L. V., Št. 12 ("Jutro* XBL, St. 68 a) Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. - Telefon št 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selenburgova uL — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta St ia — Telefon št 2455. Podružnica Celja: Kocenova ulica št ^ — Telefon it 190. Podružnico Jesenice: pri kolodvora it. S»0. Podružnica mesto: Ljubljanska cesta št 42. podružnica Trbovlje: t hiši dr. Borna-gartnerja. Ljubljana 23. marca 1931 Cena 2 Dir Ponedeljska izdaja Ponedeljska izdaja >Jutra< izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti preje-mana 4 Din, po raznašalcih dostavljena S Din mesečne. Uredništvo: LJubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122, 3123, 3124. 8125 in 312«. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te« lefon št 2440 (ponoči 2568). Celje: Kocenova uL 3. Telefon št 19® ■ i i i ==— Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pe tarilu. Podpredsednik vlade dr. Srškič v Ljubljani Včeraj se je mudil ▼ Ljubljani minister dr. Srškič — Večurna konferenca na banski upravi LJubljana, 22. marca. AA. Z jutranjim beograjskim brzovlakom je davi prispel v Ljubljano minister pri pred-sedmištvu vlade g. dr. Milan Srškič. Ob 10. se je nato začela več ur trajajoča konferenca, ka so se je udeležili gg. minister inž. Sernec, ban dr. Maru-šič, podban dr. Hrkmajer, bivši ministri Pucelj, Sušnik žn Vesenjak, nadalje župan dr. Puc, podžupan prof. Jarc, dr. Natlačen, dr. Ravnihar, načelnik RibnJkar in ŽeboL Ob 2. popoldne se je vršilo v zasebnem stanovanju bana dr. Marušiča intimno kosilo. Po kratkem izleta v bližnjo ljubljansko okolico se je minister dr. Srškič v spremstvu ministra inž. Serneca z večernim brzovlakom vrnil v Beograd. Na kolodvora so se od njega poslovili gospodje, ki so se udeležbi dopoldanske konference. Pretep v romunskem parlamenta Očitki med vlado in liberalci — Dejanski spopad med opozicijo in vladno večino Bukarešta, 22. marca p. Na sinoen ji 1» ji parlamenta je prišlo med poslanci liberalne stranke in poslanci vladne večine do dejanskega pretepa. Liberalni poslanec univ. prof. Cuvaru je ostro kritiziral politiko vlade. Na njegove napade je"rsa-giral trgovinski minister Madgearu, M je zavrnil liberalne očitke in izjavil ,da so povzročili liberalci državi mnogo več ško- de. Ko je hotel Cuvaru na to zopet odgovoriti, mu predsednik ni hotel dati besede. aZradi tega se je Cuvaru tako razburil, da je s silo vdrl na govorniški oder. Parlamentarna straža ga je skušala odstraniti, toda vmešali so se poslanci, med katerimi je nato prišlo do dejanskega spopada in pretepa. Seja je bila prekinjena. Preiskava o italijanski letalski nesreči Doslej so našli samo truplo podporočnika Damonta z odsekanimi nogami — Vzrok nesreče Rim, 22. marca. AA. Poročajo iz Spezzije: Osem milj daleč od obale je našel neki ribiški čoln truplo podporočnika Damonta, ki se je smrtno ponesrečil pri katastrofi letala »Savoia 64« Pri Marini di Pisa. Truplu sta bili odsekani obe nogi. Rim, 22. marca. AA. Poročilo ankete, ki priobčuje vzroke katastrofe letala in letalcev pri Marini di Pisa, pravi, da so letalci v trenutka katastrofe leteli 10 km visoko. Do nesreče je očividno prišlo zato, ker se je zlomila ▼ letalu os in se je letalo preklalo ter strmoglavilo ▼ morje. Josef Zufiaty t Osebnost in delo pokojnega predsednika češke akademije znanost! In umetnosti Praga, 22. marca. d. Včeraj okrog 1. pojoči je umrl na svojem stanovanju v Pragi predsednik češke akademije znanosti in umetnosti prof. dr. Josef Z u b a t y, star 76 let. Pred 14 dnevi se ga je lotila hripa, iz katere se je razvila pljučnica. Zadnje dni se je bilo njegovo zdravstveno stanje znatno zboljšalo, toda nastale so komplikacije, ker je imel slabo srce. Zadnji dan pred smrtjo se je hotel udeležiti še posvetovanja z ravnateljem narodnega muzeja, zvečer je mimo povečerjal Iti legel k počitku. Ponoči je pa strežnica opazila, da bolnik težko diha. Po zdravnikovem nasvetu mu je dala injekcijo kafre Sn hitela po zdravnika. Toda še preden je zdravnik prispel, je prof. Zubaty umrl. t Prof. dr. Josip Zubat? je bil rojen 20. aprila 18©5 na Smdchovu kot sin siromašnih staršev. Kot desetletni deček se je vpisal v malostransbo češko realno gimnazijo, kjer je že takrat kazal veliko veselje do tujih jezikov. Na univerzo je prišel 1873, kjer se je posvetil zdasti klasični fiilologiiji in 6tajmndskenra jeziku. Kmaln se je ha-bilitiral za staroimdsko fidologajo in primerjalno jezikoslovje, 1891 je postaj Izredni, 1896 pa redni profesor Karlove univerze. Pisal je strokovne razprave o primerjalnem jezikoslovju, ^taraindski flilologiji in baltoslovanskem jezikoslovju v čeških, nemških in drugih strokovnih Metiih in periodičnih publikacijah. Vse življenje se je žiivo zanimal za češki titerami jeaik, o katerem je pa začeJ predavati na univerzi čele v poamejšd dobi. 1917 je bil med ustanovitelji lista »Naša Reč«. Znanstveno delo prof. Zubatega je izredno bogato. Izsledki njegovega dela so za-popadend v vseučalaških predavanjih, znanstvenih razpravah, knjigah in recenzijah v mnogih domačih im inozemskih pubMkacd-oah, posebno pa v »lAiloloških listih«. Poleg svojega obsežnega znanstvenega dela je zasledoval pokojnik tudi pojaree književnega znanstvenega in političnega življenja Njegovo ime je dobro znano tudd v glasbeni literatura. An tonom Dvorak je bil njegov dober prijatelj in Zubat? je napisal Dvofakov življenjepis. Zložil je več manjših skladb za klavir, v mlajših letih je Ml pevovodja pevskega društva »I/umir in Lukes« v Pragi. Za Smetano je napravil klavirski izrvleček iz opere »Dve vdovi«. Bil je 61an mmogSh znanstvenih društev doma in v inozemstvu. Imel je švedski red polarne zvezde, bil je dopisujoč član Iatiš-kega literarnega društva, član finougrij-skega društva v Helsingforsu. član Philo-logical Society v Londonu, dopisujoča član ruske Akademije znanosti v Ljeningradu, redni vnanjft član Akademije znanosti v Poljske državne finance Varšava, 22. marca. AA. Pat poroča: Na včerajšnji seji parlamenta je finančni minister Matoševski v glavnih črtah orisal proračun. Zflastj je poudarjal, da ima poljska republika po zaslugi modre vladne uprave dovoft' zlatih rezerv jn da zato lahko v vsakem primeru neovirano izvede svoj program. Po najstrožjem nalogu maršala PSIsudskega je postal proračun strogo realen m ravnotežen. Izvršujoč ta nalog je vlada Jzdelala proračun, o katerem se mora reči, da je razlikujoč se od prejšnjih v polnem ravnotežju. Potres v Angliji i London, 22. marca. g. Včeraj so ▼ zgodnjih jutranjih urah čutili v okraju Cow Bridge lahke potresne sunke. Potres je izzval med prebivalstvom precejšnjo paniko. Mnogo ljudi je v prvem strahu napol oblečenih zbežalo na ceste. Stvarne škode potres ni povzročit Nesreča angleškega ekspresa London, 22. marca. EkspresnJ vlak London — Glasgow je danes pri Leighton — Buzzardu skočil & tira. Vlak je bil poln potnikov. Trije železničarji so bili ubiti. Boje pa se, da bo tudi med potniki več smrtnih žrtev. Umor Šefa Irske policije London, 22. marca. g. šefa policije Irske svobodne države Curtana so v petek pozno ponoči ustrelili neznanci, ko se je vračal t avtomobilom v svoje stanovanje. Ko je pred hišo izstopil iz voza, je padlo iz teme več srtelov. Ourtin se je zgrudil težko ranjen in je par minut pozneje umrl. Sef oivdtae garde general O' Duff je odpotoval az Dublina v Tiperari, da bo osebno vodil .zasledovanje zločinca. DEMARŠA VELESIL V BERLINU IN NA DUNAJU V Parizu in Londona tolmačijo nemsko-avstrijsko pogodbo za po- demonstracijo in za zlorabo Briandove ideje Berlin, 22. marca« Češkoslovaški, francoski in angleški poslanik so se včeraj oglasili v zunanjem ministrstvu v Berlinu in zahtevali informacije glede pogodbe o nemško-avstrijski carinski uniji. Isti korak so napravile imenovane vlade tudi na Dunaju. Pariz, 22. marca. V tukajšnjih političnih krogih se govori, da izvira ini-cijativa za diplomatsko demaršo v Berlinu in na Dunajn od Brianda. Francoski zunanji minister je zelo vznevoljen zaradi tega, da je nemški zunanji minister dr.Curtius izrabil Briandov načrt glede Panevrope za enostransko politično deklaracijo, kar predstavlja gotovo opasnost v konsolidacijski politiki Evrope. V diplomatskih krogih obstoji bojazen za nadaljnje komplikacije. V Parizu, Londonu in Pragi menijo, da bodo velesile storile odločne korake proti tej politični demonstraciji Nemčije. Protest na Dunaja Dunaj, 22. marca. Danes so diplomatski zastopniki Francije, Češkoslovaške In Italije posedli zunanjega ministra dr. Schobra ter mo sporočili, da so njihove vlade z ozirom na časopisno vest od 17. marca 11. o sklenitvi carinske unije med Avstrijo in Nemčijo smatrale za potrebno, sporočiti avstrijski vladi, da bi sklep take carin- ske atrije bil proti ženevskemu protokolu od 4. oktobra 1922. Dr. Schober je imenovanim diplomatskim zastopnikom dal potrebna pojasnila. Službeno obvestilo v Parizu, Londonu in Rimu Berlin, 22. marca. Diplomatski zastopniki Nemčije in Avstrije ▼ Parizu Londonu in Rimu so danes posetili zunanje ministre vlad, pri katerih so akreditirani ter jih obvestili o sklenitvi gospodarskega sporazuma med Nemčijo in Avstrijo. Pri tem so naglašali, da ta pogodba ni naperjena proti nikomur, marveč predstavlja le prvi praktični korak na poti k evropski uniji. Obenem so najavili, da bodo povabljene vse sosednje države, da se pridružijo tej pogodbi. Jntri bodo podvzeli nemški in avstrijski zastopniki enak korak v Pragi in Beogradu. Budimpešta, 22. marca. AA. MTI poroča: Avstrijski poslanik je včeraj obiskal namestnika madžarskega zunanjega ministra grofa Aleksandra Khuen-Hedervaryja in mu v imenu avstrijske vlade sporočil, da sta se avstrijska in nemška vlada pogodili o tem, da se začenjata pogajati v svrho dosege enotne carinske in trgovinske politike. Odnošaji obeh prizadetih držav so taki, da ohranita svoje obveze, ki sta jih prevzeli do drugih držav. Obe državi sta voljni skleniti carinske in druge podobne pogodbe s katerokoli tretjo državo. Dotlej pa sta Avstrija in Lepa manifestacija akademske mladine Včeraj se |e ustanovila v Zagrebu enotna organizaciji jugoslovenske akademske mladine na naših univerzah Zagreb, 22. marca. č. Ob navzočnosti mnogoštevilnih delegatov akademske omladine iz Beograda, Ljubljane, Su-botice in Skoplja se je danes vršila ustanovna skupščina in obenem kongres enotne reprezentančne in stanovske organizacije jugoslovenske omladine pod imenom >Jugoslovenski akademski klub kraljevine Jugoslavije«. Na včerajšnji predkonferenci so bila sestavljena pravila in izdelani predlogi za današnjo ustanovno skupščino, ki se je vršila ob 9-30 v prostorih bivšega hrvatskega sabora. Skupščini je predsedoval ljubljanski delegat Alujevid, ki je v otvoritvenem govoru naglašal važnost tega zborovanja in potrebo enotne organizacije, da bi mogla akademska omladina v najtesnejšem sodelovanju in v vzorni slogi izvršiti svoj jugoslovenski program, ki so ga izpisali naši predniki s svojo krvjo na bojnih poljanah in ki je dobil s kraljevim aktom od 6. januarja najvišjo sankcijo. Zborovalci so z navdušenjem sprejeli njegov predlog, da se odpošljejo vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju, predsedniku vlade generalu Živkoviču, prosvetnemu ministru Boži Maksimo- vičn, rektorjem vseh treh univerz v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani ter dekanoma fakultet ▼ Subotici in Skop-lju. Nato so govorili se zastopniki Zagreba, Beograda, Subotice in Skoplja, nakar so bila sprejeta pravila nove organizacije. Za predsednika je bfl izvoljen slušatelj zagrebške filozofske fakultete Jurjevič, za podpredsednika pa Branko Damjanovič iz Beograda in Branko Alujevič iz Ljubljane, v odboru so nadalje ljubljanski akademiki Boleslav Hiter, Branko Gosak, Stane Kremžar, Bogumil Kranjc, Milivoj in Zdenko Bačid ter Ernest Hieng. Po skupščini je krenila omladina ▼ veliki povorki po mestnih ulicah in živahno manifestirala za Jugoslavijo. Pred spomenikom vladike Strossma-yerja je imel ljubljanski delegat Alujevič kratek nagovor, nakar je bil položen na spomenik venec z napisom .»Velikemu Jugoslovenu ustanovitelju i zagrebške univerze — Jugoslovenski I' akademski klub.« S popoldanskimi vlaki so zunanji delegati odpotovali domov. Odmev pastirskega lista jugoslovenskega episkopata na Poljskem Varšava, 22. marca. AA. Tukajšnji list katoliškega episkopata prinaša izčrpen članek pod naslovom »Jugoslovenski nadškof za obrambo hrvatskega in slovenskega jezika«. Članek citira v tem smislu, da katoliški škofje redko posežejo v borbo za narodne smotre in da je zato ta korak cerkve- nega veledostojanstvemika tem Bolj vreden pozornosti. To pastirsko pismo je zato tudi zbudilo velik interes ne samo v jugoslovenskih m slovanskih krogih, nego tudi splošno pri vseh tistih, ki vedo, da je fašizem neprija-teljsko razpoložen do Jugoslavije. Vatikan in pouk o seksualnem življenju Rim. 22. marca. AA. »Osservatore Romano« objavlja vsebino odloka Svete sto-Ece, ki formalno zabranjuje rimsko-kato-Kškim staršem in učiteljem poučevanje otroik o seksualnem življenju. Edino v nekaterih nujnih primerih je določenim duhovnikom dovoljeno dati taka pojasnila. Chaplin v Parizu Pariz. 22. marca. AA. Danes popoldne ie setrikaj prispe* znameniti filmski komik Charlie Chapiin. Na postaji ga je sprejela ogromna množica ljudi. Pod varstvom policije je Chaplin komaj prišel s postaje, odkoder se je tafcoi odpetf al r hotel. izgredi v Hamburgu Hamburg. 22. marca. Po pogrebu komunista Henninga. ki je biJ ustreljen od narodnih socialistov, je prišlo med komunisti in poltioiio do budih spopadov. Policija je moraJa končno rabiti orožje. En komunist ie biJ zadet v giavo ter je kmata nato umri, en polica st pa je bfl z nožem težko ranjen. Nemčija sklenili samo pogodbo o carinski uniji, torej regionalno pogodbo v smislu panevropske ideje. Nevarnost za politično stabilnost Srednje Evrope Praga, 22. marca. d. Postopanje avstrijske vlade glede gospodarskega sodelovanja Nemčije je v merodajnih praških krogih »-zbudilo nerazpolože-nje. Češkoslovaški poslanik na Dunaju je že včeraj dobil nalog, naj avstrijski vladi sporoči začudenje, ki ga je vzbudilo dejstvo, da je bila prijateljska sosedna država Češkoslovaška postavljena pred gotov čin. Preden se more Češkoslovaška baviti s povabilom za pristop k sistemu prednostnih carin, mora šele proučiti, če niso dogovori Avstrije v nasprotju z obstoječimi pogodbami in ne kršijo politične stabilnosti v Srednji Evropi. Ta ugotovitev bo vsekakor v prvi vrsti naloga evropskih velesil in Češkoslovaška bo nastopila z njimi soglasno. Pariz, 22. marca. d. V političnih krogih poudarjajo, da predstavlja dogovor Nemčije in Avstrije o gospodarskem sodelovanju ▼ bistvu carinsko unijo, od katere se morajo čutiti prizadete vse države, ki so sklenile z Nemčijo ali Avstrijo trgovinske pogodbe na podlagi največjih carinskih ugodnosti. Razen tega bi bila ta carinska pogodba, ki predstavlja v bistvu srednjeevropski gospodarski blok pod nemškim vodstvom, naravnost nasprotna z Briandovo zamislijo evropske unije, ki ima za pogoj solidarnost vseh. »Zeppeltii« poleti v Egtpt Kairo, 2;. marca. Angleška vlada ie končno dovoMa, da poleti nemški zrakoplov »Grof Zeppelin« v Egipt. Zrakoplov bo pri tej priliki poletel tudi nad Balkanom, General Svkovic namestnik vojnega ministra Beograd, 22. marca. AA. Ker bo minister vojske in mornarice Stevan Hadžič zaradi bolezni delj časa zadržan, je trii z ukazom N]. V. kralja z dne 21. marca t 1. na podlagi ČL 12 zakona o ureditvi vrhovne državne uprave imenovan za namestnika vojnega ministra predsednik ministrskega sveta in minister notranjih zadev general Peter Živkovič. Otvoritev razstave Presbiroja v Pragi Praga, 22. marca. p. V prostorih velesejma je poslamik dr. Kramer otvoril danes razstavo Centralnega presbiroja predsed-ništva ministrskega sveta o napredku kraljevine Jugoslavije od prevrata dalje Razstava vsebuje zelo natančne in obširne podatke o naši kraljevini Otvoritvi so prisostvovali češkoslovaški minister za narodno obrambo, trgovinska minister ter nekaj poslanikov bujtih držav. Novi zvonovi beograjske saborne cerkve svečan način blagoslovljeni novii zvonovi saborne cerkve. Posvetitev bo izvršil osebno patrijarh Varnava. Zvonove so vlile Strojne tovarne in livarne v Ljubljani. Zagrebški kandidat za evangeljskega škofa Zagreb, 22. marca. č. Danes se je vršila letna skupščina zagrebške evangeljske cerkvene občine, na kateri je bila izvedena tudi šzvoditev kandidatov za evangeljskega škofa in predsednika evangeljske verske zajednice v Jugoslaviji Za škofa je predlagan dosedanji škofijski administrator dr. Fiitep Popp, za predsednika pa inž. dr. Milan R«otb 'z Vd. Kikinde Likalnlk povzročil eksplozijo Zagreb, 22. marca. č. V nekem privatnem stanovanju v ulici Kraljice Marije je nastala danes dopoldne nenavadna eksplozija. Služkinja je likala z električnim likal-nikom. Ker je bdla žica nekoliko poškodovana,_ j« skočila električna iskra v bližini stoječo do sodo z bencinom Bencin se je vnel in nastala je tako močna eksplozija, da so popokale v stanovanju vse šipe. Ogenj so na pomoč pozvani gasile« hitro pogasili, vendar pa je škoda na pohištva prav znatna. Požar v Zagrebu Zagreb. 22. marca. č. V pretekli noči je nastal v prekajevalmici mesa Maksa Mo-kroviča požar. Vnelo se je okrog 500 kg siamne. ki je bila v prekajevanju. škoda znaša okrog 7000 Din. Nesreča poljskega letala Varšava. 22. marca. g. Popoldne se je v predmestju Ohoda dogodila težka nesreča Pflot inž. Pulaski je v višini 90 m poizkusil novo letalo. Očividno je prišd v prostor, ki Je bil brez zraka Aparat ie padd ter obvisd v brzojavnih žicah. Pilot se je ubil. Ranjena sta bila tudi dva delavca od ddov aparata, ki so padli na tta. 14 letna detomorilka Gojenka nekega dunajskega dekliškega penzijonata, naša državljanka, je rodila dete in ga zadavila Dunaj, 22. marca. Lastnica nekega uglednega dunajskega dekliškega penzijonata ie javila dunajski poKciji, da je v njenem zavodu nahajajoča se gojenka, 14-letna deklica, rodila v noči od srede na četrtek dete. Kriminalni uradniki so našli pozneje v kopališču penzijonata otroka, zavitega v rjuho in mrtvega. Sum ]e takoj padel na mladostno mater, da ie ta novorojenčka po porodu zadavila. K zadevi so se doznale naslednje podrobnosti: Pred osmimi meseci se je obrni! ugleden hotelir nekega večjega jugoslovenskega mesta na vodstvo dekliškega penzijonata z vprašanjem, ali hi mogel per.zijonat sprejeti njegovo 14-letno hčerko, ki pride na Dunaj zaradi jezikovnih studii. V začetku avgusta je prišla potem deklica v spremstvu matere na Dunai. Kmalu po prihodu 14-Ietnice so opazili lastnica penzijonata kakor tudi učitelji, da je deklica v drugem stanju, vendar se je gojenki posrečilo svoje stanje še nadalje tako spretno zakrivati, da se je pri vseh zbudiia domneva, da so se motili. V noči na četrtek so gojenke videle, da je njihova tovarišica iz Jugoslavije pogostokrat zapustšla sobo. Ko jo je ena deklic vprašala, kaj ji manjka, je ta izjavila, da čuti strašne bolečine. Zbudile so lastnico zavoda in ta je poklicala domačega zdravnika. Zdravnik je že po površni preiskavi ugotovil, da je 14-letna deklica baš porodila; zato jo je vprašal, kam ie dala otroka. Deklica je začela krčevito plakati in ie zatrjevala, da to ni res. Seveda se ie izkazala laž spričo nedvomnih medicinskih simptomov kot nesmiselna. Zdravnik je o zadevi obvestil policijo, ki je potem po kratkem iskanju našla novorojenčka v kopališču. Dete je bilo že mrtvo. Zdravnik je ugotovil, da je nastopila smrt zaradi zadavlje-nja, in ie mlado mater takoj obdolžil, da je detomorilka. Dete je bilo popolnoma donošeno in očividno sposobno za življenje. Kakor kaže, je tudi kričalo, ker so ostale gojenke izjavile, da so pozno zvečer slišale otroški plač, kj si ga nikakor niso mogle razložiti Na vratu je kazaio dete razločne sledi davljenja. Deklica je zadavila otroka naibrže z žepnim robcem, ki mu ga je ovife okrog vratu. Mladostna mati je pri policijskem zaslišanju zanikala očitek namernega umora. Izjavila je, da je bila zaradi poroda popolnoma obupana in da ni vedela, kaj naj stori z detetom. Ker si ni vedela kako pomagati, ie privezala novorojenčku, ki ni kazal nikake ga življenskega znaka, okrog ust žepni robec, da ne bi kričal, in je potem nesla dete, zavito v rjuho, v kopališki prostor. Potem si je prizadevala, da bi zabrisala sledi poroda. Imena otrokovega očeta, ki se nahaja v njenem rojstnem kraju v Jugoslaviji in kl se je pregrešil nad deklico še pred njenim končanim 14. letom, sama ne pozna. Mlado mater so prenesli v bolnico (Rudolfaner-haus), kjer so jo spraviii v ginekološki oddelek in se nahaja v zdravljenju pri pr> mariju dr. VVaidsteanu. Truplo novorojenčka je bilo prenešeno v sodnomedicinskj institut, kjer je bilo po odredbi državnega pravdništva obduoira-no. Državno pravdništvo ie odredilo aretacijo 14-letne matere, vendar deklce tako dolgo ne bodo aretirali, dokler se bo nahajala v zdravniški oskrbi. Poskrbljeno je. da pred ozdravljenjem ne bo zapustila Avstrije. Izročena bo sodišču za mladostnike. Od lastnice penzijonata brzojavno pozvani dekličini starši so že prispeli na Dunaj. K tej zadevi se še doznava. da je mlada deklfica očSvidn-o bila žrtev brezvestnega zapeljivca. Po izjavi zdravnika ne zadene lastnice penzijonata nikaka krivda, ker ie deklica znala svoje stanje prikrivati na prav rafiniran način. Solncna prva pomladna nedelja v Mariboru Nešteto občnih zborov in prireditev — Dve nezgodi — Drava narašča — Pijanec nevarno poškodoval tovariša Maribor, 22. marca. Sobotni večer in današnja nedelja sta bila v znamenju občnih zborov in društvenih prireditev. Menda še nikoli ni bilo na en dam to* liko prireditev kak.or sinoči in danes. Si* nnči je v Narodnem domu na zborovanju J ČL predaval b-vš minister g. dr. Kuko* vec o dr. Kramarr in njegovem pomenu za polirčno življenje slovanstva. Glede na in štete druge prireditve je bil obisk i-; precei vel'k. V Narodnem domu je na* dal:e imelo sinoč; svoj občni zbor Slov en* trgovsko društvo pod predsedstvom g. Meiovška. V K'e.arai kritja Petra pa je ime" S«koI Maribor I. svjio letošnjo po* m'adno akade^i^i ob ogtomntm obisku. Nastopi vseh oddelkov so bili lepi in stro* kovna kritika /a mlado Jruštvo zelo ugodra. Zlasti so ugajale ženske točke in m^cl njimi zf-pet izredno lepi nastop ženskega naraščaja Nastopajoči so želi vel.k apiavz. Danes dopoldne je imela Nab vijalna zadruga drž^nih nameščen« c?v v lastni fivorani svoi deloma precej buren občni zbor Pri »Zurorcu« pa je zboroval turistični klub »Triglav«. V Na* rodnem domu so se zbrali dobrovoljci iz vsega mariborskega okrožja, v šoli v Cankarjevi ulici pa je Društvo za zašči« to mladine polagalo svoj račun. Pri »Or* lu« je zboroval oblastmi Aeroklub, pri Hajbvvidlu pa je imela glavno skupščino Kolesarska zveza kraljevine Jugoslavije. V malj dvorani Unions je bila otvorjena razstava moderne francoske grafike. No* coj ob 18. je pri »Orlu« imelo Društvo zdravnikov iz mariborskega okrožja svoj občni zbor. Popoldne je imel Sokol II na Pobrežju svojo pomladno akademijo ob mnogoštevilni udeležbi tamošnjega pre* bivalstva. Tako se je sinoči in danes raz* letelo naše občinstvo na več kakor 10 obč* nih zborov in prireditev. V ostalem je prva pomladna nedelja nu« dila razveseljenim Mariborčanom narav* nost nebeško lepo vreme. Toplo sobice je km -lu razgibalo neipri« jazno jutranjo meglo in v teku pppoldne« va so se meščani kar vsipali peš, na vo« rovih, z avtomobili in z drugimi prometni« ml sredstvi v romantično okolico, zlasti v Kamnico, Studence, Radvamje in Koš ke Na Jožefovem pratru pri Studencih so imeli vrtiljaki in druge sejmsike atrakcije velik prpmet Z vrtiljaka je v največjem pogonu padla 211etni Ivanka Strapniikova, ki 6e je siprva onesvestila, pozneje pa so ugotovili, da si je tudi desno oko prav nevarno ranila. Znanci so jo spravili v domačo oskrbo in ppzvali zdravnika. Na Kralja Petra cesti v neposredni bližini prvega železniškega prehoda v Studence pa je doživelo mo« štvo rešilne postaje prav neobičajen dogodek. Ko so učiteljevo soprogo go. Efoo Blaži« oevo peljali z reševalnim avtomobilom v splošno bolnico, je tik pred drvečim reše* vajnirn avtomobilom podrl neki osebni avto 6'.etno Anico Savemikovo, ki je pri tem dobila več poškodb po vsem telesu. Ko sta se obe vozili ustavili, je reševalno moštvo vzelo tudi ponesrečeno dekletce s seboj v bolnico. Zaradi nenadnega toplega vremena so začeli naraščati dotoki Drave v Gornji Dravski dolini, kar ima za posledico vidmo naraščanije Drave, ki je svojo zeleno gladino izipre* menila v umazamo«rjav tok. Kronika nedeljskih sirovosti beleži zopet primer grdega pretepa z žalostnim koncem. V Mihovci pri Car* kovcih na Dravskem polju nista mogla priti dva Jožefa iz godovalne omotice. 20* letni posestnikov sin Jože Pernat in 221etno njegov tovariš Jožef Gmajmar. doma iz Mi« hovcev, sta sklenil?, da podaljšata svoje godovamje za nekaj dni Včeraj okrog 2. zjutraj pa je Jožef Gmajnar iz neznanih razlogov, najbrž zaradi ginjenostj in lju« b06umnosti, udaril svojega tovariša Perna« ta večkrat s tako silo z nekim trdim predmetom po plečih, prsnem košu in trebuhu, da se je Pernat nez vesten zgru« dil in so ga morali z znaki hudih no tra* njih poškodb spraviti v mariborsko bol* nico. Njegovo stanje je zelo resno. Ljubez« nivega tovariša Gmajnarja so orpžniki vtaknili v luknjo. Skupščina dobrovoljcev iz velike vojne Maribor, 22 marca. V Narodnem domu ae je vršila davi letna skupščina mariborske organizacije Zveze vojnih dobrovoljcev. Udeležba je bila prav lepa io je pokazala vzorno tovariš ko solidarnost nekdanjih borcev za veliko delo osvobojanja in uedinjenja. Zborovanje Je počastil s svojim obiskom tudi agilni nacionalni delavec komandant Lnženjerske podoficirske šole ▼ Mariboru polkovnik g. Božo Putnikovič, kd so ga zborovale! prisrčno pozdravili. Predsednik dr Ljudevit Pivko je izrekel iskreno dobrodošlico ude tožnikom, ki so prihiteli skoro iz vseh okrajev bivše mariborske oblasti. Mariborska organizacija je bila tudd preteklo leto zelo agilna in v stalnem stiku z glavnim odborom v Beogradu, kakor tudii z nekaterimi bratskimi organizacijami v drugih pokrajinah države. Na njo so se v preteklem letu obračali po razne informacije celo dobrovoljci iz Osijeka, južne Srbije in Bosne. Društvo je priredilo več predavanj v raznih krajih Dra. Hudo mu je bilo ob zadnji uri, ločiti se od svojih dragih hčera Olge in Mire in svojih prijateljev, ki jih je imel tepo število. Vdano je prenašal bolezen, ki ga je v 59. letu spravila v grob. Ne bodo pa ga pogrešali samo prijatelji in znanci, nego tudi reveži iz Julijske Krajine, ki so pri njem vedno našli odprta vrata m radodarno roko. Pogreb priljubljenega pokojnika bo v ponedeljek cb 16. izpred hiše žalosti v Knezovi ulici 35 (Spodnja Šiška) k Sv. Križu. Obranimo pokojniku časten spomin. Preostalim naše iskreno sožalje Ustanovitev borze dela za • ■ vv privatne namescence Zagreb. 22. marca. Spričo vse večje nezaposlenosti zasebnih nameščencev vseh strok in spnčo_ dejstva, da se zasebni nameščenci pretežno niso posluževali javnih borz dela. je Zveza zasebnih nameščencev Jugoslavije ustanovila borzo dela za privatne nameščence v smislu predpisov točke 106. zakona o zaščita delavcev« Borza dela za privatne nameščence o tvor za enkrat svoje poslovalnice na sedežih javnih borz deia: v Beogradu (Nemaniina ulica 28). v Ljubljani (zgradba Delavske zbornice) v Novem Sadu (Dom Radničke komore), v Sarajevu (Cukoviče-va ulica 5) v Splitu (Smodlakova ulica 28) in v Zagrebu (Haulik-ova ulica 10). Posredovanje bo izvrševala borza popolnoma brezplačno tako za nameščence kakor za delodajalce. _ Častna afera zaradi zagrebške elektrarne Praga. 22. marca. d. Češki listi poročalo, da je bil profesor nemške tehnične visoke gole v Pragi dr. Friderik Niethammer pozvan od ravnatelja mestne elektrarne v Zagrebu inž. Rudolfa Vrbaniča na dvoboj. Prof. Niethammer je sodeloval pri postavitvi več velikih strojev v zagrebški elektrarni kot tehnični svetovalec. Ko je bilo delo končano, je podal, kakor trdi, na zahtevo Vrbaniča mnenje, da delalo stroji brezhibno. Vrbanič je oporekal, da bi naprosi] prof. Niethammerja za tako mnenje, ker eden izmed strojev zaradi slabega temelja vibri- ra. Ko ga je prof. Niethammer imenoval v tajni seji zagrebškega mestnega sveta za lafnika, mu je Vrbanič poslal svoja sekun-danta in sicer predsednika zagrebškega avtomobilskega kluba Milana Vošnjaka ter ravnatelja mestne hranilnice Rudolfa Er-berja, dočim je prof. Niethammer imenoval kot svoja zastopnika člana zagrebškega mestnega sveta Sajo in Ribiča. Do dvoboja ni prišlo, ker so imenovani štirje sekun-danti ugotovili v zapisniku, da je prof. Niethammer podal svoje izjave kot tehnični zaupnik mesta Zagreba in sicer v zaupni seji, zaradi česar njegove izjave ne morejo biti predmet častne afere. Kljub temu se je izjavil prof. Niethammer pripravljenega, da zagovarja svoje izjave pred sodiščem ali posebnim Častnim razsodiščem. Modernizacija borskega rudnika Beograd, 21. marca. p. Francosko dru» štvo, ki ima v zakupu rudnik bakra v Bo* ru, je najelo v Parizu posojilo v znesku 400 milijonov frankov za modernizacijo rudniških naprav in intenzivnejšo eksplo-atacijo. Posojilo je bilo danes razpisano na pariškem denarnem trgu in je bilo že v toku današnjega dopoldneva v celoti pod« pisano. S preureditvijo rudnika se bo pri« čelo takoj, čim bodo nastopile ugodne vremenske prilike. Samo še danes zadnjikrat ob 4*, 7* in 9« uri Veličanstvo Ijnbezen Velefilm lepote, zabave, prisrčne ljubezni, smeha in veselja. KATICA NA6T FRANZ LEDERER SZoKE SZAKALL, Izvrsten spored, ki ga hvali vsa Ljubljana! Zadnja prilika, da si ogledate ta film! JUTRI PREMIERA Z LILIAN HARVEY in WILLY FRITSCHEM ki skrbi v najobilnejši meri za smeh in razvedrilo! T Ufini komediji MOJA 2ENA - TVOJA ŽENA Elitni kino Matica Telefon 2124. Telefon 2124 O tipu slovenskega človeka Predavanje Slavističnega kluba — Dr. Stanko Vuraik dokazuje, da tip »slovenskega človeka44 ne obstoji — Alpski, vzhodni in sredozemski tip Slovenca — Naša kulturnost s stališča etnologije Ljubljana, marca. Danes dopoldne je Slavistični klub priredil svoje šesto predavanje. Tudi to pot se je dvorana Filharmonične družbe (kino Matica) skoraj napolnila Po uvodnem pozdravu predsednika kluba g. Petreta __ je povzel besedo predavatelj dr. Stanko Vur-nik» kustos ljubljanskega muzeja in znani umetnostni teoretik in kritik, da izpre« govori o vprašanju slovenstva v ljudski umetnosti. Uvodoma je predavatelj poudaril zna« čikio dejstvo, da je moralo preteči sko« raj 18 stoletij po Kristusu, preden je ev« ropski človek posvetil pozompst kmečki umetnosti. Videli 6e mu je primitivna in v ničemur zanimiva ali značilna. Šele ro« mamitizem, čigar nositelj je bil čuvstven čkrvek, ki je stremel po preprostosti in povratku k naravi, je odkril vrednost Ijudp ske umetnosti. Romantičen zbiralec narcd« nega blagi pa je promatral ljudskp umet« nost enostransko in si zaradi tega ni mo= gel ustvariti o nji pravilne sodbe. Danes imamo o folklori že dobro razvito znanost in ljudska umetnost je predmet smotrnega znanstvene«! proučevanja. O nji še vedno ohstojita dve nasprotni teoriji: ena vidi v nji estetsko tvorbo, umetnost primitivnih 6lojev, druga pa samo grobo, primitivno posnemanje meščanske umetnosti. Gotovo pa je, da je danes znanstveno nevzdržna romantična teorija, da bi vsak narod mo« ral imeti enpten stil svoje ljudske umet; nosti, torej enotno narodno dušo. Po tem splošnem uvodu je začel preda« ▼atelj stilsko razčlenjevati slovensko ljud« 6ko umetnost in dokazovati, da ni mag o« če govoriti o enotnem tipu slovenskega človeka, o enotni »slovenski duši«. Začel je s kmečko arhitekturo in nato nadalje« val s slikarstvom, ornamentiko, narodno nošo, glasbo in poezijo, prepričevalno do« kazujpč tudi z mnogimi skioptičnimi sli« karni, da se slovensko ljudstvo etnograf« sko*k uit urno, po stilu svoje umetnosti in temu ustrezaj očemu psihološkemu tipu, loči v tri oziroma štiri tipe in sicer v alp« skega, vzhodnega, južnjaškega ali sredo« zemnega, a na severovzhodu, v Prekmur« ju se opaža n*>va, žal še premalo proučena varijanta vzhodnega tipa, ki k "že precej« šnjo sorodnost s stilnim tipom Slovakov t severnem Podonavju. Alpski ali gorjanski tip je v mnogih, bistveno pomembnih vnanjih potezah so« roden tipom vsega gorskega prebivalstva srednje in zn.padne Evrope. Predavatelj je pokazal njegovo slovensko varijanto z mnogimi, od zaipada proti vzhodu se iz« preminjajočimi nijansami na tlorisu in vnanji arhitekturi kmečke hiše, na slika« riji ženitovanjske skrinje, na »bridki mar« tri« (ljudski plastiki), na narodnih nošah in v melosu ljudske popevke, omenjajoč tudi, da daje pretežno liričnp pesem. V ▼seh panogah ljudske umetnosti razodeva ta tip naturalistično « utilitaristično dušev« nosi:, človeka, ki je kakor njegova hiša na zunaj, slikovit in pomipozen, na znotraj pa zaprt vase, sebičen, tesnosrčen. Ta stil je predavatelj sledil od Koroške na Gorenj« skp in zapadno Štajersko; povsod očituje vzlic krajevnim odtenkom b is trs7 eno iste poteze. Drugi tip slovanstva se je pod vplivi drugačnega okolja razvil v vzhodnih de» lih slovenske zemlje. Kaže ga bistveno isti stil dolenjske, vzhodnoštajenske in belokranjske hiše, ženitovanjske skrinje, plastike, narodne noše, melosa in pesmi. Ta fcip pč'tuje ide listi čno — abstraktno usmerjenost vzhodnega človeštva, je na zunaj znatno bolj preprost, v svoji orna* mentaliki ne posnema prirode, marveč ustvarja po fantaziji in kaže svojo ab« straktnost v nekaki geometričnosti svoiih umetnpstnih form. Tudi me-os in (pretežno epsika pesem kažeta isti tip idealista. Tretji tiip, ki je razširjen v gor šk opri« morskem dn istrskem delu slovenske zem« I je, je zaradi sedanjih razmer v Italiji še premalo razisikan. Po svojih vn~njih skup« nih znakih ustreza tako v arhitekturi ka« kor v drugih umetnostnih panogah sploš« nemu sredozemskemu tipu, ki pa kaže po« sebno gibčnost in se povsod po svtf>jc pri« lagojuie klim "tičnim in drugim okolišči* nam. Označuje ga nekaka racionalistična nota in po svoji kulturni formi najbolj ustreza renesančnemu vzoru. Četrti tip, ki je le zo čilna varijanta vzhodno « evropskega tipa, še čaka ra«* iskovalcev. Predavatelj na osnovi teh etnografskih raziskavanj sklep'., da ni mogoče govo« riti o enotnih lastnostih slovenskega na* rodnega tipa, ker 6i v resnici te lastnosti v posameznih delih nasprotujejo in so v tej svoji oprečnosti enako naše. — Di* našnja etnologija ne govori več o manj* vrednih in več vrednih tipih, marveč o počasnem in hitrejšem kulturnem razvoju. Med tem ko je Slovenec alpskega tipa. merjen z zaipadnj škim vzorcem, kulturno že nekako v 18. ali 19. stoletju, se Slove* nec izrazito vzhodnega tipa po pričevanju svoje ljudske umetnosti giblje še nekje ob koncu srednjega veka Te razlike pa so seveda te.oretske in imajo le v posrednem smislu, za globlje domnevanje naše kul* ture, neko konkretno veljavo. Predavatelj je nadalje omenil, da so na« ši stili samostojne vrste v evropskih sku* pinah in da se n. pr. naš alpski stil v tlorisu hiše bistveno razlikuje od nemške« ga alpskega stila, k teremu je sicer soro* den, tako da ni mog.Toe govoriti o nekem slepem posnemanju. Vsak od zunaj prevzet stil se je v našem ljudstvu znova prede« lal in prilagodil posebnostim naše zemlje in drugim svojskim vplivom. Celo na* siproti Hrvaški kaže naš narodno * umet« nostni stil neko posebnost. Nemca odbi* ja pri nas naš vzhodni stil, Balkancu pa 6e vidi tuj naš alpski stil, ki ga sani nima. Vsekako je bilo predavanje dr. Vumika prav zanimivo in poučno. Pokazalo je tudi širšemu občinstvu, da 6e je naša znanost v zadnjem desetletju i na področju etnogra* fije in kulturne zgodovine znatno osamo* svojila in poglpbila ter da z modernimi me« todami pridno raziskuje naše domače po* sebnosti, za katere so imeli prej tudi na* ši znanstveniki po večini le očala nem* ških zgodovinskih in etnografskih koncep« cij. Številno občinstvo se je predavatelju zahvalilo z iskrenim aplavzom. Zbor slovenskih čebelarjev čebelarsko društvo ima 97 podružnic s 1672 člani ~ Delovanje je v polnem razmahu — Za nadaljnji razvoj čebelarstva družbe in skupnega glasila. Enotnost je v tem, da društvo obstoji še nadalje samo in vzdrži svoj list v dosedanjem obsegu. V odbor je bil med letom kooptiran za* služni in ugledni čebelar g. Anton 2 n i» d e r š i č. Odbor je imel tri seje širšega in devet sej ožjega odbora. V pogledu rekla* me se je storilo marsikaj, toda z žalostjo se je ugotovilo, da so štajerski listi za* devne doipise objavili, česar razen par iz* jem ljubljanski niso. Žal društvo nima po* trebnih denarnih sredstev, uredništva pa morda ne vidijo, da taka propaganda nI trgovska akcija v korist čebelarjev mar* več v korist naroda, ki o zdravilnosti me* du malo ali nič ne ve. Društvo je priredilo lani dva tečaja za spoznavanje kužnih bo* lezni in 40 predavanj pri podružnicah ka* terih je 96 s 1672 člani. V teku leta je bilo ustanovljenih 7 novih podružnic. Zanimivo sliko podaja statistika član» stva, ki kaže, da je med organiziranimi , člani 854 posestnikov, 59 duhovnikov, 178 i učiteljev, 106 uradnikov, 83 železničarjev, 245 obrtnikov, 12 zdravnikov, 63 delavcev, 568 raznih poklicev, 38 uradov, 36 uredni* štev in 50 šol. Društvo ima 26 opazovalnih postaj in lepo knjižnico. Poročilo je bilo s priznanjem odobreno. Zatem so se ob* ravnavali vsi važni sklepi preteklega leta in se je podružnicam priznala petodstotna ugodnost pri skupnih naročilih. Simpatično so bila sprejeta navodila če* belarskega učitelja g. Okorna, fcičoča se pravilnosti in opreme prošenj na kr. ban* sko upravo. Blagajniško poročilo, ki je bilo podano za upravni oddelek, za sklad za čebelarski dom in blagovni oddelek, sta izčrpno po« dala gg. Dermelj in Arko. Pregledovalca računov sta predlagala razrešmaco, la je bi* la soglasno potrjena. Odobren je bil proračun, ki izkazuje 122.868 Din dohodkov in 152095 Din stroškov, kar da 29.227 Din primanjkljaja. Go* ji se upravičeno upanje, da bodo oblastva društvo podprla. Volitve so se vršile z vzklikom. Koliko zaupanje uživa odbor, dovolj jasno kaže dejstvo, da je bil v celoti izvoljen v sta* rem obsegu: predsednik prof. Josip Verbič, , podpredsednik župnik Henrik Peternel, odborniki: Arko Adolf. Ljubljana, Arrigler Anton, Trzin, Babnik Janko, Vič, Čtrnej Ljudevit, Makole, Dermelj Mirko, Ljublja* na. Gallob Rudolf. Mežica, Jurančič Ivan, Andrenci. Močnik Peter, Guštanj, Okorn Josip, Skofja Loka, Peterlin Alojzij. Ko* cevje, Puš Ljudevik. Novo mesto. Raič Slavko. Ljubljana. Sfcrgar Ivan. Boh Bistri* ca^Smaidek Ivan, §t Vid po raznih organ zadjah. Tudi za sokolski pokret se ruska emigracija vedno bolj zanima in ima že dokaj krepko sokolsko organizacijo, čije vodstvo je v Pragi. V naši državi imajo Rusi samostojno sokolsko organizaejo v Beogradu in Zagrebu, od danes pa tudi pri nas. Popoldne se ie naircree vršil v prostorih Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu ustanovni občni zbor Ruskega Snkola v Ljubljani. Zbor je sklicala inicijativna skupina v Ljubljani bvajočih Rusov in poverila dr. Aleksandru Ivanovskemu nalogo, pojasniti udeležencem namen zborovanja. Zbralo se je lepo število Rusov, zlasti študentov. Prišel je tudi starosta Ljubljanskega Sokola br. Bog- -mil K a j z e 1 j, da pozdravi ustanovitev nove sokolske organizacije. Zborovanje je otvoril dr. Ivanov-sky, ki se ie v iskren h besedah zahvalil starosti KajzeJju za prijaznost in gostoljubnost, poudarjajoč, da bo znal ruski Sokol ceniti uslugo, k: mu jo je storil Ljubljanski Sokol Zahvalil se je tudi naprednemu tisku, ki gre Rusom vedno rad na roko. Br. Kajzelj se je zahvalil Rusom in izrazil trdno upanje, da pride čas, ko se zbero slovanski Sokoli v srcu matuške Rusije, v Moskvi Po uvodnih formalnostih je dr. Ivanov- sky oojasnil zborovalcem hlstorijat priprav za ustanovitev samostojne ruske sokolske organizacije v Ljubljani in jih pozval naj se z vsem srcem oklenejo sokolske misli. Za njim je povzel besedo bivši kapitan broda Andrej Pčelnikov, ki je temeljito pojasnil namen in cilje sokolstva. Med Rusi se je pobila zaradi neinforail- •ranosti čudna tendenca ustanavljanja sokolskih edinic po poedinih stanovih. Taio že obstoja v Ljubljani skupina kozaških Sokolov, ki imajo tudS svoj orkester tra bahalaike. Drugi hi pa hoteli ustanoviti oficirsko aH vojaško sokolsko organizaci jo. Stanovska podlaga je seveda Sokolu ; načelnih razlogov tuja in zato ni misliti, da bi mogle obstojati med Rusi take sokolske organizacije. 2e obstoječi skupini ruskih Sokolov bo treba priskočiti po mož nosfa na pomoč in storiti vse, da se v celoti spojj z Ruskim SokoJom v Ljubljani. Govoru A. Pčelnikova so sledile volitve. Za starešino je bil izvoljen dr. A Iva-n o v s k y. za njegovega namestnika A, Pčelnikov, za člane uprave dr. P r e -obraženski, Popov, Karaš j u k , general 2 o 11 e n k o. Rihter in Rizin, v nadzorstvo pa Sapožnikov. Levi. nec in Pervago. Pred zaključkom ustanovnega občnega zbora je predlagal starešina, naj se pošlje starosti SKJ Nj. Vis. prestolonasledniku Petru vdanostna brzojavka, glaseča se: »Ruski Sokoli, zbrani na ustanovnem občnem zboru v Ljubljani, dne 22. marca 1931. izražajo Vašemu Visočanstvu globoko udanost in kličejo svojemu predstavni ku krepak sokolsk zdravo!« Zborovalci so sprejeli predlog z navdu šenim odobravanjem. Prvemu podstarosti SKJ br. Ganglu je poslal novo ustanovljeni Ruski Sokol v Ljubljani pozdravno pismo. Želimo mlademu sokolskemu društvu obilo uspehov, tem bolj, ker bo zbiralo v svojih vrstah nesrečne sinove onega velikega »lovanskega naroda, ki mu gre največje priznanje in mnogo zaslug za naše osvobojenje in s tem tudi za zmago sokolske misli. Razvoj Oblastne strelske družine Velik napredek v enem letu — Dosedanje in nove vežbe ^ Pomen organizacije Ljubljana, 22. marca. Delovanje Strelskih družin postaja zelo živahno tudi v Dravska banovini Organizacija, ki ni samo športnega značaja, marveč nosi v sebi tudi višje ideje narodne zavesti in požrtvovalnosti za domovino, je pod najvišjim protektoratom. Pokretu so se pridružili možje in fantje iz vseh slojev prebisvalstva, zato je organizacija strogo nacionalna in brez vsakih primesi bivšega strankarstva. Izredno lepo se razvija ljubljanska matična Oblastna strelska družina, ki je imela danes dopoldne v salonu restavracije pri Lloydu redno letno skupščino, pri kar teri je nadomestoval odsotnega predsednika generala Dragomdra Popoviča podpolkovnik Novakov i d. Zborovanje je ob 10. otvortl I. podpredsednik g. Milan Sterlekar, ki je toplo pozdravil številne navzoče člane. Opisal je strelske tekme doma in v Novem Sadu, na katerih so se tudi člani ljubljanske družine zelo častno odrezali. Njegov predlog, da se odipošlje vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju AJeksandru ter pozdrav vojnemu ministru in Zvezi v Beogradu, Je bil sprejet soglasno z močnim odobravanjem. Besedo je nato povzel tajnik Boris Roš in iz njegovega poročila posnemamo naslednje zanimive podatke: Mora se priznati, da je družina v teku leta napredovala v vseh panogah svojega delokroga, kar bo tudi zunanjim družinam dalo pobudo za živahnejše delovanje. V teku leta je bilo lepo število strelskih vaj in so se odlikovali zlasti bratje Deržaj, šolar, Gorazd, Hrovatin. Jevak, Sterlekar in Fermentin. Poskrbljeno je bilo za strelno tablo, puške in drugi potrebni Inventar. Tudi v tekočem letu je društvo bilo v stalnih stltoih z zunanjimi družinami in Zvezo v Beogradu. Ljubljanska oblastna družina se je letos rešila vsega dolga ln je tudi v tehničnem pogledu napredovala tako, da je priredila več strelskih vaj, kar kor jih Zveza sama zahteva. Zato so se tudi naši strelci povsod imenitno uveljavili j na tekmah. | Pri domačem nagradnem streljanju se je opazila dobra šola. Izročena so bila tudi darila in se zanje Izreka zahvala gg. bivšemu banu, davizionarju, bratom Sterle-k&rju, Orehku, Jevaku, Hajnriharju, Go-razdu in Valentičn, županu dr. Pucu ter tvrdkam: Schmitt, Krisper, Kolman in Pe-tiridič. Da si Don Juana« je bil izre den užitek poslušati orkester, sestoječ iz godbenikov z vseh vetrov sveta, a seveda samih prvovrstnih umetnikov. Mozartove melodije so nežno in zopet plamteče vsa jali v srca poslušalcev. Ko jih poslušaš, pozabiš na vse, zasanjaš, dvignjen si tako rekoč v višje sfere — in šele gromovit aplavz te vzdrami, da se zopet zaveš: tu sedim na galeriji v newyorški metropoli-tanki... Moja davna srčna želja se je izpolnila Prisostvoval sem predstavi v najslavnejšem gledališču na svetu. Naj le povem, da vanj ne prideš tako lahko, četudi stalno živiš v New Torku. Vstopnice so neznansko drage. Plačal sem bil za sedež na galeriji — ob strani — dva dolarja. Tako malo pa zgolj zato, ker sem se bil dopoldne zglasil v operni pisarni, kjer sem se legitimiral kot pevec. Sicer pa stane ta skromni sedež 5 dolarjev, torej nič manj ko 280 Din... To si lahko privošči le človek s polnim mošnjičkom. Dandanes pa je tudi Ameriko tako hudo zajela gospodarska kriza, da je le redkim izbrancem možno posečati drago gledališče. Zato so tu bioskopi tako nevarni konkurenti gledališču, saj dobiš v njih takisto živo in prvovrstno igro in petje, a vse skupaj za pol dolarja do enega dolarja. V ostalem v Ameriki sploh nimajo stalnih oper razen v New Yorku in Chicagu. In tudi to je neposredni razlog, da se gros vse ameriške publike neminovno navdušuje za kino, za movy pietures — izgovori: muv pikčers ali skrajšano le: muv. Dr. Makso Adrian. Prvi nemški zračni omnibus Nemška Lufthansa bo uvedla na progi Kelmorajn-Frankfurt ob Meni pni zračni omnibus, ki bo vozil vsako uro. Renski ekspres vozi na tej progi 4 ure 30 minut, zračni avtobus pa bo prevozil progo v eni uri. Izseljevanje iz Carigrada Sestavljanje volilnih list za volitve v Turčiji je pokazalo presenetljivo dejstvo, da ima Carigrad le še 580-000 prebivalcev. V zadnjih treh letih je nazadovalo prebivalstvo bivše sultanove prestolnice za 130.000 duš. Izselilo se je zlasti mnogo ne-muslimanov, ki jim je onemogočila živ-lenje v Carigradu gospodarska kriza. Avtomobilisti, pazite na železnico! žalostni ostanki nekega tovornega avtomobila, ki je na železniškem prelazu pn Lernforde trčil v vlak. Ob zvočniku ne boli ne zob ne operacija Glasba blaži tegobe dneva ln življenja. In posebno blažilno vpliva tudi na otroke. Pomiri jih in jih lahko tolikanj prevzame, da povsem pozabijo celo na bolečine. Zato se je otroško zdravilišče nemškega Rdečega križa v Berlinu-Licbterfelde prvo okoristilo z iznajdbo in vsesplošnim uvajanjem radia. V bolniških sobah kakor tudi v operacijskih dvoranah je namestilo zvočnike, ki neutrudno preganjajo bolnim malčkom dolgčas in jim odvračajo občutke bolečin pri pregledovanju, previjanju in operaci jah. Izkušeni zdravniki in sestre tega zdravilišča ugotavljajo, da je ravnanje z malčki za polovico olajšano in je zato tudi zdravljenje pospešeno. Omenjeno otroško zdravilišče velja za najmodernejše v vsej Evropi. Gandhi naznanja spravo z Anglijo Slika, ki Je prišla z letalom v London, kažeprizor, ko je Gandhi s terase hiše. kjer so se vršila pogajanja, naznanil svojim pristašem, da je pokret za. samostojnost Indije dosegel velik uspeh pri londonskih pogajanjih. Zanimiva aretacija Kako sta Šentviška orožnika v Ljubljani prijela dolgo zasledovanega vlomilca Ljubljana, 22. marca V soboto opoldne sta se iz St. Vida na Dolenjskem pripeljala v Ljubljano komandir tamošnje orožniške postaje narednik g. Matko Goste in podnarednik g. Ivan Jerman, oba z nasajenim bajonetom na puškah in opremljena za strog službeni pohod. S seboj nista pripeljala nikakega aretiranca, pač pa sta ravno zato prišla v Ljubljano, da poiščeta možaka, ki je varnostnim oblastvom na Dolenjskem že precej časa povzročal mnogo nadloge. Zgla-sila sta se mimogrede na policijski upravi in ko so jima pokazali pravo pot, sta krenila naravnost v Trnovo ter zavila v neko tamošnjo gostilno, kjer sta v kuhinji našla 23-letnega Jožeta Kastelica, ki je bil ravno pri kosilu in je pravkar posrebal juho. Brez posebnih ceremonij sta mu napovedala aretacijo. Kastelic je bil izprva močno presenečen, na nadaljnja vprašanja pa je kar odkrito priznal, da je on tisti tat, ki je v teku zadnjih dveh let izvršil v stiškem okolišu celo vrsto tatvin v precej občutno škodo raznih gospodarjev. Takoj pa tem priznanju in podrobnem zaslišanju sta ga vestna varuha postave uklenila in ga odgnala v preiskovalni zapor na ljubljanskem deželnem sodišču. Jože Kastelic, rojen 1908 v Otič vrhu na Dolenjskem, je sin dobrega kmeta, toda fant se je že v mladosti spridil in ie moral pred dvema letoma z doma. Začel se I ie potikati po Ljubljani in je od Časa do časa bil tudi v kaki službi. Toda njegova glavna profesija je bila tatinska. Prav presenečeni so zato bili Dolenjci. ki so se pred dvema letoma po aretaciji slovitega Jakopina zopet nadaljevali drzni no«*ni vlomi m je posebno iz shramb izginevala suha svinjina v obilnih porcijah. Izvršen je bil vlom pri graščaku Polaku v Selu pri št. Pavlu, dalje pri Pribilu v Temenici, pri Mivcu v Pungartu, pri Klemenčiču-Bokalu v Radohovi vasi, nato zopet pri Luža r ju v Podgaberju itd. Povsod je izginilo mnogo slanine, pri vlomu v Radohovi vasi pa je vlomilcu padlo v plen tudi sedem tisoč dinarjev. Vse okoliščine so kazale, da mora vlomilec dobro poznati krajevne razmere in da ima najbrž tudi pomagače. Toda vsa skrbna poizvedovanja šentviških orožnikov niso našla pravih sledov, šele pri preiskavi vloma pri Mivcu v Pungartu, kamor je bil vlomilec prišel kar z vrečo in odnesel veliko zalogo slanine. so našli plombo od vreče z imenom neke ljubljanske tvrdke. Ker je bil Jože Kastelic tisti čas ravno v službi pri omenjeni tvrdki, jc bila učvrščena domneva, da je on izvrševalec drznih vlomov po Dolenjskem. Po nekaterih novih dognanjih sta se torej šentviška orožnika pripeljala v Ljubljano in poiskala Kastelica v gostilni, o kateri sta izvedela, da je tam zadnji čas na hrani. Kar malo je ostalo od vsega . • . Aretiranec priznava, da je večji del bival v Ljubljani, od koder je od časa do časa prirejal nočne izlete na Dolenjsko. Nikdar ni vsega vzel, marveč je od slanine puščal prizadetim gospodarjem manj vredno blago, tako parklje in ušesa — da bodo imeli kaj za žolco, kakor je hudomušno pojasnil. Slanino in žganje je raz-prodajal po Ljubljani, marsikaj pa js žrtvoval tudi za svojo družbo, ki je tako imela večkrat obilno večerjo. — Pri zadnji tatvini dne 15. marca pn Mivcu — je orožnikoma priznal Jože Kastelic — sem pobral pet velikih kosov svinjine, težkih nad 5 kg, da sem kar težko nesel. Meso pa je bilo od merjasca. Cul sem, da je tehtal 260 kg. Toda meni je kar smrdel. Nu, za moj god, na Jožefovo, je kar malo ostalo od vsega. Tako pridno smo kuhali... Fant bi moral letos odriniti v vojaško službo, toda zaenkrat bo seveda moral odslužiti daljšo dobo v kaznilnici, kjer bo pri ričetu gotovo zelo pogrešal dolenjsko slanino. Preiskava je v polnem razvoju in, kakor čujemo, so bili danes aretirani še nekateri njegovi pomagači. Skupna škoda gre v precejšnje tisočake. Ampak odslej, upajmo, bodo dolenjski kmetje vsaj za nekaj časa imeli mir pred Jakopinovimi nasledniki. šentviškemu komandirju g. Gostetu kakor tudi njegovim orožnikom, ki so po vsestranskem prizadevanju zelo spretno izsledili vlomilsko družbo, velja popolno priznanje. Čudna odškodninska tožba Harald Kaplan iz .Minneapobsa je torvi lastnika tamošnjega gledališča Centurv za odškodnino, češ da jc njegovo podjetje vzrok poslabšanju njegovega /dravja. V kinu sc jc predvajal film z naslovom >Re* ducing«. Propagiral jc vitko linijo. I r. reklamnih vzrokov j c os ob je diciilo obisko# valcem listke s predpisi, s čim se je treoa prehranjevati in kakp kuhati. Reklama je vpila, da vsakdo, ki tse ho 18 dn; držal na* vedenih predpisov, lahko postane vitek kot jelka. Na kaplanovo nesrečo si je ogledala film tudi njegova žena. Njen« navdušenje za dieto jc postalo tako vel'ko. da je začela takoj izvajati pnppročeno »kuro«. Tudi možu jc hotda pomagati dn »vitke linije. Ifarold Kaplan pa m mocel vzdržati poskusa m jc vložil na sodila tožbo, da mu ni dala žena v IS dneh niti eokrat poštene hrane. zaradi česir je zbo. Icl. Da bi zopet prišel k prejšnji moči. m« ie potrehno nekaj tisoč dolarjev, n te nati mu plača lastnik podjetja, ki je vtepel nje« govi ženj v glavo idejo, da mora svojega moža izstradati. Beli medvedi napadli krotilca Iz I^onriona poročajo: V Cardiffu gostn-je. cirkus, ki predvaja vežbo z belimi vedi in levi. Zadnjič se je vršila popoldanska predstava za otroke, ki je potekla v zelo razburljivih okoliščinah. Krotilec Defenskij je nastopil z belimi medvedi. Neka žival se je, pri tem. tako razburila, da je napadla krotilca ter ga oplazila s šapo po roki in mu raztrgala mišice. Navzlic temu je krotilec nadaljeval točko. Ko se je ubranil medveda, je začel izvajati vajo z levom. Medvedi pa po zavohali kri in se jih je polastil velik nemir. Vse je kazalo, da bodo skupno navalili na žrtev. Defenskij pa je imel toliko prisotnosti duha, da je zverine ustrahoval z dvema streloma iz pištole. Sprožil je dvakrat proti glavam razkačenih medvedov. Nato je predstavo naglo zaključil. Cirkuški strežaji so pregnali medvede z železnimi drogi v kletke, krotilca pa so nemudoma odpeljali v bolnišnico. Ogenj na cirkuški ladji V bližini otoka Senra v Egejskem morju je na ladji, ki je prevažala cirkus, nenadoma izbruhnil požar. Eksplodiral je bil namreč kotel in pri tem sta bila ranjena nadkurjač in dva strojnika. Med posadko, artisti in tudi med zvermi je nastala velika panika. Ladja je klicala na pomoč in rešilni čolni so jo za silo odvlekli v pi-rejsko pristanišče. Pri utrujenosti, razdraženosti, tesnobnosti, nespanju, srčnih nadlogah, tesnobi v prsih, poživi naravna -Franc Jožefova« grenčica, trajno obtok krvi v trebuhu in učinkuje pomirjevalno na njeno valovanj". Profesorji za bolezni prebavil izjavljajo, rta se »Franc Jožefova« voda pri pojavih, ki imajo svoj izvor v zastrupljenju želodčnega črevesnega kanala, obnese kot izborno odvajalno sredstvo, i Franc Jožefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijnh m špecerijskih trgovinah. Ilja Erenhurg: Med Senegalci Znani sovjetski pisatelj Tlia Erenburg je bil v svetovni vojni prideijen onemu izmed oddelkov, ki jih je ruska vlada poslala na pomoč svojim zaveznikom na zapadno fronto. Svoje vojne doživljaje v Franciji je opisal v knjigi ?Lik vojnve (Obličje volne), iz katere smo vzeli prvih deset slik poglavja o temnopolti Ii kolonialnih četah. Ilja Erenburg ni Barbuse ali Remarque, njegov >Lik vojnv« ni ne dnevnik ne roman, ampak zbirka bežnih vtisov, vrženih na papir z neizmer-nn ironijo in sarkazmom- Nekdanji ruski fiatriot Erenbursr je b'l kot idealist bridko razočaran nad koncem vojne. Op. prev. 1. Radovedno gledajo iz vagonov. Vse ie tako strašno nerazumljivo in zanimivo: ogromna postaia in množica piskajočih pošasti pod steklenimi svodi- Pravkar so pripeljali 155-milimetrski top, — ugibajo: kaj je to? Davi so prispeli 5 parnikom iz svojega Senegala, zato se še niso utegnili dovolj načuditi vsemu, ni jib še prevzela ravnodušnost. Stopajo iz vagonov, z glavami, ponosno nagnjenimi nazaj, z ovalnimi v svetovni vojni nežnimi lici in svetlikajočimi se očmi. Mnogi drže v rokah opice, takisto nemirne in radovedne. Samo zebe jih, črnce in morske mačke; tesno se stiskajo drug k drugemu. Na peronu stoje rojaki. Eden z obvezano glavo, drugi brez noge, tretji pa zamolklo in neneboma kašlja. Novinci jib nagovarjajo v svojem jeziku, grgrajočem jeziku. Oni odgovarjajo. Jaz jih ne razumem, toda čutim. — drug drugega izprašujejo: »Odkod0« Vprašajte navadnega Parižana, odkod in čemu so ti Senesralei tu? Iskreno vam bn odgovoril: »Francijo so prišli branit', ali -plača jih je premamila^ ali pa enostavno ■radi se pretepajoč. Senegalci pa vam bodo povedali, kako so v gluho vas sredi le«ne goščave, kjer so lovili zveri in ribarili, prišli belci. Zgrabili so marabuja in dejali: »Dajte nam vojakov ali pa vam obesimo marabuja«. Pa so jih odvedli s seboj, pognali na parnik in nato sem ... Ti trije so bili ž% t a m. Oni že vedo, kaj pomeni čudna stvar z velikim nosom, (ti jo z nasmeškom ogledujejo otroci. Tudi to vedo, zakaj imenujejo Senegalce »troupes de choc-:. Poznajo dež in vlažne okope. Vedo, da bodo prav kmalu poginile opice, da bodo pognali vojnike v ogenj in da bodo tisti, ki se bodo vrnili, prezebali, hirali in čakali kon- ca. Zakaj vrnitve v daljni, prelepi Senegal ni več. V Saint-Rafaeln je tabor Senegalc^v- Za raskosnimi hoteli stoji na pusti morski obali afriška vasica. Novince uče. Oj, kako so ubogljivi, kako se trudijo, da bi pravilno ponovili vsako kretnjo poveljnika. Cemu vse to — tega ne vedo. toda kakšno kritje, kako korakajo, kako predstavljajo atako! Uče jih podčastniki. Pokvečeni. degenerirani ibelci? bi bili radi veličastni. Silno so kruti. Gorje tistemu, ki ne razume, kaj pomeni ta ali ona kretnja roke. Ves poveljniški sestav je iz tujske legije: nemški de-zerterji, španski tihotapci, apaši — morilci, predvsem morilci, in cela zbirka kriminalnih tipov: razbojniki treovci z dekleti, vlomilci, kn-niki. Senegalci so preubogljivi. prekrotki. da hi jih moNe vem«. Z Nemci? »Ne, kaplar je dejal, da ne z Nemci, ampak z bosi«. ;Z belimi«. Čemu? »Princu Pakareju so odnesli zlato«. — »Anglijo so zavzeli«. — »Zato, ker je zmerom vojna«. 4. Večina je matikovaleev. nekaj tudi moha-medaneev. Vsi imajo amulete — nereščeve čekane, nemške zobe in zabavne lesene bog-ce. Gospe — verne katoličanke — poizkušajo privesti črnce na pot resnice. Očarljiva markiza nagovarja nekega Senegalca: »Daj se krstiti. Podarim ti zlat križsc in mnogo pogač«. >Toda, ali to ne boli?-: Potem se je zbrala velika množica dam iz višjih krogov, grofic X in vikontes Y, in Senegalca so krstili v cerkvi Svete Magdalene. Uro kasneje je črnec, sedeč v razkošni Rumpelmajerjevi jedilnici 'n očaran nad sijajem te ceremonije, množico potic in dobroto markize Z, ki mu je šepetala o » sladkem Jezusu«, — izvlekel malega, pokveče-neca malika plodovitosti. >Na, vzemi, to je bog! Darujem ti ga zato. ker si tako dobra. Prosi ga, pa ti bo dal mnogo mož in otrok.. .< 5- V Marseilleu. poleg pristanišča, je sejem. Tu na vse načine sleparijo »nižje rase<: Senegalce, Malajce, Anamite itd. Svinčeni obročki s svetlimi steklenimi okraski, pozlačene torbice, trakovi. Okrog stojnic sp zbirajo gruče Senogaleev. Poželjivo ogledujejo te darove kulture in z veseljem dajejo zanje vse svoje souse. Ruleta. Dva sousa. Dobitek — trije, prt ali (to je skoro nemogoče) deset slad-korčkov. Poleg je trgovina, v kateri brez izgube prodajajo za dva sousa po deset niav takih bonbončkov. Visok Somalee stavi zp tretjič. V zadregi se smehlja, ogledovaie prekanjeni in hudobni stroj. Iznova izvleče denar, vzdihuje, od razburjenja mežika. Končno vendarle!... Teče proč in stiska r roki tri svetlo-zolene sladkorčke. Poleg vsega ostalega pa beli ne skrbe samo za razvedrilo črncev, ampak tudi za rešitev njihovih duš. Sredi stojnic in šatorov stoji baraka >Armade Spasa«. Črnci, Ama-niti in nekaj Indijcev, ki so očividno mislili, da je tu cirkus ali pa kino, se zmedeno spogledujejo. Uče jih peti psalme. Potem prične suhljata, krepostna dama prid;-gati. Pri vhodn me ocovori neki Malajer: >Dobri kaplar pravi: mnogo moraš ubijati; dobra dama pravi: nič ne smeš ubijati. Jaz pa pravim: malo moraš ubijati«. Po njegovem nasmehu sem spoznal, da je ta razumni učenec že razvozljal in ocenil našo zamotano kulturo. 6. V Saint-Rafaelu so poleg vsake hiše mizice. Lastnik hiše je kupil ducat steklenic (piva in potem odprl »kavarno« za Senegalce, iz katerih zdaj izžema denar. Senegalci Otvoritev lahkoatletske sezone v Ljubljani ASK Primorje prvak Dravske banovine v cross country teku — Hud poraz državnega nogometnega prvaka Coneordije v zagrebškem prvenstvu — Remis med Češkoslovaško In Madžarsko — Ilirija je pregledala moči svojih plavačev in plavačlc — Naši kolesarji bodo šli na svetovno prvenstvo na Dansko LJubljana, 22. marea. S cross country tekom za prvenstvo dravske banovme se je danes v Ljubljani otvorila labkoatletska sezona. Prva lahkoatletska prireditev v letošnjem letu je bil prav lep začetek delovanja naših lahkoatletov. Na startu Je bilo 22 atletov, ki so v ostri borbi merili svoje moči. Sicer se je pri nekaterih zelo opazilo pomanjkanje treninga, drugi pa so zopet pokazali, da so že ob začetku sezone v prav dobri formi. Tekmovanje se je vršilo v treh kategorijah v dveh juniorskih — letniki 1915 do 1916 m 1913—1914, ter v eni seniorski. V juniorskih skupinah so tekmovali le po-edinci, v seniorski pa moštva in poedinci. Juniorska kategorija 1915—1916 Proga juniorjev letnikov 1915—1916 Je znašala približno 2 km Startalo je 6 tekmovalcev, in sicer 4 Hirijani in 2 Primor-jaša. Sigurno je zmagal Hirijan Marjan Glavnik v času 9:17.8, ki Je pustil za 50 metrov za seboj svojega klubskega druga Vesenjaka. Tretje mesto Je 15 m za drugim zasedel Primorjaš Zdešar. Kot četrti je prispel na cilj Hirijan Sušteršič. Der-ganc (Ilirija) in Umek (Primorje) sta izstopila, Juniorska kategorija 1913—1914 Proga je znašala 3 km. Startali so 4 tekmovalci 3 Hirijani in 1 Primorjaš. Med Dirijanom L. Glavnikom in Primorjašem Žkrabarjem je na zaključnih dveh rundah na igrišču prišlo do ostrega boja za prvo mesto. Vodil je škrabar, toda talentirani Glavnik ga je ob začetku druge runde prehitel ter sigurno zmagal z naskokom 120 metrov. Njegov čas je znašal 12:02.8. — iSkrabar je zasedel drugo mesto, Pirnat (Ilirija) pa tretje. Hirijan Kandufl je od-sstopil. Tek senlorjev Sledila Je najvažnejša točka, tekmovanje seniorskih moštev in poedincev za prvenstvo dravske banovine. Lani je Ilirija izvojevala krasen uspeh. Njeni tekači so zasedli pet prvih mest Letos Je ilirljansko moštvo, ki je bilo dvakrat zaporedoma državni prvak v tej panogi, moralo kloniti pred Primorjaši. — Ilirijansko moštvo se letos sploh ni plasiralo, ker so prišli na cilj le trije njegovi tekači. Pripravljeni sta bili dve moštvi, in sicer Ilirija (Sporn, Senčar, Hovar, MaJhenič, Schiffrer, Habič) in Primorje (Slapničar, Krevs, Perko, Blatnik, Tručl Grobler). Tekači so morali najprej preteči 3 runde na igrišču; nato je šla proga po Tivoliju in 10 rund na igrišču je zaključilo tek. Dolžina proge je znašala približno 10 km. Vsi tekači so pričeli s skoraj preostrim tempom, kar se je pri nekaterih kasneje precej maščevalo. Habič in Schiffrer sta morala izstopiti že po otvoritvenih treh rundah, kmalu nato jima je zunaj igrišča sledil Grobler. Kot prva sta se vrnila na igrišče, da absolvirata predpisanih 10 rund, Sporn in Slapničar, ki sta ostala skoraj do cilja drug za drugim. Sledil jima je Majhenič, 50 m za njim pa skupina Krevs, Hovar, Blatnik, Perko, v precejšnjem presledku pa Senčar in Tručl. Majhenič Je v 6. rundi pred ciljem odstopil. Glavna borba je bila med Spornom in Slapničarjem. Slednji je 40 m pred ciljem prehitel svojega konkurenta Sporna ter 10 m pred njim sigurno prišel kot prvi na cilj ter si pridobil naslov prvaka Dravske banovine v cross country-ju. Zelo dobro se je držal Hirijan novar. ki je 150 m pred ciljem pretekel Krevsa in Blatnika ter zasedel tretje mesto. Rezultati so bili naslednji: 1. Slapničar (P) 31:46.2, 2. Sporn (I) 31:47.2, 3. novar (I) 33-019, 4. Krevs (P) 5. Blatnik (P), oba približno 12 m za Ilo-varjem, 6. Perko približno 700 m za prvim, 7. Senčar (I) 250 m za Perkom, 8. Tručl (P) 250 m za Senčar jem. Moštvo ASK Primorje si Je s 16 točkami priborilo naslov prvaka Dravske banovine v cross countryju za leto 1931. Ili-rija se ni plasirala. Organizacija je bila dobra. Zagrebško nogometno prvenstvo Zagreb, 22. marca. Danes se je nadaljevalo nogometno prvenstvo v Zagrebu. Zanimanje občinstva je o osredotočeno tekmi med Gradjanskim n iržavnim prvakom Concordijo. Concor-., * je doživela hud poraz z 1:5 ter je sedaj '-maj na četrtem mestu. Drugo presenečenje je bila neodločena igra med Haškom tn Viktorijo. Po današnjih tekmah je tabela naslednja: Bask 9 7 2 0 23:11 16 Cm janskl 8 7 0 1 31: 8 14 žel £ "ničarji 8 4 1 3 20:14 9 Con ordia 8 4 1 3 20:16 9 V jrija 8 3 1 4 11:16 7 SoK ter je popolnoma zaslužilo svojo zma-I .. igrači so pokazali vse, kar se zali evi. od pravih borcev. Težko je posebej 01 eniti enega ali drugega igralca, ker so V3 brez izjeme storili svojo dolžnost. Mošt o je igralo brez pogrešk, kakor ne že dCigo ni videlo. Concordia je predvedla igro, kakor da bi bili -jeni igrači začetniki. Igrali so z.elo ir^ano. Niti Babič, niti Premrl nista t"a mestu. Poedinci kakor tudi moštvo kot i- ta so odpovedali. V drugi n iruti je zabil prvi gol za Grad-'anskega 11 kovič. V 12. minuti je Veltmi--ovič zvišal na 2:0. V 25. miu»rJ je Stau co\ič postavil na 3:0. Isti igrač je v 43. r ; uti zvišal ua 4:0. \ drugem polčasu Je v 8. minuti Prauns-pei^er zabil edini gol za Concordio. Toda -a nekoliko minut kasneje je Stankovič postavil na 5:1. Ta rezultat je ostal, ker Gradjanski ni izrabil enajstmetrovke proti Concordiji. Sodil je odlično g. Willer. Ostali rezultati so bili: Hašk : Viktorija 1:1 (0:1), železničarji : Grafičar 3:1 (0:0), Sokol : Sparta 3:0 (1:0). Ostale nogometne tekme L.TJBLJANA: PrimoTje : Jadran 3:3. Lep orspeh Jadrana, ki je nudil Primorjašem zelo trd odpor. Primorje je podcenjevalo svojega nasprotnika. MARIBOR: LSSK Maribor : SK Svobo« da 7:2 (4:0). Tekma je imela vseskozi pri* jateljski značaj in je bila včasih zelo inte* resantna. Zmagala je enajstorica Maribora zasluženo kljub temu, da je svojega vra* tarja v drugem polčasu posodila Svobodi. Sodil je zelo dobro. g. dr. Planinšek BEOGRAD: Prvenstvo. Jugoslavija : Grafičar 5:0 (0:0). BSK : Obilič 2:1 <0:1). SARAJEVO: Prvenstvo. Slavija : Želez* ničar 5:0. OSL1EK: Prvenstvo. Hajduk : Makabi 5:1. PRAGA: Češkoslovaška : Madžarska 3:3 (2:2). BRATISLAVA: FTC : Bratislava 3:1 (1:0). BRNO: Židenice : WAC 5:3 (2:1). DUNAJ: Admira : FAC 4:2 (1:1). Vien* na : Rapid 2:0 (1:0), Nicholson : Austria 2:1 (2:1), BAC : Sportklub 3:1 (1:0). LEIiPZIG: Leipzig : Dresden 2:1. BERLIN: Temniš Brvrussia : Polizei 4:1, Hertha : Viktoria 3:2. PEČ: Baranya : Szabaria 4:0. Plavanje Interna plavalna tekma SK Ilirija V soboto in nedeljo je SK Ilirija prire* dila interno plavalno tekmo v svojem zim* skem bazenu. Ta tekma pa ni pokazala, s kolikim in kakšnima močmi razpolaga klub. Na startu nismo videli ne Jenkove, Bradačeve, Fefctichove Majde, ne Wohlfar» tove. Tudi Severja ni bilo. Rezultati so bUi naslednji: Sobota. 100 m gospodje prosti stil (8 tekmoval* cev): 1. Fritsch 1:10.7, 2. Žirovnik 1:11.8, 3. Uršič 1.12. Vsi tekmovalca so plavala t>od 1:20. Tu je treba omeniti čas skakač; Branka Ziherla (15 let star) 1:14.9. 57.20 m dame prosti stil (8 tekmovalk): 1. Paumngarten 52.4, 2. Dolenec Nika 57.1, 3. Tavčar 57.2. 100 m prsno dame (4 tekmovalke): 1. Se* ver Mara 1:34.8, 2. Kržan 1:48.6, 3. Babi* nek 1:55.5. 100 m hrbtno gospodje (4 tekmovalci): 1. Wiifan 1:19.4, 2. Zirovnik 1:23, 3. Paye>r 1:34. 5720 m hrbtno gospodje (2 tekmovalca): 1. Jamnik 52, 2. Lavrič. 28.60 m prosto začetnice (6 tekmovalk): 1. Kržan 23.3, 1 Lazar 242, 3. Babinek 25.1. 100 m prosto dame (2 tekmovalki): 1. Lampret 1:18.4, 2. Paomgarten. Lampre* tova je bila očividno indisponirana, saj je pri zadnji tekma dosegla čas 1:171 Skoki juniorjev (5 tekmovalcev): 1. Zi-herl 53.63, 2. Skrbinšek 4736, 3. Pavli« 32.36. • 100 m pr»no gospodje (4 tekmovalci): 1. Jamnrk 130, 2. Payer 1302, 3. Stegnar 1:31.1. Nedelja: 28.60 m začetniki prosti stlt (6 tekmoval« cev): 1. Wildmann 21, 2. Pavlič 22, 3. Hribar 22.8, 4. Gale 25.8. 5720 m gospodje prosti stil (13 tekmo« valcev): 1. Gregor 36.2!?, 2. Heller 403, 3. Fucbs 413, 4. Fettich 43.6, 5. Michalek 44.1. 200 m prosil stiT gospodje (5 tekmovalcev): 1. Uršič 2:46.2, 2. Zirovnik 2:46.3, 3. Turnšek 2:54.4. Pičla zmaga Uršiča nad Zirovnikom; Uršič je velik talent in men» da najboljši seniorsl&i »printer »Ilirije«. 100 m hrbtno dame (2 tekmovalki): 1. Lampret 1:33.8, 2. Dolenec S. 1:51.5. - 57.20 m hrbtno začetnice (2 tekmovalki): 1. OzSmiič M. 1:02.7, 2 Dolenec Nika 1:06. 200 m dame prsno (3 tekmovalke): 1. Se* ver Mara 3:33!, 2. Klemenčič. 3. Pa/umgar* t en. 200 m prsno gosnodje (2 tekmovalca): 1. Jamnik 3:13. 2. Kramar 3:30.4. Skoki senioriev (5 tekmovalcev): 1. Koi» de1?č 5136, 2. Stmad 48.82, 3. Gabrovš«k 36.62. Kolesarstvo Glavna skupščina Kolesarskega saveza kraljevine Jugoslavije Maribor, 22. marca. Danes se je vršila v dvorani hotela Halbwidl X. redna skupščina Kolesarske* ga saveza kraljevine Jugoslavije. Za skup* ščino je vladalo izredno veliko zanimanje, ker se je pričakovalo, da bodo prišla na njej do izraza vsa različna mnenja o raz* nih perečih vprašanjih v po edinih podsave* zih. Skupščino je otvoril kot zastopnik pred* sednika saveza g. Gorjanc, predsednik ljubljanskega podsaveza, kri je pozdravil v uvodu predstavnike oblasti, zastopnike vseh podsavezov ter se zahvalil za mno* goštevilmo udeležbo, ki je dokaz, da se športni duh zdravo razvija in da je želja vseh. da se dvigne čimprej na višjo stop* njo. Predlog, da se odpošlje vdanostna br* zojavka Nj. Ve!. kralju ter pozdravne br* zojavke vojnemu ministru generalu Hadži* ču, predsedniku olimpijskega odbora gene* ralu Dušanu Stefanoviču in predsedniku. Saveza športnih s^Vezov podbanu dr. Ste* vanu Hadžiou, je skupščina sprejela so* glasno. Verifikacijska odbor je uveril 44 poveriinic. Generalni tajnik Boškovič je podal tajni* ško poročilo. V savezu, ki je bil osnovan 1. 1920. je včlanjenih 53 klubov, in sicer 39 rednih in 14 izrednih. Razdeljeni »o na 6 podsavezov. Khibi so priredili v L 1930 128 kolesarskih dirk, od teh 121 cestnih in 7 na dirkališčih. Nastopilo je 1507 tekmovalcev, torej na vsaki tekmi povprečno 12. Prevozili so skupaj progo 6122 km ali pri vsaki tekmi 47 km in 828 m. Tekma za dr* žavno prvenstvo se je vršila 14 septero* bra na progi Krška vas—Trnovo—Brod— Cerklje—Krška vas (172 km) za seniorje in je postal državni prvak Grgac (Sokol, Zagreb) v času 6:32:02. Juniorska proga je bila dolga 73 km in 800 m in je postal dr* žavni prvak Gregoti (Sokol, Zagreb) v ča* su 2:39:42. Tudi blagajniško poročilo je podal gosp. Boškovič, ki je naglašal da je finančno stanje saveza zek> slabo, ker naraščajo po* trebščine od leta do leta. dohodki pa so vedno isti. Kljub slabemu finančnemu sta* nju pa se članarina ni zvišala. Po poročilih odbora se je razvila ostra debata, ki jo je otvoril Strzakowsky (So* kol. Zagreb). Očital je vodstvu saveza eno* stranost in delanezmožnost. Nastalo je nervozno razpoloženje, vendar pa so se du* hovi kmalu pomirili in po izčrpni debati so se vprašanja rešila v interesu jugoslo* venskega kolesarskega športa Po absolutoriju staremu odboru je bil izvoljen naslednji novi odbor: predsednik podpolkovnik Jakl'č (Ljubiiana). glavni ta mik in blagajnik Boškovič (Zagreb), teh* nični referent Jurčec (Zagreb) in savezni delegat Strzakowskv (Zagreb) Predsedstvo je prevzel g. podpolkovnik Jaklič, ki je poudarjal, da radevolje prevzema vodstvo saveza. ako bo dobil tozadevno dovoljenje ministra vojske in mornarice. Zagotavljal je, da bo skušal save.ru priboriti ono me* sto ▼ športnem sveta, ki mu gre- Predlog ljubljanske Ilirije zaradi preimenovanja saveza je bil Odklonjen. Glede tekmi za državno prvenstvo je skupščina sklenila, da prepušča izbiro terena in kraja petčlan* skemu odboru, ki mora najkasneje v teku enega meseca plenumu saveza predložiti konkretne predloge, kje naj se vrši Ietoš* " oja tekma za državno prvenstvo. Skupščina je končno sklenila, da se ss* vez udeleži tekmovanja Sa svetovno pr* venstvo, ki bo letos na Danskem. prihajajo v gručah, zelo vljudni so in pla-5ajo. kolikor zahtevajo. Ker pa zahtevajo zelo veliko, kupijo rajši za vse eno samo steklenico. Naliieio toliko, da je pokrito dno in sedejo okoli mize, časih celo skupaj z gospodarji. Nazdravljajo gospodinji in kažejo bele zobe. t Francozinje se zabavajo z njimi. Svetske dame hodijo vsak večer v tabor gledat njihove igre. Mladi Senegalci, goli, v ozkih dokolenicah, se bore med seboj, se valjajo po travi in kopajo. In res, lepi so s svojimi vprav deviško oblikovanimi postavami. Črnci se kajpak tudi ne branijo belih ženia. Toda preveč preprosti so in prenaivni. Neka šivilja koketira s črncem: on jo začudeno gleda. Ona se ga dotakne — on se vljudno umakne. Ta je še novinec. Tisti, ki žive nekaj mesecev v Franciji, ti se že znajo igrati z belimi ženami in poljubljati ročice. V neki nmrsejski trgovini sem srečal So-malca, ko je baš kupoval groš vredno ogrlico in progasto jopico- Pojasnil mj je, da je vse to za neko »damo«, bi služi v kavarni. Danes ji bo nesel in je prosil, naj postane njegova žena. Po vojni jo bo odve-del v Somalijo. To so svatbena darila. Odkrito, jasno in razumljivo. časih morajo to odkritosrčnost drago plačati. Blizu Saint-Rafaela je živela mlada kmetica. Mož je bil na bojišču. Spečala se Je s Senegalcem. Mož je prišel na dopust, nepričakovano, zvečer. Senegalec mu je stekel nasproti. >Kaj hočeš?« »Njen mož sem«. »Ne, zdaj sem jaz!« Francoz je planil nanj. V silobranu Je črnec sunil moža tako nesrečno, da je proti jutru umrl. »Senegalec je ubil francoskega seržanta!« Morilca ie sodilo vojno sodišče. Poizkušal ie pojasniti: »Prej je bil. potem je pa mene vzela«. Svoje krivde si ni bil svest. Ustrelili so ga. 7. Senegalci so se zelo sprijaznili x našimi ruskimi vojniki. Zbližala jih je otroška odkritosrčnost, naivnost in gostoljubnost-Govorili so vsak po svoje, ne da bi drug drugega razumeli, in vendar so po cele ure presedeli skupaj pri steklenici piva. Rusi so dejali: »Ne glej na to, da Je črn. KakSno dušo ima, na to glej!« Po revoluciji so Francozi očitali Rusom, »revolucionarno propagando« med Senegalci »Pomislite, mesec dni so skupaj In zdaj Senegalci tudi že zahtevajo, »šovjete«!« Potem se je izkazalo, da Senegalci pod besedo »sovjeU razumejo povratek v domovina Poznal sera ruskega vojnika. ki se je tako spoprijateljil s Senegalcem, da mu je pošiljal v bolnišnico čaj, klobase in tobak, govoreč: »Kar ie res, je res... Odkar živim. Se nisem videl takega človeka ... Čemu je neki črn?... Božja previdnost!...« 8. Kadar črne! prvič slišijo artiljerijsko ka-nonado. jih vselej prevzame neizrečen strah. Mnogi popadajo na tla kakor pred božanstvom. Tudi pozneje ta strah ne mine. Nallk otrokom imenujejo topove »bum-bum« in že pri sami besedi se strahoma ozirajo. Ne boje se smrti in pri jurišu se mora vsakdo diviti njihovi hrabrosti, toda »bum-bum«, to je nekaj nepojmljivega, tajinstvenega in groznega* Zelo težko lih le prisiliti, da bi zapustili okop med artiljeniskim ogniein. Toda Francozi in oni iz tujske legije jih vendarle prisililo. Evo, kaj mi je pripovedoval neki narednik: »Ne morete si predstavljat!, koliko opravka ima človek z njimi. Z revolverjem jih moraš goniti naprej. In veste, kal sem si izmislil? Pri Dardanelah Je bilo. Pred ata-j ko sem jih sedem obesil in deial: Glejt?% kal bo z vami. če ne greste. Drugače ne opraviš ni? — na lastne oči morajo videti. 1 Nu, in so ASK Primorje. Pogreb našega ilana prof. Martina Zgrabljiča se vrši danes ob 16. »z hiše žalosti v Knezovi ulici (Šiška) na pokopališče pri Sv. Križu. Pozivam članstvo k udeležbi — Predsednik. ASK Primorje igra na praznik dne 25. t m. v Ljubljani prijateljsko tekmo z Atletiki iz Celja, pokalnim zmagovalcem LNP za leto 1930. Državno prvenstvo v boksu. Včerajšnja boksarska tekma med reprezentancama Beograda in Osi joka za državno prvenstvo je končala z zmago Osiječanov, ki so si ▼ razmerju 4:1 priborili državno prvenstvo. Tehnttai del rubrik, areiajs avtotefcattai eddelek V Odpisovanje vrednosti motornih vozil O odpisovanju vrednosti motornih vozil se zelo pogosto razpravlja v strokovnem časopisju. To vprašanje je vsekakor zelo važno, kajti avtomobil je prometno sredstvo, ki postane s časom nerabno m se torej njegova vrednost mora upoštevati pri računu splošnih stroškov. Zelo pogosto se je vzelo kot merilo, da traja motorno vozilo 5 do 6 let . in se je odpisovalo letno 20 ali 15 % nakupne cene. O tem pa so na-ziranja praktikov različna. Tako se je sedaj javil v nemškem strokovnem časopisu Rudolf Haller s svojimi nazori, ki pravi da je letno odpisovanje 15 do 20 % nedo-voljno. D asi se v vsem ne strinjamo z njegovimi izvajanji, prinašamo članek v izvlečku, ker vsebuje nekatere prav točne račune. G. Haller pravi v svojem članku na kratko: svrha odpisovanja pri motornih vozilih je. da priračima k pogonskim stroškom zmanjšano vrednost vloženega kapitala. Za koliko se vrednost zmanjša, je odvisno od 2 skupin stroškov, in sicer na eni strani od faktorjev, ki nastanejo zbog rabe vozila, a na drugi strani zato, ker imamo vozila ne glede na to, ali se z njimi vozimo ali ne. K prvi skupini se mora vsekakor računati obraba zaradi vožnje, k drugi skupini pa spada zmanjšanje vrednosti pri zopetni prodaji vozila, zastarelost konstrukcije, moda itd. V to skupino pa spada trenutno tudi povišanje vrednosti zaradi generalne reparature, novega lakiranja in sličnega ter ravno tako trenutno zmanjšanje vrednosti zaradi nezgode, požara itd. če smo že tako razdelil! zmanjšanje vrednosti, moramo tudi odpisovanje razdeliti na dva faktorja. Prvi Je zgolj časovni, neodvisen od proge, katero smo prevozili in ga bomo v naslednjem imenovali »zmanjšano vrednost«. DrugI faktor, ki se nanaša na število prevoženih kilometrov, bomo imenovali »obraba«. Višina zmanjšane vrednosti se mora tako določiti, da se ves investirani kapital odpiše v času, v katerem izgubi vozilo kot tako prodajno vrednost. Ta čas se bo dal glede na zmanjšano vrednost precej točno določiti, in sicer: motorna kolesa prt trajanju 8 let zmanjšajo vrednost na leto 12.5%, mali avtomobili pri 10 letita zmanjšajo 10%, osebni avtomobili pri 10 letih 10 %, tovorni avtomobili pri 12.5 letih 8 %. Razen zmanjšane vrednosti pa moramo upoštevati tudi obrabo pri prevoženih kilometrih Obraba se ravna nasprotno od zmanjšane vrednosti po kilometrični dela-zmožnosti vozila. Vrednote,,« jih navajamo v naslednjem računu, so vzete iz prakse: motorno kolo se pri 100.000 km obrabi na vsakih 10.000 km za 10 %, mali avtomobil pri 130.000 km za 6 %, osebni avtomobil pri 180.000 km za 4 %, tovorni avtomobil pri 250.000 km za 3 %. Višino celotnega odpisa dobimo torej pri seštevanju obeh vrednot za zmanjšano vrednost in odpisovanje. Za osebni avtomobil ki prevozi letno n. pr. 40.000 km, dobimo na temelju do sedaj ugotovljenega naslednje skupno odpisovanje: zmanjšana vrednost po 1. računa 10 % obraba 4X4 % 16 % odpis torej skupno 26 % Te vrednote se vidijo sicer na prvi' pogled precej visoke odgovarjajo pa povsem praksi. Naposled ne smemo pozabiti, da se pri odpisovanju računa vedno s povprečnimi vrednotami. Daljše trajanje vozila, kakor se povprečno računa, moramo smatrati kot rezervo. Avtomobilski salon v ženevi. Te dni se Je v ženevi vršila avtomobilska razstava, ki je bila zelo dobro obiskana. Tudi število tovarn, ki so razstavile, Je zelo veliko. Največ je bilo razstavljenih osebnih avtomobilov. Te je poslalo na ženevski salon 66 tovarn. Tudi tovarnarji tovornih avtomobilov so bili zastopani; vsega skupaj so pokazali 22 različnih tipov tovornih avtomobi- 9. Zato jih pa nihče ne ustavi če planejo •z jarkov. Sezuvajo čevlje, puške mečejo oroč in z zverinskim tuljenjem drvijo na-nrei. Velike, težke nože imajo, — z njimi -ežejo glave. Ujetnikov ne jemljelo. nfti ne vedo ne, kaj je to. Ko so jih nekoč postavil« na stražo k vlaku nemških ujetnikov, so mirno in enostavno vse poklali Poklaniiu rujejo zobe: to so amuleti Mnogi režeio tudi uše3a in jih nato nanizajo na vrvico. V bolnišnico Fair so pripeljali ranjenega ^negalca. V zviti cunji je imel nekaj okroglega. Mislili so, da je dinja ali buča. Ko so ga napadle bolečine, se j« skrival pod odejo. Proti večera je usmilienka pogledala in našla nemško glavo. V omotici se je Senegalec vsesal vanjo in z zobmi gri-zel ubitega sovražnika. 10. Tam v Senegalu so ostale njihove žene. Marabu piSe vsem v afriško vas: »Ti in ti so še živi«. Daleč nekje poslušajo črne žene. če ie njihov mož Se v seznamu živih. V MarselBeu na sedi na praznem trgu Senegalec, zamiflleno strmi v tuje. sivo nebo in otožno poje. Jaz čulem le čudne zvoke »čhe-kha«. Kaplar prevede: »Tam. kjer Je polna tona in zlati trst Sumi tam le mola žena AI5« ...« ti* ruščine prevel B. Zicherl). ■ 00 Ctmptav. i 4 lov. 19 tovarn Je zastopalo graditelje karoserij ln 66 tvrdk je razstavilo rezervn« dele za motorna vozila Najboljše Je bila ▼ salonu zastopana francoska industrija. Danska država podpira letalstvo. Danska družba za zračni promet bo dobivala od države subvencijo okrog 4 milijone Din. Od tega se bo uporabilo tri petine za vzdrževanje, a dve petini za nabavo novih aparatov. Razen državne podpore bo dalo družbi tudi mesto Kodanj subvencijo okrog milijona Din. _ Plat kupil špansko tovarno avtomobilov. Tovarna Fiat je kupila za 2 milijona peset tovarno Pescara v Barceloni, kjer bo izdelovala svoje avtomobile za Španijo. Ker je po najnovejših podatkih uvoz avtomobilov precej velik in je v preteklem letu dosegel lepo število 36.000 avtomobilov, bo vsekakor nova tovarna znatno vplivala na UV i. Pomanjkanje deklic je tudi rsco* za graditev šoL Mesečni prejemki učiteljice sc nezadostni. In končno ne more biti učrteljski poklic preveč privlačen. Kjer ne pomeni šola ljudstvu druzega kot tuja inst:,uc:ja, ki nima z domačim življenjem noDene zveze. Uničujoče posledice prezgodnje mož tve in domačih razmer se kaj kmalu pojavijo v zdravju žene. Velike množice prebival* stva so vrhu tega oddaljene od prvega zdravnika še cele dneve hoda. Razmeroma visoko stopnjo osebne čistoče rušijo vsako pomanjkanje socijalne higijene. Orto* doksni Hinduji in Mohamedanci imajo njim lastne nazore o zdravilstvu, v kate* rem igrajo vraže, amuleti in razne cere« monije veliko vlogo. Število rojstev je vi* soko. V letu 1927. je doseglo 35.27 na 1000 prebivalcev. Toda smrti so temu primer« ne. V istem letu so dosegle 24.89 na tisoč. Žene so zdravstveno mnogo bolj ogrožene od mož. v Kalkutti je bila v I. 1913. umr« ljivost pri moških 24.3, pri ženskah 39.4 na tisoč. V dobi od 10.—15. leta umrejo na 1 dečka tri deklice, na mladeniča med 15. in 20. letom, pet mladenk, na moža od 20. do 30. leta tri žene. Veliko žen umre na posledicah poroda, tem več, ker je v različnih kastah in pri ženah, živečih v purdahu, zabranjeno po« klicati moškega zdravnika. Babice so brez vsake naobrazbe, pripadajo najnižjim slo* jem, njih pomoč je nepopisno primitivna. V vaseh porabljajo vsakršen oster pred* met, ki jim pride ravno pod roko; kos čre>» pinje, zarjavelo železo ali srp, ki ga je ravnokar imela v rokah, ko so jo pozvali k porodnici, številne zastrupitve matere in otroka, smrtni slučaji ali dolgotrajno hira« nje so posledice tega. Žena porodnica ve« lja v njenih najtežjih urah za nečisto in se izžene za to dobo v najslabši del hiše. Žene purdaha so brez zraka in sobica. Pri 8 milijonih porodov je umrlo 196.000 po« rodnic. Število privatnih in javnih bolnic je popolnoma pomanjkljivo. Na 56.000 pre« bivalcev pride ena bolnica. Ženskih zdrav nic, ki so vsaj kolikor toliko izobražene je danes 400, večinoma Angležinj in nekaj Indijk. Naravnost groteskno se čaje, da imajo žene britske Indije omejeno volilno pra» vico in sicer 286.000 žen. To ni niti 10 odstotkov vseh žena. Vseh votelcev skupaj pa je 8.25 milijonov. Žena in možje volijo od 1919. leta pod enakimi pogoji, t j. na podlagi posesti, plačevanja davkov od imetja in dohodkov ter najemnine. Sora z« merno majhen del ženskih volilk rekruti« ra iz tega, ker je hiraduski ženi po postavi zabranjena pravica do posesti. Pravni pot ložaj žene je pri Hinduih silno ponižujoč, dočim je žena Mohamedanca vsaj v prin« cipu, seveda ne v prakso, moža enako« vredna. Nastane vprašanje, bode se S moda ladijske žene kdaj izboljšala, Nedvomno ja da se je velika množica angleških žen z vm močjo zavzela zanje. Zadnje desetletje je marsikaj izpremenik). Zakon od L aprila 1930. je prepovedal zakonsko zvezo otrok in postavil mejo; za moškega 18, za ženo 14 let Toda, ker ne obstoja prisilna pri* java porodov ne zakonov, ker ne prodre prosvitljenost do zadnje vasi, se prepoved otroških zakonov v resnici še ne uveljavlja. Žensko gibanje v Indiji izvaja živahno ki je vpeljalo nov duh v firo« plasti naroda. Ne skrbi samo za iz* cbraabo žene, temveč deluje z vso silo za odpravo otroških zvez in purdaha. Seveda je število žen v tej borbi še zelo majhno. Zadnje konference se je udeležilo 208 de* legatinj in razveseljivo je dejstvo, da so bile med njimi tudi žene iz purdaha. Nada* lje se zavzemajo z vso silo, da pribore vdovi možnost zopetne možitve ter pravi* co dednosti. Edino kar indijskim ženam ne dela pre« glavic je rešitev poklicnega problema, Id ni zanje sol oh nikdar obstojal, kajti potreba po izobraženi ženi (zdravnici, učiteljici L dr.) je tako ogromna, ponudba pa tako mi* nomaina, da o kaki konkurenci med spo« loma ne more biti govora. Nobena nova odredba ne more usode in* drjskega naroda dvigniti, dokler se ne bo usoda indijske žene v temelju izpremen.la. V tem so si tudi vsi predlogi in poročila londonske konference edina. V. A. Naidu Sarojini indska pesnica in feministična voditeljica, najstarejša hči dr. Aghorenatha Chatto-padhyaya, znanega bengalsko-brahmanske-ga pedagoga in voditelja, se je rodila 13. februarja 1879. Položila je z 12 leti ima-trikulacijski izpit na univerzi v Madra-su in že v drugem desetletju svojega življenja je pričela pisati angleške verze. L. 1895. je študirala v Angliji v Kings Colle-geu v Londonu in pozneje v Cambridgeu. Njeni prvi knjigi verzov sta bili »Zlati prag« in druga »Ptič časa« (The Bird of Teine). Njene številne knjige so bile prevedene ▼ večino indsltih narečij tn v nekatere kontinentalne jedke. Precej jih je bilo tndi uglasbenih. Njena poroka 1. 1898. z dr. M. G. Naidu Radžiputancem v Nizamovi službi Je izzvala v hindujskih ortodoksnih krogih precej Jeze. Njena poslanica VsedndSki socialni konferenci v Kalkuti L 1905. pomeni začetek njene aktivne karie- re kot silno močne govornice o socialnih in političnih vprašanjih in kot voditeljice v indskem ženskem gibanju. Navdušeno občudovanje in simpatije si je pridobila v indskem dijaštvu s svojo dalekovidnostjo. Mnogo je sodelovala v borbi ženskega gibanju za dosego volilne pravice v Angliji pred svetovno vojno, izkušnje zadnjih let pa so jo privedle v stik z Gandhijevim gibanjem tako zvanega »non cooperation r. Znano nam je, kako je v dobi Gandhijeve internacije smelo stopila na njegovo mesto. Potujoč po južni Afriki 1924 je veliko pripomogla tamkajšnjim indskim naseljencem in izvajala najstrožjo kritiko brit-skega vladanja v tej zemlji. 1925 je bila prva ženska, ki je predsedovala letnemu indskemu nacionalnemu kongresu v Can-duporeu. Njen ostri duh je bil oborožen z neko privlačnostjo, a njeno zgovornost na-vdahuje in poglablja goreč patriotizem. L. 1928. je obiskala Anglijo in Ameriko, kjer je predavala o indskih razmerah. Kdor jo je kdaj čul, bo obdržal njen temperament v neizbrisnem spominu. »žena ln knjiga«. Pod tem naslovom bo izšla za »dan knjige« posebna izdaja tednika »Die Iiterarische Welt« s prispevki Paula Wieglerja (žena v literaturi), Fr. Bleia (žena - čitateljica). Alice Riihle -Gerstel (žena pisateljica). Margarete Sus-man (Žena in duh). Ricarde Huch, Ine Seidel, Annette Kolb i. dr. ženski študij v češkoslovaški ženski študij v češkoslovaški je v zadnjem desetletju zelo napredoval. Gotovo je, da medicinska fakulteta, kojih večina absolventk se posveti zobozdravniški praksi, izobrazi letno veliko število zdravnic-specialistk. Fi-lozofke so nastavljene na raznih mestih, delujejo kot žurnalistke, bibliotekarke in asistentke. Juristke so koncipijentke pri sodišču, nameščene so pri samoupravi, posamezne so advokatke, sodnice, notarke in docentke. Podrobnejše informacije dobi javnost pri »International federation of University Women«, Praga. Razstava del Kate KoIlwitzove v nacionalnem muzeju v Stockholmu vztruja v javnosti splošno pozornost Novo odrsko delo Elze Lasker-Schttller-Jeve. Znana pesnica je napisala svoje drugo odrsko delo pod naslovom »Artur Aro-nimus in njegovi očetje«, ki bo te dni uprizorjeno v Berlinu. čndna oporoka. V državi AUabama USA Je bogat odvetnik v svoji oporoki zapustil raznim ameriškim univerzam velike vsote pod pogojem, ki ga kaže kot pripadnika čisto nove struje. Od posečanja vseh fakultet izključuje vse žene in jim tako onemogoča študij. Najslavnejša tn največja ameriška univerza v Harvardu je to ponudbo odklonila, univerze v Tale, OoJum-biji in Princetowmi pa še niso izjavile svojega stališča. Zelo čudno se to čuje v dobi, ko je sposobnost žena za akademski študij že davno prestala biti predmet diskusij. Afi ste že naročnik edine slovenske ilustrovane tedenske revije »življenje in svet" T CENE MALIM OOLASOMt Za oglase, ki služijo v po-sredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številkei 2492, 3492 JCdcr hoem pZSrŽS: aR GaGo drufo informacijo tieoio m matih of lomov naj pm'/o» o »nantGah a «om> «• bo projel odgovora / » CENE MALIM OOLASOMt levitve in dopisovanja Ur oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsako beseda I Din. Naj-manjši znesek 10 Din. Pristojbina za Šifro 3 Din. Vse pristojbine je aposlo-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-dajejo. St. ček. rač. prt Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. « LLiSil Vrtnar, pomočnika sprejmem takoj. Na&krv v oglaeoero oddelku »Jutra« 11306-1 Učenko sprejme modni atelje M. Šare, vila Trnovska, Ru-tarjeva 4-a (med Trvoii in Vrtačo). 11078-1 Mizar, vajenca •prejme strojno mizarsko podjetje »I^egat Sc. Brton-relj« v Lescah. Učna doba 3 leta.. Oskrba po dogovoru. 11283-1 Iščem dekle n vsa dola, »ta.ro 16 W_ v oglasnem oddelku »Jutra <. 11343-1 'Pj*otlam Ni potrebno niti dosti denarja Samimi prti, kavne Sič-ie, Bam-berg brisače, rokavice, nogavice, rasne praktične stekleoine, gramofonske plošče (Din 2fl), garniture naramnic, igrače itd. — vse res poeemi. Majhen TasluiŽRk, velik obrat. — Miklošičev« cest« št. 14/1, •desno, biša dr. Pogačnika. 11372-6 Veliko ploč. skrinjo r železom okov.in o in več dragih predmetov proda Gušlio, trgovec, Metlika 34 111-49-6 Kuharica »c« službo gospodinje — eveot. tndi v gostilni. Naslov pove podružnica Jutra v Geljo. 11498-2 Šivilja po^ftena Jn pridna, gre Šivat na dom v boljše hiše po nizki ceni. Kristina Sifko, Ljnbljana, Bohoričeva ni. 28. 11303-2 Gospodična išče mesta pri kaki boljši šivilji kot pomočnica, kjer bi iinela brano in stanovanje v hiši. Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jntra« pod šifro »352«. 11013-2 Za hišnika grem v dobro hišo. Sem mizar, oženj en, brez otrok in absti-lent. Alojzij Femc, St. Vid 56. 111£4-2 Htanya Sobo s kuhinjo oddam samostojni šivilji. Stari trg 11. 11310-21 Stanovanja sobe m kabin je oddam. — Zg. šiška, Vodnikova e. 194. 11305-21 Stanovanje trisobno, aolnfino, a kopalnico, oddam s 1. majem. Naslov v oglasnem oddelka »Jntra«. 11364-31 Majhno sobico s hrano oddam solidnemo gospodu. Naslov pore ogl. oddelek »Jutrac. 11444-23 Cameraikova šoferska šola LJubljana. Dnnajska c. M (Jngo-Anto). Prva oblast, koncesijonirana. — Proapekt zastonj Pišrt* poojj 251 (i 'J Malo sobo oddam. Poizve se: gostfl-na Sv. Petra cesta 55. 11344-35 Prazno sobo lepo, t elektriko oddam. Kodeljevo 31, poleg Mladinskega doma. 11390-23 Sostanovalca a hrano m 150 Din tedensko sprejme restavracija »Soča«, Sv. Petra cesta 3. 11091-33 Opremljeno sobo lerpo tn Mtatoo, s posebnim vhodom, na Miklošičevi cesti oddam solidnemu gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 11471-38 Prazno sobo s posebnim vhodom, Iščem sredi mesta. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« ped šifro »Velika in »votla«. Sobo s strogo separiranim vhodom oddam gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11487-23 Uniforme D«Cm plaBSe, vae potreb Mine t saiogl Simon Kli •L «. 106 ■a vsak način >to gra f i j a Va — vasi, trga. Najboljša reklama ki stmrm mm to lep d* bodek, je " lepa f »t toga kraja mesta, letovBča, Vato tr porine, gostilne, restavracije, obrti, trafik« Itd. — Pičite tod danes aa prospekte is eenik na tvor-nieo fotografskih razgled nle In slik: Lojze Smne, Ljnbljana VEL, Aletorčeva ulica as. 96 Telefon 2059 *JkP re /S suha m o g drva Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-tresujočo vest, da je naša iskreno ljubljena hčerka oziroma sestra, gospodična Karla Kos 1= o tež bivša činovnica državnih železnie v nedeljo 22. marca 1931 ob % 1. po težki mučni bolezni v 30. letu svoje starosti v Bogu vdano preminula. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v torek 24. marca 1931 ob 16. uri iz mrtvašnice na mestno pokopališče v Pobrežju Sv. maša zadušnica bo darovana 25. marca ob 7. uri v župni cerkvi pri Sv. Ma>v daleni. Maribor, dne 22. marca 1931. MARJETA KOS, mati; KARLi KOS, oče; MAKA KOS, sestra; LJUDEVIT KOS, po-ručnik-pilot, brat; vsi ostali sorodniki. Brez posebnega obvestila. Bw» posebnega obvestila. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem tn znancem ore-tresujočo vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, stari oče, tast, brat In stric, gospod Mlartin Jug posestnik in trgovec r soboto, 21. marca 1931 ponoči po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, 9 70. letu svoje starosti v Bogu vdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v torek 24. marca 1931 ob 9. dopoldne Iz hiše žalosti, pri Sv. Petru pod Sv. Gorami, na domače pok pališče. Sv. maša zadušnica bo darovana v župni cerkvi pri Sv. Petru pod Sv. Gorami. Sv. Peter pod Sv. Gorami-Maribor, dne 22. marca 193L koza jug, soproga; rodbini: dr. alojzij juvan, odvetnik in mestni načelnik mariborski; franjo fečnik, višji sodni svetnik, in vsi ostali sorodniki DELNIŠKA DRUŽBA PIVOVARNE >UNI0N<, LJUBLJANA PIVOVARNA IN SLADARNA Tovarna za špirit in kvas v Ljubljani I poštni predal 45. priporoča svoje izborne izdelke, in sicer: svetlo in črno pivo v sodili in steklenicah pekovski kvas, čisti raHnlrani tn denatnrtranl špirit Podružna pivovarna v Mariboru TELEFON: LJubljana 2310 tn 2811__Maribor 202S. BRZOJAVI: Pivovarna Union Ljnbljana — Maribor. JJreiuie Davorin Ravljen, Izdaja ea konzorcij >Jutra« Adoll Bibnikar, Za Narodno tiskarno, d, d, kot tiskarnarja JTrara Jezeršek, £a interatni del je odgovoren Alojz ^pvak, kVsi x Ljubljani,