovenski trg 14 — Obenem naznanjam, da je navedena firma in Al. Fe-nos-Stalzer brivnioa eno in ista.	294
Pisarniško moč
z znanjem slovenščine nemščine, obeh stenografij in strojepi ja spr«';memo. Zmožna ev. statističnih del. Pismene ponudbe na ogl oddelek Jutra pod »Točno in vestno« i zahtevkom p'ače.	295
Natakarico
pridno in pošteno, ki mora poleg dobrega 6erviranja obvladati tudi nemščino in imeti kavcijo sprejme večja restavracija v zelo prometnem krajiu. Ponudbe z navedbo prejšn'ih služb na ogl odd. »Jutra« pod značko »Velik promet« 307
Praktikantinjo
sptejme večje industrijsko podjetje v Ljubljani. Ponudbe s prepisi spričeval na og'asni oddelek Jutra pod »Marljiva 1930«. 322
Kurjača
parnih kotlov, prvovrstnega išče velika elektrarna v Sloveniji za takoj. V poštev pridejo samo -tro-kovnjaki z daljšo prakso pri kotlih visokega tiaka. Obširne ponudbe na oglas oddelek »Jutra« ped šifro »Visok tlak«	70
Služkinjo
iščem za takoj na deželo k trgovini. Dobrodošla je starejša vajena perila, kuhe itd. Sprejmem tudi g'u-ho. a dobro izkušeno Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kranjica«.
75
Služkinjo
vajeno kuhe, pošteno in
snažno išče učitelj«'' a družina (2 otroka) v bližini Ljubljane. Nadov r oglas, oddelku »Jutra«.	420
Mesto gospodinje
dobi vipokojena vdova. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	379
Boljše dekle za vse
zdravo, pošteno in poslušno sprejememo Obširne ponudbe z navedbo plačilnih pogo:ev in fotogTa.fijo na go Al. Kiss. Z»mun. Mar-kovičeva ulica 13. 428
Boljše dekle
ki zna tudi šivati, iščem k 4 leta staremu fantku. Na-■dov pove oglasni oddelek »Jutra«.	421
Dobro šiviljo
iščem za takoj na dom. — NasJov v og.a. nem oddelku »Jutra«.	152
Ali naj Vam še enkrat povemo?
Mi angažiramo delavne agente proti plač lu in 20 odst. proviziji za prodajo hišnih predmetov z elegantnimi praktičnrmi darili. Generalna agentura Ljubjana »Omnia«. Miklošičeva cesta 14.	319
Gospod. In damam
inteligentnim nudimo najboljšo možnost zas užka. V poštev pridejo samo re ni marljivi zastopniki. Dogovoriti s« je dnevno od 9. do 11. ure. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 311
Privatne stranke
kdor obiskuje, dobi lep zaslnžek v vsakem traju. Po:asnila daje R. Co*ič Ljub jana VII.	354
Dobro kuharico
■amostojno sprejmem takoj Na=lov v oglasnem odde ku »Jutra«.	438
Pletilja
dobro izurjpna na Dubied vzorčnem stroju, se takoj Z vso oskrbo sprejme za "ta'no Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dubied stroj«.	433
Dobra prodajalka
izurjena pose>bno v manu-fa turi. zmožna sama voditi trgovko, ali vsaj pomoč, raje stare;5o moč se tako' -prejme. Ponudbe na ogla-, oddelek »Jutra« pod šifro »Zmožna in poštena 550«.
Začetn?co
z znanjem nemščine, srbohrvaščine in strojepisja — ■pre:mem na trimesečno pisarniško prakso. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Začetnica«	459
Potnika
za prodajo vseh vrst mo škega perila po meri in najnovejših krojih, iščem za Kranjsko. Hrvatsko in Dalmacio. Potrebno 5000 do 10.000 Din kavcije V' soka provizi'a event. fiksna plača Nastop čim preje Prednost imajo samo v stroki verzirani in g., ki lahko izkažejo slično delo vanje. Ponudbe n» oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Konfekcija«	10
Potnike
zanesljive in poštene zastopnike ter agente sprejme oroti dobri proviziji tvorni ca pijač Ponudbe pod šifro »Zanesljiv 28« na oglasni delek »Jutra«.	385
Potnike
za prodajo mamifakturnega
blaga na obročno odplačevanje. ori privatnih strankah. iščem za tako:6en nastop Na>lov v oglasnem oddelku »Jutra«.	374
Praktikanta
najraje abso'venta trgovske akademije sprejme zavarovalnica »Triglav« v Ljubljani.	384
G. Th Rotman:
Bratec Branko in sestrica Mica
(Pravljica s slikami)
fPrmati- nronovMrm)
- Knaigovodktnjo
verziranftga išče večja domača zavarovalnica. — Ponudbe na poštni predal 4. Ljubljana.	381
Blagajničarko in
prodajalko
sprejmem za trgovino stekla in porcelana v Ljubljani. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«.	328
Krojašk. vajenca
s primerno plačo ali delno hrano, iz Ljubl'ane ali bližn;,e o1- oliet sprejme Andrej Žnidar, Ljubljana. Reber št. 11.	327
•	65.
Najprej so prišli v rov. Na konen rova je bila velika zavesa, izza katere je slišal Branko vzdihovanje in jok. — »Oh da.« je rekla podgana, »kralj pritlikaveev je umrl. Le sam stopi noter, jaz ne smem, ker sem samo vratariea.« jo rekši, je odrinila zaveso. Branko je zdaj prišel v sobico — in glejj. sredi 6obiee je stala na tleh steklena krsta. V njej je ležal kralj pritlikavcev in pritlikavci eo sedeli okoli njega in žalovali za njim. Bratec Branko je vzel kapico z glave • in v sadregi obstal. Toda podgana je pomolila elavo izza zavese in šepnila: »Le naprej, v drugo sobo!«
Trg. pomočnik
starejša, dobra moč. sim-patičnega nastopa, ki bi imel tudi ve-elje do potovanja, dobi mesto v februarju. Ponudbe z referencami na o«rl oddelek »Jutra« pod »Merkur 500«. 346
Trgov, pomočnika
manufakturne stro'-e. dobrega p-oda;a'ea. lepega nastopa, z znanjem -loven-keora i.n nemškega iezika iščemo. Na-1 o v v oglasnem oddelku »Jutra«.	373
Hotelsko kuharico
staTejšo in dob-o irvečba-no sprrbnem v •lobro «tal-no »hižbo. Ponudbe na o?l oddeleik »Jutra« pod šif^n »Kuharic«	375
Mesar, vaienca
^orehne tako' Franc LovJSe mesar, Tržaška cesta 47.
377
Čevljar, valenca
snre»me takoj Fr. Kurent. čevl:ar. Pot v Kožno doli-m Št 12	356
* ii fimti
Šivilja
ki šiva plašče in oblek«, pride v hišo ali vzame delo tudi na dom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra S
Postrežnica
k mirni rodbini treh članov brez otrok se išče Na top takoj. Banič. Vodovodna cesta 7 (hiša g Dovjaka pri gostilni Fortuna). 288
Knjieovodstvo
po kartoteki sistema »Ruf«
za vse vrste podjetij vam uredi izvedenec za kn'igo-vodstvo Drago Lunder v LjuVhni, Po'ian=ka c 73. ki nud' strokovno pomoč tudi v vsakterih drugih zaupnih zadevah.	260
Stavb, delovodja
brespoieln. prosi cenj občin tvo za naročila stavb, načrtov in proračunov. Naslov v ogl odd Jutra. 193
Šivilja
prvovrstna, se priporoča po 40 Din dnevno. Cenjpne nmin^ibe na o<r'as oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiva šivilja«.	317
Gospodična
gTe 2 meseca breaplačno šivat na dom Vajena je tudi gostilnišike stroke — kW bi event. pomagala v ''uhan'i ali ?o tilni Dop!se na 0"'a=ni oddp'ek »Jutra« pod »Dva meseca« 298
3 zastopmke
inteligentne «p-p;mPTr) za nov ln dobro i^oč predmet. Ponudbe pod »Visoka pro-viziia« na oglasni oddelek »Jutra«.	419
Zastopnike
pro^aio ze'o dobro rdo-čih predmptov nroti vi*yyke-irni 7w*lnSku 'šp.emo. Pred. °tavitp «p v nedplio in r>o-npde!w>k H"1 9 in 1? n'0 ori sr. V Sh?'. S:mon gorčičeva ulica štev. 4tU.
m
Nemško
koniverzacijo in pouk nudi izobražena gospa po Din 10 od ure. — Vprašati na Poljanski cesti 13/11, levo.
249
Trgov, predmete
poučujem Ponudbe pod »Dolga praksa« na ogl. odd. Jutra.	47069
I. obl. k on.
šoferska ?ota
famernlk, LJubljana. Oitnal fcka cesta 36 'Jugoavto* -Tel 2236 Pouk in urakt č ne rožni*	251
Inštruktorja
matematike in -tavbne mehanike iščem Pouk fe želi v večernih urah o»i */n7. ure naprej. Honorar po dogovoru. Ponudbe na uglas. oddelek »Jutra« pod šifro »Inštruktor«.	179
Otvoritev
novih tečajev
francoščine, nemščine, angleščine. ruščine. iMiran-ščine Moderne mete ie: te-me'jito. hitro, zanimivo. — Akalem^ko naohražtii predavatelji. Vošnjakova nI. štev. 4 Vpisovane 10— 12, 18—20.	7056
V klavirski pouk
Siprejmem še 1—2 Lčenca ali uč"nki. Grem t-iidi na dom. Pismeno na eg!a ni oddelek »Jutra« pod šfro »Učiteljica.	46869
Francoščina
nemščino 'm angleš* no poučujem hitro, uspešno in noceni Stari trg št< •. 3/II. desno.	418
Oblastveno koncesi jnirana
šoferska šola
I. Gaberšči"« bivf' komisar za Šoferske izpite —
L;wbljana, Bleiwe» jva 52.
387
Akademik
daje instrukcije ta r»e srednje šole Cef ene po-nudbe na ogla ni oddelek »Jutra« pod »Mat matik«.
Prodajalka
izučena v mešani stroki, želi mesta takoj ali pozneje, najraje v okolici Maribora. Ponudbe pod šilro »Prodajalka« na oglasni oddeiek »Jutra«.	97
Lesni strokovnjak
za goz<lno stroko, star 30 let strokovnjak t predelavi trdega in meh' ega le.-a. napravi riž in kaldrmin — išče primemo nameščen:e. Ponudbe na ogia? oddelek »Jutra« pod značko »Deset-.etna praksa«,	78
Gospa
starejša išč<* mesta r trgovini mešanega blaga — Razume tudi rezanje šip. je poštena in zanesliva. Lahko položi kavcijo. Naslov pove ogiasni oddelek »Jutra«.	77
Knjigovodinja
samosto.ha. i večletno prakco. natančna, vestna in marljiva išče primerne službt Zmožna je sloven ščine. nemščne. italijanšči ne in srbohrvaščine, kakor tudi kore-pondence. stenografije ter vseh druzib pi arniških del Ponudbe na oglas, oddele'. »Jutra« pod značko »Takoj ali pozneie 23«.	73
Deklica
15 let stara ki ima too-
Ij« do frizerske obrti, bi se š a učit. Naslov pove ogl. oddeiek »Jutra«.	241
Absolvent
meščanske šole. želi name stitve v pisarna 6e mogoče takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	332
1000 Din nagrade
tisiemu. k. mi preskrb' služ. bo trg. sluge ali kaj stičnega. Naslov v ogia-nem oddelVu »Jutra«	352
Šofer
trezen in zanesljiv, tmčen mehanik, vojaščin* prost ■šče 6lužbo k tovornemu ali osebnemu avtomobilu za lakoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vesten šofer«	360
Mesto inkasanta
iščem Jamstvo 10.000 D;n. Cenjene ponu 'be na og'a-odde'ek »Jutra« pod š:fro »InkasanU.	408
Uradnica
večletna knjigovodinja zobozdravniškem ateljeju, vestna instrumentarka. dobra asistentka itd išče za takoj 6lužbo Ponudbe na oda-. odde'ek »Jutra« pod Zanesljiva in vestna«. 72
Gospodična
izučena v trgovin: mešane stroke, z enoletne prakso knjigovodstvu želi pre-meniti mesto Na raje gre v kako večjo trgovino na deželo. Cenjene ponu Ibe na ogla^s oddelek »Jutra« pod značko »Izprememba«. 182
Brivski pomočnik
vojaščine pros=t. dober bu-bi štrncer, želi stalnega na-meščenja v brivskem salonu. Vstopi takoj Na<lov pove oglasni oddelek Jutra 172
Mesto poslovodje
«!i p!ačilneg> uai&karja zijsko mesto) iščem event prevzamem kavarno al' ho tel ali pa pr.-topim kot družabnik Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Večja kavcija«. 46287
Boljše dekle
vajeno vseh hišnih del in kuhe. želi mesta pri boljši družini, najraje na Goren'-skem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Boljše dekle«.	120
Mesarski pomočnik
išče službo Naslov v ogl. oddelku »Jutra«.	280
Fant v 15. letu
poštenih staršev, išče mesta briv-kegia vajenca s tanovaniem aH vsaj hrano — Ponudbe pod šifro »Z^rav« na uipravo »Jutra« Mariboru.	275
Kateri g. ali gdč.
hi poučeval (a) n9"iščino po 8. uri zvečer aj ob nedeljah popoldne • gdč. — Ponudbe z navei ,o honorarja na ogla-rv oddelek »Jutra« pod »Netščino poučujem«.	329
K°nverzacijo
in pouk v nemšči i. franco-italiianšč i« in angle--'8'ni daje dip'o»:rana učiteljica !ezikov poti zmernemu hororarju Kovač. Ključavničarska ulica 2<F-359
-----
Strojepisie
poučuip koic zasebno učilišče G:ta P'tač. Ljubljana, Valvazorjev trg 6 355
Za stanovanje
bi i n s t t n i r a ' akademik n'žjpŠo>a. Na 'ov v oglasnem oddelku »Jutra«.
60
Sedtttošolec
instruira vs-i predmetP — zla«ti iezike Govori 'ran-coski in netiš-ki. Ponudbp nnd »Natv-PT-k« na oglasni oddelek »Jut-a«	-146
Odvetniške knjige
in vse letni e uradnega lista prodam. Kje, pove otrl. oddelek j Jutra« 290
Ui* t i'A
Prodajalka
mpftane stroke bol :ša samostojna moč. želi v mestu ali na dpželi «Vzbo ta;' c; a'i ke«neie. Na«'ov pove oglasni oddelek »Jutra«.
23.1
Pisarniška moč
iznrVn v lesni stroki, v knii<»ovodi5tvn in v«eh p:-sarniS" ih poslih, išče mesta Poniu<Tbe na oglas, cddplek »Jutra* pod »Samostoien« 111
Vlesar. in prekaje-valski pomočnik
išče službo v mestu ali na deželi. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prekaievalec«.	383
Mlada gospa
z 10-letno pisarniško prak so več-egtt ind. podjetja išče mesto kot blaga ni čaf a v kakšni trgovini, gre pa tudi kot pis. moč k večjemu podjetju na deželi. Dop;SP na ogl. odd Jutra pod »10-letna praksa« 306
Gospa
stara S2 let. išče mesto -amo»tojne gospodinje ali k otrokom — izvpn Ljubljane Na-"top: to" o j Nas'o v v ogla nem oddelku »Jufa«.
305
Vrtnar
oženjen. brez obroft. z večletno "rakso. za vse kulture išče stalno službo Ponudbe na naslov »Vrtnar«. S»u',pnci pri Mariboru — Slomškova u'5ca 5. 47113
Samostoina
gospodinja
kuharica, starpjša. želi mesta v rudarsko di:aškn a'i vojaškr 5o'o. event. v vpč. 'iC po-lietie Kurrp. Maribor. Magdanenska štev. 76
Obratovodja
rudnik i in industriVki. t na.ibni TŠ'7»>i referencami tPT vpč let zanoslpn v inozemstvu. želi nampš6»n!a. Ponudbp na og1^^! rv-Mnict »Jutra« pod »Ruda 1910 T.
197
Brivsk' podočnik
m'a:ši. 'ščp službo moti n j olači. Kitari mojct*r bi bil tako dnb«^ in n> en-oJpt v ptuTbo9 O^frOVOT1
■n—'čikni^m na ogasni dptpk »Jut-a. m>d •Tt-ivski pomočr^k« R79
^"r-e^rvon^en^inia
■> vf-etno n-akco. abso-bi^io zane-liva in camo-
«to:"na 7možna «1ovpt'55:'»p nfnOrup. srbohrv., steno-frntiin v=eh drugih pi-ca-n:5Vih del.	r>rpmp-
n;ti slnžbo Ponn-^bp pO'' -Samostojna koresipondpnti-na oglasni oddelek »Jutra«.	888
Gospodična
s triletno pisarni? o prakso želi premeniti mesto Najraje bi šla v notarsko pi a^no a'i kot blagajničarka Ponudbe na oila*. oddelek »Jutra« pod »Vztrajna«.
403
Absolventka
srednje šole želi mesta v nisarni ali kai primernega Ponudbe pod »Verzirana« na oglasni oddelek »Jutra« 426
Stroj.-elektr. tehnik
rmožen vseh v to stroko spa'a!očih de'ih. vešč svetovnih jezikov, želi odgo-variaječe mesto Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Tehnik 80«.	462
Zobozdravniška
asistentka
iznrisna in spretna, s preko 3 letno prakso, išče za-poslenja v Ljubljani. Na-sLov v ogl. odd. »Jutra« 463
Mlada gospa
ločenka prijetna zunanjosti. išč" mesta gospodinje nri starejšem gospodu. Ponudbe na ogl. odd »Jutra« pod »Neodvisnost«.
461
Malinovec
in 18 vm sokov nudi Brez-aikohona produkcija, Ljubljana Komensikega št. 17.
343
Špecerijsko stelažo
skoro nove poceni pro-.am. Naslov v oglasnem oddei' u »Jutra«.	S44
Pohištvo
Radi sentvt naprodaj sobna in kuhinjska oprava ter
šivalni stroj
Ogledati 5 t. m med S. in 5. tli o popoldne. S apar Zaloška cesta št. 13. 345
Gostilničarji pozor!
Prodam več železnih okvir, jev za gostilniške sobe — za sepanranje omizja. Na-lov pove oglasni oddelek /Jutra«.	365
Ajdovega medu
16 q pristnega pro lam po dogovoru Ponudbe na naslov: Titan J.. Kunš:uci pošta Murska Sobota. 431
Različnfh vreč
večjo množino proda A Požar, Ruše.	453
Patent
za tedelavo umetnAi B^rl-ljevih tablic, opeke, izolatorjev. dobičkanosno. enostaven obrat ooceni proda. Stern, Emoneka cesta 10.
458
Dobro ohranjen oder
proda Prostovcljno ga-dloo društvo r Boh Bistrici z več sceneri;ami in ©eletno elektr napravo. Cpna po degovoru. Vprašanja poslati na naslov navedenega društva.	395
rt r< Klllii
Tricevni radio
kompleten, s prima zvočnikom in detektor za 1300 Din proda Umefe, Glince cesta XI/12.	362

MOKO
dobro, evežo m suho (Jo l.ite naVeneje v F Juvana valjčnem mlinu Sr Gamelj-ne pošta St Vid nad Ljub Ijano. — Zahtevajte cenik 263
Premog in drva
^^ v » j b o 1 1 S r Tfste dobavlja
^ I. Pogačnik
Bohoričeva alica Stev 5.
Telefon St. 2059.	246
Premog ln drva
prodaja Jezeršek. Vodmat 200
Pozor, trgovci!
Trgovec ki jt opustil [>red ratkim svoje trg. podietje oddaja globokr pod nabav, no ceno razno manufaktur-no blago, po večin: volneno za ženske jbleke in moška sukna V poštev pri. de samo kurantno letno blago Refle'tanti. zmožni takojšnjega plačila, naj po-,lje'o -=voje ponudb«- pod šifro »Ugoden nakup 1000« na oglasni ndde'ek »Jutra«. Skupna vrednost blaga ki bi se moraa en block odkupiti znaša 60.000 Din.
5
Čevljarji!
Prodam okoli 1000 parov vsa' ovrstnili. malo rabljenih kopit oo največjih do riajman ših par po 10 Din. Po:a-nila daje Ivan Pre-Sern. tovarna čevljev v Kranju.	200
Jedilno sobo
v renesančnem stilu dobro ohranjeno in 200 kg hrena poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«.
173
Trgovsko opravo
registrirno blagajno in razen inventar ugodno proda StPrk. hotel »Bellevup« — Ljubljana.	46905
Ajdovo moko Din 4
polpnto po	Din 3,—
koruznr činkv moko 2 75 pšen^no enotno moko 3 20 razpošilja » vsak» množini od 25 '-g naprej Pavet St>. dej. nmptn- mlin. Javomik — Gorenjsko	46761
Sanke
dvosedežne za 180 Din pro-"a Klpmenčič. Glince — cesta n/2	219
Špansko steno
3 m do'go novo. b»'o »ma:-irano prodam. Na.«'ov v oglasnem oddelku »Jut.-a«.
320
2 enake peči
'a mizarie pro H a Brandt, Koseze, Ljubljana VII.
893
Prodam barako
« sobo in kuhink). Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
830
Avtomobilisti!
Ali veste, da na Vaše-m avtomobilu hladilnike blatnike, karoserijo in drugo popolnoma prenovi v elegantno obliko izdela in popravi strokovnjaško, hitro in poceni Gustav Puc, oddelek za avto eparstvo, Ljubljana. Tržaška cesta štev. 9 (nasproti tobačne tovarne). Pojasnila brezplačno. 46647
Limuzino
petsedežno — 12.000 fcm, ugodno proda Zirovnik. Tavčarjeva 6 (Fireetone) 376
Tovorne
avtomobile
2—Stonske, nove in rabljene kupite najugodneje pri tvrdki Lampret in drug družba z o z.. Ljubljana. Nunska ulica 19.	24
Motorno kolo
novo. 1 me-ec vožeoo. znamke B. S A.. 175 rm» oroda Ivan Žlebnik, Domžale.	350
Obleke
malo rajb.jene ženske in moške prodam po zmerni ceni na Po.janski c. 13/11 levo.	254
Ugodna prilika
Krai^K. i'u.a\ z rn.-ki suknjič in kompl. žaket srednje veli' osti ze.o poceni prodam Naslov v ogla nem oddelku »Jutra«.	331
Črno suknjo
srednje velikosti, po primerni ceni prodajn. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
333
Velik kožuh
dobro ohranjen po ugodni ceni naprodaj. Naslov oglasaiem oddelku »Jutni«.
356
Zimsko suknjo
dobro ohranjeno in drugo obleko prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
397
Frak, hlače
in bel telovnik naprodaj Naslov v oglasnem oddeiku »Jutra«.	398
Plašče in čevlje
žens'-e in dekliške, dobro ohranjen« proda Hinter-schweiger, Pod ježami št. 17/19, Vodmat.	451
Deske
smrekove m jelkove, tramc monte kupim in plačam ta oj. — Ponndbt na ogla n oddelek »Jutra« pod šifro »Deske«.	46637
Več mecesnovega lesa
5 dt> 7 m dolžine kupim. Pardo Laznik. strojno kolarstvo, Radeče.	296
Deske
čeftnjfve in oreh-ove 80. 50 60 in 70 mm de-be-Iiine ter 2—5 m dolžine predam — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	47060
Motorno kolo
350 P H V kupim Na-s'ov pove oglasni oddelek »Jutra«.	351
Vsakovrstno zlato
kupuje 00 najvišjih penah
Čer ne — Juvelir
Ljubljana. Wo!fova ulica 3.
PrUUm
Kupujem
krompir ii ližol v »sati množini Ponudbe t naved bo cene poslat' na nasiov Milan Stojčič Zagreb — Mes-nička ulica 19 — tele foc 4006	238
Trgovci
krompirjem pozor! Dobavim več vagonov savinjskega krompirja. Ponudbe 9 ceno je poslati na podružnico »Jnt.ra« v Ce'iu pod šifro »Krompir«. 270
Zdravega sena
suhega imam nap-odaj več vagonov. Ludvig Nouschak. Bos. Dubica.	308
Cink - pločevine
večjo množino kupim po Din 4.25 kg. Pi mene ponudbe na oglasni oddelek »-Jutra« pod šifro »Cink«.
138
2 parni peči
(Feizkniper) še dobro ohranipni manjši. kup:m. Ponudbe na 0"d. oddeVk »Jutra« pod »Parna peč« 231
Družabnika
z ali brez soae.ovan:a. a 100—150.000 Din iščem v svrho razširjenja rentabilnega podjetja. Cenjene po-m*dbe pod »U peh« na podružnico »Jutra« v Mar boru.	437
Gostilna v Mariboru
■jooru moča, z enoiia t.-irup-no hišo poceni naprudaj. — Na lov v oglasnem oddelku »Jutra«	2S3
Posestvo
15 oralov s hišo in gospo-darsk m poslopjem za Din 70.000 naprodaj v Velovia^ u št. 10 pri Ptuju. 1S1
Hišo
eno- ah dviMružinsko kropi m. po možnosti ca severnem delu periferije Ljubljane. Vselitev v 6 me ecih. Cenjen» ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Golica«	46930
Prijazno trgovino
prodam takoj zara li prese-itve. dobro ek-istenčno oh. sežno. vpeljano, s prijaznim stanovanjem potrebn m gospo larskim poslopjem in vrtom, na prometni točki. Vse v najboljšem stanju, blizu me-ta. brez konkurence Cena Din 200.000. — Ponudbp pod š:fro »S. R. Je. 1929 na oglasni oddelek »Jutra«. ~ 46S58
1 oral njive
obdelane, stavbni prostor, solnčna lega. pol ure od centra Maribora oddaljena, na prodaj za 30.000 Din. — Vprašati: J Kosec. Maribor. Temo 5.	46831
Opekarna na javni dražbi
V četrtek 9. januarja ob 8. uri se bo vršila pri okrajnem sodiščm v Kr-š'' em soba št 2. javna dražba Prodale -e- bo opekarna in k opekarni epa-lajočp zemljišče v kata-stralni občini Cerklje, eno uro od Brežic. da'je k opekarni spadajoči sh-amho za opeko in razno orod:e za opeko in ves drugi inventar. V-sp za zadnjo kupno ceno. Natančnejšp po lat-ke se dobi pri tuka;šn;em okrajnem sod:šču na daTi prodaje. Interesenta se vabijo.	185
Trgovsko hišo
na deželi kupim. event. vzamem v najem. Po-nu-ibe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Promet«.
171
Večje graščinsko
posestvo, če mogoče z ža-go, vzamem v najem. Ponudbe pod »Velepo-sestvoc na podr. »Jutra« v Cei u.
169
V prometnem trgu
b ižini mesta se proda enodružin ka hiša z vpeljano mizarsko delavnico s ali brez orodja. Cena po iogovoru. Potrebna je samo polovica pogodbenega kapitala Ponudbe pod šifro »Dobra priložnost« na podr. »Jutra« v Celju 167
20% ne kron. bone
pačuje naboljše »Pučka Uediona« Osijek	235
Črešnjevo spalnico
politijano proda Ivaji Novak. Vižmarje 65. 246
Javorjevo spalnico
in kuhinjo, malo rab jeno poceni prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
409
Spalnico In jedilnico
v starem nemškem slogu in veliko smirna preprogo prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.	336
Trgovska oprava
skoraj nova za polovično ceno naorodaj. Red^a pri-ika. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	423
riilmij
Frak-ob!eka
žaket in več druge obleke poceni naprodaj na Celovški cesti štev. 53, pritličje.
262
Perzijanka
Jopica. *U dolga, za tnoč-np;žo damo sredn;e veli.ko-sti. izvanre^no lepo krzno, se ugodne proda. Ponudbe pod »Pprzi'aner« na og*a°. oddelek »Juira«	4451
Družabnika(co)
sprejmem takoj v boljšo trgov:no v večjem kra:u na Hrvatskem z letnim prometom Din 1.200 000 (ženi-tev ni izVljnč na). — Ponu 'niki z gotovino od 200 tisoč do 300.000 Din naj pošljejo svoje ponudbe na osr1. odd. »Jutra« pod šffro »Boljša trgovina 1930«.
47102
Samostojno damo
z nekaj premoženja in dobro gospod;njo sipre;mem kot družahnico za večjo rostilno ali trge vin o — Event. pristop;m z v č:im kapitalom k žp obstoječemu obratu. Ponudbe na og'as oddelek »Jutra« pnd šifro »Zaupanje in zvestoba«.
121
Pozor!
Iščem družabnika s kaipita-'om 100.000 ali več ta dobro vspevajočo obrt. zaradi -WPČan'a i=te Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod mačko »Resna ponudba — obrt«.	223
Brezobrestno posojilo;
za zidanje in rasdolžftpv Pn'asn:la v »Novi ■toimi-Siji«, Maribor, Koroška 10.
278
35.000 Dhi
ali več plačs petdesetleten duhovnik za dosmrtno eno-obno stanovanje ali več:e. Pi-~ma na oglasni oddelek »Jutra« pod »Samo sredi Ljubljane«	361
1000 Din posodila
:rč°m proti --farurni rrnitvi v treh mesecih z obrestmi. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Hiša«.
407
Majhno vilo
ali enodružinsko hišo knv pim. Navedbo cene. lege in ve ikosti in kjer se nahaja po- lati na ogl. odd. Jutra pol šifro »Za maj«. 131
V trgu Vransko
pri Oeljin naprodaj skupno ali posamezno Šentakovo posestvo. Dvanaj-t oralov njiv, deset oralov travnikov. dvanajst oralov gozda štiri gospodarji a poslopja, z inventarjem. dvonadstropna dvodružinsika hiša z pritličnimi trgov.-kimi 1*>-ka'i in mesnico, enonad-stropno gostilniško pos'op-e z gOstiln:škim inven"a-r-'"m k»gliščem in vrtom. Resni kupci naj pošlejo ii mu '<>«* na ogl. oddelek »Jutra« pod »Lepo posestvo«.	248
Enonadstropno hišo
lepo novo, t Mariboru v Magdalen .kt-m predmestju, ra''i družinskih razmer poceni prodam Poasnila daje -tavbno podjetje Franjo Vrabl, M.aribor, Radvani-s: a c. 20.	277
Nova hiša
visokmv-itlična. slična vfH, i dvemi stanovanji, takoj naprolaj. Vodovod, elektrika. kana"'zacija v hišn. Naslov v ogl. odd »Jutra«.
276
Hišo
eno- ali dvolnižinsko kupim. po možnosti na severnem delu periferije Ljub-' ane Vse':tev v 6 me-ecih Cenjene ponud^be na oglas. 0'delek »Jutra« pod šifro »Golica«.	46930
Hiša z gostilno
na dobrem prostoru v Mariboru pripravna tudi za me ariio je ugodno nap-o 'aj Ponudbe na ogl oddpl"k Jutra pod »Maribor«. 293
Posestvo v bližini Stične
nrodam. de=et minut od farne cerkve, četrt ure do kolodvora Ob«toi® 'n velike hiše z opeko krito tpr veliko go-podars"o posiopie, v dobrpm stan'"u. vo^n'ak, velik sadni vrt ter njiv za 4 menrke pose+ve. Cena 47.000 Din. Več «e izve Tvri 'a.tniku Jože Sadar, gt. Vid pri Stični.	S01
Enodružinska hiša
po ugodili con: naprouaj. Weiber Stanko, Vrazova 18. Fohrežje.	273
Vi hočete zidati?
Načrtu, proračuni in nasveti ■ajceaeje. — Ponndbe pod »Inženjer arhitekt« na ogl. •ddelek »Jutrac.	28
2 družinsko vilo
prMani v bližini Tivoii a. Naslov t oglasnem od-dek.u »Jutra«.	335
Posredovalnica Zagorski, Maribor
Tattenbachova nlica št. 19 ugodno prodaja posestva, hiše, gostilne, žage in trgovine.	363
Hote! »Nova Pošta«
v R.mfckLh toplicah «e odda v najem. Vpraša se v »Stari Pošti«, Rimske toplica.	166
Gospodična
ki poseduje osebno pravico in je nmožna kavcije vzame gostilno na račun ali v najem. Ponudbe na ogi. oddelek »Jutrac pod »Dobra gostilna«.	267
Industrijsko
podjetje
Mfte zemljišče ali primerne objekte na periferiji Ljubljane. Ponudbe na oglasni oddekfk »Jutra« pod šiiro »InJflistrija«*	370
Dve vili
▼ LWbl;ani s vrtovi	za
850.000 Din in 250.000	Din
eta naprodaj v Rea.itetni
pisarni društva hišnih	po-
r-fv-mikov v Ljubljani,	Sa-
lendrova al. 6.	460
Pekarno
as prometnem krajo iščpm za takoj ali « 1. aprilom Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	229
Trgovci in obrtniki pozor!
Trgovino z mešanim blagom prolam v»led -mrta z Balogo ali brez zaloge v trgu Savinjske dolrne. — Enonadstropna hiša stoji oa najprometnejši točki predi trga. z ma'im gospodarskim poslopjem in vrtom ta zelenjavo. Cena po dogovoru. Samo resni kupci Bai pošljejo cenjene ponudbe na p?la-ni oddeiek
»Juva« pod šifro mešanega blaga«.
»Trg.
213
Lokal
pripraven za trgovino, brrv. ca alii krojača, v novi koloniji odda Kovačič. Ljubljana VII, Podlimbarskega 194
Zamenjava trgovine
Vel?, a z me«, blagom, prvo vr-tfla točka, se radi bolehnos^ zamenja ra sicer manjo a dobro idočo! Ponudbe na otrlas. oddelek »Jut-a« pod »Obojestransko jamstvo«.	"	187
Za pisarno
eddam 2 sobi v Seienbor-
govi nl;ci. Na-lov v ogla«, oddelku »Jutra«.	147
Sedmošoiee
išče s 15. januarjem stanovanje pri boljši nemški družini. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro
»Sedmošolee«.	227
Sobo in hrano
za 1 ali 2 dijaka (dijakinji) v vili Naslov: Poljanska cesta 1511/9. 439
Stanovanje
2 sob. kuhinje in pritiklin oddam takoj Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«
47117
Stanovanje
trisobno, so.neno ležeče, v pravem centru oddam takoj proti dveletni najemnini naprej. Mesečna najern-n;na 800 Din. Pogoj naprava kopa'nice Ponudbe na ogla--*, oddelek »Jutra« pod •Gorko stanovanje«. 268
Stanovanje
i veliko »ob« in kuhinjo,
električno razsvetljavo in pritiklinaaiM, tik avtoposta-je ali 8 minut od železniške postaje, takoj oddam. Vevče 91 p. D. il. v Polju.	299
Stanovanje
1—S sob s kuhinjo za tri o-ebe iščem za 1. februar. Plačam d-o 800 Din. Naslov v ogi odd. »Jutra« pod značko »Centrum«. 233
Dve stanovanji
solnčni in zračni, z elektriko in vodovodom v hiši. obstoječi iz 2 sob. kabineta. souporabe kopalnice, pritiklin- in vrta. v novi vili pod Rožnikom oddam 8 1. majem. Ponudbe na oglas. oddeleJk »Jutra« pod značko »Pod Rožnikom v maju«.	60
Stanovanje
sobe in kuhinje ali sobe štedilnikom išče mirna stranka brez otrok. Naslov pove oglasni oddeiek Jut' 411
Opremljeno sobo
oddam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	416
Sobo
solnčno in zračno, i	elektr razsvetljavo oddam	boljšemu gospodu Naslov	v ogi. oddelku »Jutra«. 396
Opremljeno sobo
z zajtrkom oddam solidnemu gospodu, event. 2 di ja. koma Poseben vhod. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«.	400
Stanovanje
1 sobe 'n kuhinje oddam 1. februarjem t 1. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 399
Stanovanje
v visokem pritličju, obsto jeSe ra 2 velikih sob. 2 kabinetov. kuhinje in pritik'in v vili oddam boljši stranki s 1. februarjem. Naslov i oglasnem oddelku »Jutra« 401
Lepo stanovanje
takoj oddam. Naslov pove oglasili oddelek »Jutra«.
102
Stanovanje
5 lepih pa.rketira.nih sob. sredi mesta s februarjem oddam pod ugodnimi po goji stranki, ki bi bila pri pravljena investirati in pO' pravita stanovanje. — Po nuube na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lepo ■tanovanje«.	9."
Stanovanje
lepo, 4 — 5 sobno, suho solnčno in zračno s kopal nico v vili (hiši z dvori ščem) v bližini centra, maj ali pozneje :sčera. Po nudbe pod »Solnce in zrak na ogi. odd. »Jutra«. 211
Stanovanje
2 eobi, kuhinja tn pritikli ne takoj oddam. Stožice 92, nasproti Urbanfika. 210
Stanovanje
2 eobi, kuhinja in	pritikli-
ne oddam takoj.	Rožna
dolina, C VI/41.	Stan in
dom.	196
Lokale
rez?*, velikosti, novo ure* jene oddam na Krakov-ekem nasipu — Pojasnila daje tavišjek. Seleib»r?o ▼a ulica 1.	4C7J
Hrastove pontleeie
n?'-'arr>fo-ten) kumije tekoče R. Sehenk, Sušak.
46135
Kovačnieo
na 6talni voiii dobro vpeljano, oddam prvovrstnemu _ kovaču v izdelovanje sekir in drugega orodja. Ponudba pod šifro »Prvovrsten kovač« na podružnico »Jutra« v OeHu. 272
Pisarniški lokal
Sč iii v sredini Ljubljane. Sprejmem tuli ako mi £<lo odstopi primeren prostor od svojih poslovnih prostorov. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pisarna«.
339
Stanovanje
2 sob in pritikLin z električno razsvetljavo oddam 15. t. m. aH 1. februarja Naslov t ogi. odd. »Jutra« 199
Stanovanje
2 sob in kuhinje oddam takoj. Vodovod v hiši. — I nadstr. Naslov y ogi odde!>ku »Jutra«.	202
Gospoda ali dijaka
sprejmem na -tanovanje in h-a no. Križevniška 100, levo.	224
Stanovanje
2 sobe m kuhinja ta'koj Ba oddati. Fochova ulica '10. Maribor.	2f74
2 skladišči
8 pisarniško subo oddam takoj. Na< ov v oglasnem oddelku »Jutra«. " 872
Dva cestna lokala
£a obrt in stanovanje, na prometni cesti oddam. <5 treba preuredim sam. Pobu Ibe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lokal 113«.
402
Pisarniški prostori
veliki in svetli, porabliivi tudi za manjšo indu trijo etc. takoj na razpolago na Dunaj-ski cesti 31 Istotam se tudi odda veliko in suho s': ladišče.	444
T5
Mesnico
i» prometnem kraju oddam takoj ah' s 1. februarjem v najem. Adolf Vrban-eič, Celje Mariborska c. 1.
' 281
Trgovino
mannfaktumo ali špecerijsko vzamen. v najem v mestu ali na deželi. — Nas'ov na:»mn:ka v oglasnem oddelku »Jutra«.	469S2
Slaščičarji in peki!
V Kranju. ve'ikem mdust-r. me3tu. središče Gorenjske oddam v najem lepe
prostore in lokal
Ta. prodajo, ali grem kot družabnik k veščemu peku. slaščičarju za specialna peciva. Na-lov in ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Pekarija 1930«.	4632S
Pekarno
dobro vpeljano v prometnem trgu S'ovenskih goric, dam ta1' o j v naVm. Letni promet n.id 200.000 D:n. Prednost imi. ti ti. ki plača na:emnino v naprej in odkupi inventar. Naslov v Cgl. oddelku »Jutra«. 279
Stanovanje
s S sobami, kuldnjo in ostalimi pritiklinami iščem za takoj v Mostah. Ponudbe na ogla ni oddelek »Jutra* pod »Kapetan«.
864
Stanovanje
2 sob, kuhinje in pritiklin oddani ta'-'oj za 1. februar v Rožni dolini, cesta IV ©6 314
Stanovanje
sobe, kuhinje in majhne sobe za event. kopalnico oddam Kodeljevo, Kl:u nova ulica št. 7.	342
Stanovanje
2 sob, souporabe kuhinje, ali v eni soba štedilnik — oddam t-akoj v Levčevi ul. št. 11.	347
Stanovanje
komfortno, 2 sob. kabineta, kopalnice ia vseh pritiklin oddani takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vila«.	3.53
Stanovanje
lepo, majhno. pripravno za pisarno ali lepo obrt oddam pod ugodnimi pogoji. Več osebno. Naslov v ogi. oddelku »Jutra«.	361
Stanovanje
obstoječe iz 1 -obe oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	369
Stanovanje
2—8 »ob, t sredini mesta išče boljša rodbina 3 odraslih oseb za takoj ali pozneje. Ponudbe na ogi. oddelek »Jutra« pod šifro Parket«.	368
Stanovanje
3—S sob. v mestu išče boljša rodbina 3 odraslih oseb. Najemnina ee plača event. naprej ali pa stanovanje popravi. Ponmdbe na oglas, oddelefk »Jutra« pod šifro »45«.	198
Stanovanje
obstoječe iz 2 sob in kuhinje v sredin' mesta iščem s 1 februarjeir za starejšo go^no Ponudbe pod šifro ilfirna stranka« na o°d. odd. »JutTa«.	291
Iščem stanovanje
3 sob, kopalnice in vseh pritiklin, t električno raz avetljavo. suho, v sredini mesta za 1. februar — Po nudbe prosim na oglasn oddelek »Jutra« pod šifro »9999«.	389
Lepo stanovanje
2 sob. kuhinje in vseh pri tik lin takoj oddam. Zglasi ti se je v gostilni pri »Ka meniti mizi« v Zg. šiški 17 422
Lepo stanovanje
3 sob. na Dunajski cesti, v neposredni bližini kavarne Evropa. II nadatT.. kopal niča. piin in telefon, za takoj oddati. Primerno tudi za pisarno « stanovanjem Ponudbe na ogla«,, oddelek »Jutra« pod šifro »1500 Din mesečno«.	443
Opremljeno sobo
oddam stalnemu gospodu za 300 Dn. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«
89
Sobo ln hrano
za 1 ali i, di.aka (dijakinji) oddam v vili Na Kodelje-vem St 13.	46971
Lepo mesečno sobo
oddam takoj mirnemu gospodu na Gruberjevem na brežju št. 16	46907
Boljši gospod
išče sobo 8 dijetno hnano, Gosposka ulica. Ro,kav'ca 287
Lepo sobo
v centru z l—2 posteljama in klavirjem iščem za februar. Ponudbe na ogla oddelek »Jutra«.	2S6
Separirano sobico
prazno, snažno, v centru mesta, iščem Elektrika, parket ni predpogoj. Po nudbe na og!asni oddelek »Jutra« pod »Soba takoj« 283
Dve prazni sobi
lepi, takoj oddam zdravniku ali za zobotehn. atelje ali mirno pisarno. Poniudbe pod »Centrum 89« na ogi odd. Jutra.	28!
Prazno sobo
s posebnim vhodom, lepo, veliko z električno razsvetljavo, pripravno tudi za pisarno, oddam — Golob. Em-onska cesta 10/a. 135
Opremljeno sobo
s separatnim vhodom m po
možnosti s souporabo kuhinje. najTaje v cent™ mesta išče gospodična. Ponudbe na oglasni oddele'k »Jutra« pod »Snažnost 760« 338
Opremljeno sobo
oddam 2 osebama v Fran-'kopanski ulici 12. 367
Sobo za 2 gospoda
ali 2 gospodični s brano v sredini me-1 a. oddam. Naslov r ogl odd. Jutra. 816
Lepo mesečno sobo
oddam takoj mirnemu gc-podu na Gruberjevem nabrežju St. 16. ' 46907
Gospodično
sprejmem za 150 Din kot sostanovalko v sobo s posebnim vhodom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
406
Prazno sobo
oddam in sprejmem enega go poda aM gospodično na hrano in stanovanje. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	405
Opremljeno sobo
novo, z 2 posteljama takoj oddam Cesta v Ro4no dolino 11.	410
Mirni zakonski par
išče v sredini mesta oprem-jeno sobo z elektr razsvetljavo in uporabo kopalnice Cenj ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod 15. januarja*.	382
Sobico
preprosto in snažno, z elek. trško, išče soliden gospod. Ponudbo na ogla-, oddeiek »Jutra« pod »Inteligent«.
392
Lepo sobo
z elektriko in uporabo klavirja oddam takoj v centru Na lov v oglasnem oddelku »Jutra«.	390
Dve prazni sobi
mesečni, pripravni bodi za
pisarno, oddam. Poizve se v Ko-menskega ulici št 10. I. nadsti.	323
Dve sobi
elegantni takoj oddam. —
Gospodično
r>a sprejmem v vso oskrbo. Klavir na razpolago. Groharjeva ulica 5.	337
Lepo sobo
odda.m 2 gospodoma ali gospodičnama v Florijan-ski ulici št. 2M. 357
Opremljeno sobo
oddam e 15 januarjem — Na-lov pove oglas, oddelek »Jutra«.	380
Elegantno sobo
strogo separirano. z uporabo kopalnice iščem s 1 februarjem ali prej. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Elegantno«.
415
Gospodična
išče stanovanje s hrano pri boljši družini v stredini mesta. Ponudbe pod »Stanovanje« na oglasni oddelek »Jutra«.	424
Ivo
Iskrena h vaja Ti na vsem!
Prejmi tudi od moje strani prisrčne čestitke k novemu Leui dal Bog, da bi se vse Tvoje ž^lje izpolnile! Zdravje nič tazvese-Ijivo. — Vedno domal — Vroče poljube — M. 303
Star klavir
»Rosenberger«,	ki se da
popraviti, za	1000 Din prodam. Naolor ▼ ogl. od
| defl u »Jutra«	pod »Stari klavir«. 429
Dolgčas
Bio odsutan. Sretno novo Ijeto! Cekam na usmeni pogovor. Kada gdje? 414
Damo, blondinko
s katero sem imel čast govoriti par besed v kavarni v Radovljici dne 1 januarja 1930. zjutraj, vljudno prosim za cenj. na?lov v ogl. odd. »Jutra« pod »Radovljica«.	309
Kateri gospod
9 srednješol-ko izobrazbo, v stalni službi, nad 36 let | star, bi se hotel seznaniti z boljšo in dobro situirano gospodično. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro •Samostojna 272«. Diskreci-ja zajamčena.	285
KLAVIRJI!
! Svarm pre1 nakupom navi ieznega olaga ecnib kla virjev' Kupujte na obroke
od Din 400.—
j prve svetovni- labrikate B8eendO'fe' Steinwaj F&i | ster. Elfllzl Stingl original ki so neaporuo najboljši' j '.Lahka orecizn* mehanika; [ Prodaja jih izključno lt <od. izvedenec in biv očit Glasbene MatVe
Alionz Breznik
He.-tn. irg 3 - Vei.K.an-ka »Dira vseh glasbil m strun 193
Strokovno oglašuje in popravijo klavirje
G. Juršsek
Ljubljana. Ključavničarska ulica 8 — Mestni trg 22.
186
Gramofonske plošče
poceni naprodaj v Ljubi j a ni, Breg št 4, druge nad-| stro,pje.	128
Kratek klavir
zelo dober z angl mehaniko, prodam. Naslov ogl. odd. »Jutra«. 184
Klavirje
r, . ,,	i ln planine prodaja, ieooso-
Dve Simpatični gdc. juie, popravlja in čisto želita dopisovati z dvema | uglašuje najceneje — tud; gg. orožnikoma Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod
Vdova
išče v sedlarski stroki dobro verziranega delovodjo. Znanje ne-niškega jezika in nekaj premoženja bi bilo dobro. Poznejša ženitev ni \t'-l.Vučena. — Sliko prosim priložiti. Dopise pod šifro »Zanesljiv delovodja« na oglasni oddelek »Jutra«.
804
šifro »Brine tka laska 1930«.
plavo-284 I
na obroke tovarna klavir jev Warbinek, Ljubljana. Gregorčičeva 5, PJm ka 2 326
Mlada gospa
želi poznanstva z resnim, muzikalnim gospodom, v svrho skupnega posečanja gledališča. Samo resmi gospodje naj se javijo pod »Resnost« na oglasni od-dolete »Jutra«.	341
Klavir
[ kratek dobro ohranjen poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 325
Zračno sobo
lepo, s posebnim vhodom in elektriko takoj poceni od dam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	447
Gospodično
sprejmem takoj na stano' vanje in dobrt domače hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	448
Lepo sobo
opremljeno parke-tirano, elektriko in posebnim vho dom. tik glavnega kolodvo ra oddam solidni osebi. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	442
Pisarna 2 sob
v prvem nidetr., na Miklošičevi cesti 14 se odda
449
Sostanovalko
sprejmem v večjo sobo na Bregu št. 2/3.	450
2 prazni sobi
veliki, blizu sodni je, kot
pisarno ali stranki takoj oddam. Naslov pove ogla* ddelek »Jutra«.	452
2 opremljeni sobi
souporab" kuhinje oddam takoj. Sp Šiška, Janševa ulica 13.	440
2 opremljeni sobi
li neopremljeni za 2 osebi iščemo s 15. januarjem. Na4cv prosimo pod »Bahn-hofmthe« na oglasni odd. »Jutra«..	810
Velecenjeni!
Pismo dvignil v oglasnem oddelku »Jutra«, na katero istotam odgovor pod šifro »Resna ponudba obrt« 222
Katera
do 19-letna. mirna, ne visoke postave, bi hotela dopisovati z drž uslužbea cem f. k. Ponudbe poslati »družnici Jutra v Mariboru pod »Srečen zakon 0391«.	244
Drž. uradnik
osamljen, želi dopisovati z razumno samostojno go-podično v starosti do 25 Iet,_ event. tudi v nemščini radi vaje. Cenjene dopise prosim pod »Eremit« na ogl. oddelek »Jutra«. 228
Gospodična
katero sva 2. I. ob 6. zvečer -v avtobusu iz Ljulv liane proti Hrušici izime-jala pai pogledov, s« naproša za cenjeni naslov pod šifro »Zapeljive oči« 220
Vdova
samostojna. želi znanja starejšega inteligenta. Dopisi pod šifro »Miroljubnost« na ogl. odd. »Jrtrtra«.
264
Znanja želi
37 let star -amostojen mojster, z zdravo, debelo gospodično. ženitev nI izključena Slika zaželjena. P-onndbe na ogla«, oddelek Jutra« pod »Jesenice«.
297
Nemka
brezhibno zunanjostjo, želi nemške korofpondence t _ gospodom lepe zunanio-
ti in dobrega značaja. _
Dopise na oglasni oddele"' Jutra« pod šifro »Resen« 881
Osebni dogodki 1930
in druge težečo skrivnosti. — Zvezdo-lovno znanstvena j metoda. Cen« 20. 30 50 in 100 Din. Plačljivo naprej! Astrolog Koler, Ljubjana, Tavčarjeva ulica štev. 4.
S31
Mlad Lnženjer
prijetne zunanjosti, velike postave, sin industrijalca, želi zaradi prevzema tovarne poznanstva s primerno naobraženo gospodično, v starosti do 28 let in z nekaj premoženja Samo resne ponudbe s sliko, katera se vrne in z natančnim naslovom pridejo v poštev. — Di kreoija za;,imčena. Ponudbe pod znač''o »Kismet 1D31« na podružnico Jutra v Mariboru.	432
3.
Danes sem gor Prid1, ob S. po cesti naproti. —r.
Poročiti se želim
z goapoiiiuno iz bolj»e hiše. Predpogoj dobro srce. Sem trgovec z lastno tr- | govsko hišo, denarno dobro situiran. Ponudbe po-siati na ogl. odd. »Jutra« pod »Srečen lasiten dom«.
302

Pes volčje pasme
velik, ki sliši na ime Luk s se je zateftel. Proti nagradi naj se odda na naslov: Kovačič. Ljubljana VH, Podlim barskega. 195
Pes jazbečar
1 % leta star. naprodaj na Me.itnem trgu 9.	412
Več kanarčkov
(Harcerjev) -ameev in samic — odlikovanega rodu prodam in pošFem tudi po pošti. Pri vprašanjih pri-lož:te znamko. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 840
Puran
s« je zatekel na Velesejem Lastni"; naj se javi v pisarni velesejma.	364
Volčji pes
6 mesecev star, naprodaj. Cena po dogovoru. Na-lov v oglasnem oddelku »Jutra« 436
Šivalni stroj
ženski, dobro ohranjen poceni naprodaj. Nasiov pove oglasni oddelek »Jutra«.
126
Lokomobilo
100—300 k s., nov« ali staro za kar jen je z ni javim premogom, v dobrem in uporabnem stanju, kompletno. po mogočnosti i električnim generatorjem 3 X 220 ali 3 X 3100 voltov. 50 perijod. za krožni tok. kupimo za takojšnjo dobavo. Reflektira ee samo na brezhibni in ekonomični stroj Ponudbe z natančnim opi om in rizbami strojev na cglasmi oddelek »Jutra« pod šifro »Loko-mobila 100—200«.	6
Šivalne stroje
iz najboljših svetovnih tvorni«. na dolgoročno odplačilo proti 15'etnemu jamstvu iobavlja najceneje G Hol-la-nder k. d., Za.gr«b, Mar-tičeva 25.	435
Novoletno sporočilo
Kak načrt imate za lete 1930? Leto brez skrbi vam nullmo z našim zastop stvom jako uč:nkovite novosti. Razvit" a zmožna živ 'ienska ek«i*tenea. Ponudbe na ogl. odd »Jutra« pod šifro »Končno neka' sigurnega«.	318
Rovostt Norost J železna
služinska Brozovfč« patent postelja zlož« Ijiva, s tapeciranim ma» dracom, zelo praktična za vsako hiio. hotele, prenočišča, nočne službe in za potujoče ose* be stane Din. 450.— Ras pošiljam po pošt* nem povzetju.
Lesena patent postelja zložljiva, s tapeciranim madracom, zele praktična stane Din. 280.—
Trodelnl z volno pol-meni madraci stanejo Din. 750.—
Pekarljo
staro, renomirano ln dobro idočo. radi družinskih razmer ugodno oddam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Zelo ugodna prilika«.	158
Špecijalna delavnica
za previjanje električnih motorjev in popravljanje v6eh električnih aparatov F. Perčinlič, ele>'tromeha. nično podVtje. Gosposvetska 16 (Restavracija pri Levu).	" 208
Povodom preselit ve iz B r o d a v 7- •> g r e b sem iz. ial nov velik ilustriran cenik za znamke za leto 1930. Razoošiljam skupno s 100 različnimi romunskimi znam-lami vsakomur, ki mi pošlje t naprej 20 Din. — Najstarejša trgovina a znamkami t Jugoslaviji
idor Steiner, Zagreb
Zrinjskegm trg 14.	240
Potem mam veliko zalego puhastega perja kg po D 38. - cisto belo gosje kg po D 130.— in čisto beli puh kgpo D 300.— in celo tapetniško In posteljsko blago. ,
L. BROZOVIC
Zagreb, lllca 62.
Zbirko znamk
ugodno prodam, eventuel-no tudi deželoma. Stanko Štor, Guštanj.	300
V svrho ženitve
že;i resnega znanja samec, 51 let star diž. uradnik III. kat. na deželi, z veliko in pametno gospodično,
1000 Din bankovec
se je izgubil od Kolodvor' sko u'ice do pošte pri glavnem kolodvora ob pol 5. uri. Pošten najditelj se naproša, da ga vrne proti ns. gradi t ogl. odd. »Ju1-
815
Telovadni čevelj
nov, ee je dne 4. t. m. izgubil od šole na Grabnu po
dobro gospodinjo, v staro- Bregu, čez Čevljarski most.
sti okoli 40 let. Oziralo se bc le na neanouimne ponudbe pod značko »Osamljen« na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani. 71
Gospodična
trg. in gospodinjsko izobražena, z nekaj tisoč Din gotovine, lepega vedenja, čedne zunanjosti in neoma-deževane j>rete'klosti, se želi seznaniti v svrho takojšnje ženitve z resnim in solidnim gospodom, plemenitega značaja, od 30—30 let, večje postave. Prednost imajo višji državni uradniki z res plemenito •5_ušo. ki hi znali spoštovati pridno rn pošteno ženo.
po Mestnem trgu in Poljan ski cesti do Ambroževega trga št. 3/H, levo. Poštenega najditelja prosim, da ga odda na omenjeni naslov ali r oglasnem oddel ku »Jutra«,	413
Vino
štajersko, dolenjsko in dalmatinsko po naj'nižjih cenah priporoča vinska klet
T. Mencinger
Ljnbljana, St. Petra c. 43.
Pri odvzemu 101 10 % po-Vdovci brez otrok niso iz- pusta! Odprto do polnoči!
ključeni Tajnost, strogo za- |	47120
jamčena Ponudbe s polnim naslovom in sliko na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Srčna izobrazba«. 404
Mlad gospod
lep, izobražen, dobro situiran, glasben in plemenite-značaia. želi poročiti rosno gospodično, srednje velikosti, simpatično, staro do_ 25 let, z znanjem nemščine, ki šg-ra klavir in ima gornje dobre lastnosti. — Resne ponudbe s sliko in
Kam?
4. januarja t. 1. »tvorim
gostilno Šibenik
Trnovski pristan 4.
Točil bom pristna dalmatinska vina iz la-tnih vinogradov. Kuhinja domača in primorska. Ribe trikrat na teden. Za obilen obisk se priporoča J Nimč. 123
Pozor!
polnim naslovom na oglas. Z novim letom sva prevre-
' '	* — la na Tržaški cesti štev. 4
oddelek »Jutra« pod šifro »Duševna sorodnost«. 43447
Znanja
v svrho ženitvo s srčno izobraženim gospodom starim do 45 let. išče dobro-
rčna gospodična, dobra gospodinja z vso opravo in nekaj gotovine. Resne ponudbe s polnim na--lovom in sliko poslati na ogl odd -Jutra« pod značko »Dom 45«.	427
gostilno »Napoleon« v najem. kjer točiva različna pristna vina Sprejme se tudi več abonentov na dobro domačo hrano. Cenj občinstvu se priporočata Alojzij in Antonija Brodar.
394
Lisičje, polhove kože
n rsefc dragih dlvilh živali kuinjt stalno »kozi <>*lo teto D Zdravit trg i-nj» Ljubljana Flonjsn .k« allca 9	1881) *
peCate
e*o. graveretvo \
SITAR »SVETEK
LJUBLJANA JSfra c©®
Pozor ženini in neveste!
ŽIMNICE
(matrace), posteljne mrež«, železne postelje (zložljive), »tornade, ti-vane, <0 tapetniške Izdelke »udi najceneje
Rudolf Radovan
tapetnik Krekov trt M. 7-
CENIK
plača«
Merzov hemoroidni serum Recto Serol prodre avtomat
v sedež bolezenskih klic, naglo odpravi nadloge, srbečico danke. akeleaje in druge bolečine ter povzroči, da hemoroidi skrknajo. Velika tuba z uvodno cev jo Din 75. — V lekarnah gratis prospekti Stev. 6 od kemične tvorntce Merz & Co., FranKfnrt am Main
dober pravi solingenski nož S znamko
»OČALA«
ki g« kupite najceneje pri
LJubljana, Stari trg
Tovarna gsssbil»gramofonov
MEINLL HER0LD
MARIBOR, št 101
Na obroke
dni na poskušnjo
dobite naše gramofone. Zahtevajte takoj naš brezplačni katalog gramofonov A, iz katerega boste razvideli, da smo izredno poceni. Samo 90.— Din plačate mesečno in v 4 mesecih je gramofon Vaš.
imeti nahod. Izoblič se ji nežni obraz zaradi pordečelega nosu, neugodno se ji spremeni glas, motne oči ima, boli jo glava, postane utrujena, izgubi tek, trese jo mrzlica in postane nesposob. za delo. Ako je nos zamašen, dihamo skozi usta in se s tem izpostavljamo vsem mogočim nalezljivim boleznim in prehladam, n. pr. katarju, vnetju srednjega ušesja, influenci itd. Zato bi vsaka dama morala imeti v ročni torbici redno
»N O S A L«
prašek proti nahodu. — Zahtevajte v lekarnah izrecno »NOSAL« v plombiranih škatlah po Din 10.—. — Ako bi ga ne dobili, ga naročite od izdelovalca
lekarna Mr. BAHOVEC, Ljubljana
(4 škatle za Din 40.—)
»NOSAL« mora biti vedno pri hiši. Ob vlažnih in hladnih dneh je jako dragocen za Vas in Vašo rodbino.
Žtahtni kanarčki
v tetini fini pevci fc sto vite
mojstersik-e šole v Harztt. 10 mark in višje, pretipava, pte-menski pait. klenke, j»£a, tnčja zdravila. Veleiateresaa-ten cenovmik z dragocenimi pobudama zastonj. — (Vele-reja) Grosszucht Heydenrelch, Bad Suderobe 150, Harz.
Srečno in veselo novo leto
Bela Fischer, Ljubljana
Zastopnik: ALBUS, D. D. NOVI SAD
(Odolkomp.)
Zahtevajte po poštni dopisnici, kaj pomeni ta številka
H. SUTTNER, LJUBLJANA 4.
iHroŠcat prti
GabeilSn-moifliv!, zlaite Sipke, njih uve-z-en.ie im sestavo prevzema tvrdka
TONI JAGER
Ljubljana. Dvorni trg i.
ZjL
i	rt
Železnato vino
lekarnarja dr G. Piccolija V Ljubljani, krepča oslabele. malokrvne odrasle in otroke	229
Kovčkov gramofon
skoro nov, poceni oa pro- I daj. Ogledati pri g. Dre- j melj, Karlovška cesta 30, H. nad., od 12. do 14. ure 47016 I
Planino
skoraj nov ugodno naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	324
Lokomobilo
20 HP. rabljeno v popolnoma dobrem etanju prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	371
Koncertne citre
prodam ali zamenjam za violino. Naslov pove oglas, oddelek »Jutrac.	417 ' Ljubljana.
4 stroje
pletilne št. 8/36. 8.140. 8/60 in stroj za entlanje za Din 10.000 proda Andrej Hlede. Sp Šiška, Solifta ul. Bar 7 485
Petletno' lamstvol
A. KIFFMANN Maribor 136/a
■pedJalto! «am koljilh «
(po$ort
Trajno ondulacijo za dame in gospode z najnovejšim aparatom izvršujem. Kupujem lase. I. Polanc, Kopitarjeva 1.
memoart
spadalo med natorflJublfeneiSe čtivo ▼ vseh literaturah. Sem spada dr. Vošnjakova
kniiea
<lf borbi za ufedinfe-nu narodnu drzavu
Id le Izšla za božič Ja le silno tnteresanU
na in z ozirom na oraVkar se vršeče spremembe vsleaktualna.
Jako elegantno ooremli&na knitea obseea 410 strani in velia broširana Drn 120.—. v platno vezana oa Din 140.—. Naroča se v
Gnpigarni Vw/Ecmc »adruge v jCjubilant, (Prešernova ulica SA

Stvarni stroji
»ttritzner** „Adler-
in kolesa, naiboljta v materijalu
ter najlepša v opremi kakor tudi pisalni stroji
MUrani»M
so wamo
pn Jos. Peteline. Ljubljana
Telefon 2913
ob vod!, t bližini Prešernovega spomenika. Večletna ffaraneija! Ponk t vezenin brezplačen!
V hotelu Miklič, nasproti glav. kolodvoru - v Ljubljani
sit t iai«.
Sobe so opremljene s centralno kurjavo, električno razsvetljavo ki tekočo vodo v vsaki sobi s postrežbo skupaj za 600 Din.
V novem hotelu je vse najbolje in najpraktičneje urejeno. Postelje so vse medene (mesingaste), žimnice iz najboljše žime, kratko-malo oprema in priprema je iz najboljšega materijala, absolutna čistoča in higijena, kopalnice, dvigalo itd.
Kdor si novi hotel še ni ogledal, naj to ne zamudi in prepričal M bo, kako je uzorno, praktično in udobno urejen in opremljen. Vseh sob je v novem in starem hotelu skupaj 72.
Trgovina ortopedičnih aparatov, nmetnlh udov, vseh vrst bandaž, trebušnih in kilnth pasov, obvez, vložkov za plošč nate noge in ravnodržaicev kakor tudi vse higijenčne priprave za postrežbo bolnikov.
Vedno velika Izbira vseh priprav za britje in v to svrho spadaj očih predmetov.
BrnSenje vseh vrat rezO, poni kljan je, popravila nmo pri tvrdki
Prešernova ulica 5 — (Telefon 2439)
r
16994

3 besede
Altvater Gessler JSgerndorf
najboljši rastlinski liker
se r Jugoslaviji povsod dobi Zastopstvo: Janko Uhler. Maribor, Stolna ul. 5
Ha$nanito otvoritve trgovine t
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da otvorim z današnjim dnem t. j. 5. t. m. v Skofji Loki v hiši g. Thalerja št. 108 na novo opremljeno
de/i'/eate«no fr^cvmo • locen/em brexalfcohclt*ih pi-}ac, tcave, capa, ntlefca itd.
Skrbela bom, da bo v zalogi vedno sveže blago po najnll-Jlh cenah in solidna postrežba.
Za obilen obisk se najvljudneje priproča
1297	jcaoctc
Dvokoleaa oafboIJMi ■vetovnlb znamk v veliki Izbiri, aelo poceni Vajuove^i modeli otroiklb voKičkov >d preprostega do najfinejšega, h ,	- igračni rotički » aalogi Vei znaml*
Bivalnih »t roje v uajnovejših modelov, deli in pnevma lika. Ceniki franko. Prodaja na obroke. pTBlBUNA« P. E L. tovarna dvokole« ia »tralkifc resitkev, Ljubljana. K&riotska eeata L
S leta
kredita!
JhJMja
V s« vrste posameznih In oniverm. strojev m
mizarstvo, kolarstvo in žag^e
■ obratom xa jermeni« ln vzidanimi elektromotorji. Krogiflena ietUte. Dobavljalo:
WELKER WERKE «1. WA€A§TfiO
WIM X/6, Laxenburgerstras»e 14
Poset jugoslovenskih zastopnikov brezplačen!
iz stavbne stroke vsestransko verziran tn z dobrim nastopom, zmožen vseh pisarniških poslov i znanjem poleg slovenščine perfektno srbohrvaščine ln nemščine se sprejme za Ljubljano. Lastnoročno pisane ponudbe je vpo-slati pod šifro »Stavbni uradnik« na oglasni odd. Jutra.

Celja vsakega človeka Je, Imeti svojo hišo na svojem zemljišču — svoj lastni dom. — To m Vam izpolni, ako naročite pri spodaj imenovani tvrdki leseno hišo. — Tvrdka izdeluje v svoji tovarni moderne lesene hišice od Din 22.000 naprej. — Z leseno zgradbo dosežeta najzdravejše stanovanje. S priprosto izdelavo umetniško lep učinek in prikuplji-va domačnost. — Lesene stanovanjske stavbe gradijo v novejšem času kulturni narodi, posebno v Nemčiji, Švici in dr. — Dobavni rok od dneva naročila do izvršitve 1—2 meseca. — Tvrdka izdeluje tudi večje stanovanj, barake, delavnice, skladišča, razstavne ta društvene dvorane velikih razpetin z vporabo last. patenta »Rafl« Jug. Pat št 4755.
Lesna industrija	1302
FRAI RAVNIKAR
LJubljana, Linhartova ulica 25 — Telefon štev. 24—15
GLASBILA
Urrktn« la i*varne I
zahtevajte takoj naj
tesiaiai cM čemi Dt 1HEROLD
Snrai gladit fnosiaaii u tiira.ii pod . MARIBO* t B 101 YUrihM od » D!a, ara4» Hm od 136 Din. gltare •* ton Din, ročm harmonik« od KJ Din, gramofoni od 345 la lam bari c« od 96 Dia.
H sni posestniki graditelii
KT2
HaJdovrSeneJSa a koksom kurjena peč. Samo 4 kg koka* za
vsakih 100 kub. m za čas 24 ur.
AMERCAN - HEATiNG
_ glavno zastopstvo za Jugoslavijo,
AMERICAN ILKATLNG — ZAGKHB, Marovska 1«
CITROEN - avtomobile
najnovejše 4 In 6 sedežne odprte ln zaprte kakor tndl tovorne In avtobuft-ehassift
z odplačilom v 12 in 18 mesecih nudi tvrdka
fampret in drug, m« z o. z., rjubtjana, jrnnsica ni. 19
Vsakovstne trgovsue Unilge, ctrace. mape, noieze. tierbari e od emalne knji lice, bloke, z.eike i. L d.
antfta po skrajno agrdnlh cenah! Mi DEBELO---Ml ORfiBIK
flnt*n Janetlc
LJUBLiflC1R FlorjanskanI 14 I
Knilgo veznica ln Crtalnlca trgovskih knji r !j
Lasa
Mladost, tveiost lepota!
CREME
DAROM
Najboa tmfca protrvod moder«« ta toaastveat koanetifc« Ka« po prvi apo raia posta«« kota »vete. mebka m fina Histra« rte ivc&siost nuzulfc *>u$4a le pece ^dfCioc sos» n dr tire N« ta htevo »mo rarposlall otok jO 00C po »kuionh puAčic (e* m čemel)« tesa prelet mooco primarne Is aad JO 00( naro Sit Ne rernftt atkomuc tmvak utat Oretplačoo puafcasoe puičaco. da *e prepr.fia«« P©4l)*mo Vam Jo brc t platno. ako m pošljet* aa <cr»skt * Mumfcafc Dia J- Ori*i»ahit tnotfat« traščice dobite po ee« od 01» 15— * vsaki boltfi atrakovai trcovM. S poŠto (»»»es	112-a
Apoteka BLUM. Snbotlca 3.
IVAN BERN1K
izdelovatelj šatuzij in rolet Ljubtfana, Linhartova al. 16
Naprava rolet v stara ofcoa brez poškodbe zidu m slikarij ei
Posebno prtporoča nok> za uduva pri ncvfh stavbah. sistem »Ljubljana*.
Najcenejša dobava vsakovrstnega rtysa Si d»-
mai,t-r<jiio (dirvonmke) po vzorcih.
Satuziie se Izvršujejo ▼ vseh barvah po bdt$ aaroCa<te4|ja. »Fk»« avtomatični lastomi zavuaad vedino v zatogL
NOVOST! Vsakovrstne orientalske sarveae med
akni
Vsa potiravfci se točno In ceno tzvr$n}cfcx
Pojasrafla to proračuni brezpJaino.

Advokat
dr.FUICLAJV A\TOi\
kasacijbki sodnik v p otvori svojo
odvetniško pisarno v Novem mestu
(v Pintarjevi hiši n<« LjubnansK) ctsfi)
Veliko, suho in zračno
dl&tMV	Vprašania na upravo lista pod št 4
ASTMOL
BRONCHIAL CIGARETE
so najsigurnejSe sredstvo proti astmi, tesnobi, zasluzenosti in vsem astmatičnim nadlogam*
Iste m puBjo kot vsaka druga cigareta, ter nblažnjejo takoj, kri popušča, sluz m raztvarja in nočni mir ni vel
U ptatt je iosp. trgovcem,
Dobivajo se v
Slavu}" gramofone
lahko direktno pri graditelju istih za tovarniško ceno
V. VUJANOV1Č
izdelovalec gramofonov In glasbil Karlova«, Radi če va uliea 16
r"t
Za velike
in svečanostne prilike
nakpši modeli
f večernih oblekah, coctal! jopicah, ogrtač h, ko?uhm in večernih ktobukfh.
Nov materljal. Nova l nlja Nove barva.
Hiša za modele
Sch warz
Gradec (Graz)
Henengasse 3
Naš ilustrirani predoustni katalog jošljemo tudi v inozemstvo brezplačno
lir«uje Davorin Ravtjen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adctf Rfcnikar. Za Narodno tiskarno d. <L kot tiskarnama Franc Jozaršek. Za mseiatni <M je odgovoreo Alojzij Novak. Vsi v Uubfcmi/