NAŠI OBRAZI * NAŠI OBRAZI
Incontro con Cesarina Smrekar
E' una giornata un po1 grigia e silenziosa per questa quasi inattesa festivita' dell'8 febbraio. Mi incammino per la collina all'appuntamento con la signora Cesarina Smrekar, fedele collaboratrice di "Portorožan", divisa "a tempo pieno" tra la
numerosa famiglia, lavoro alia Croce Rossa che ora significa sopratutto aiutare i profughi della Bosnia, e infine Tattivita' poetica.
La signora Cesarina mi accoglie con un luminoso sorriso sul volto gentile. Noto immediatamente lo sguardo incuriosito e la figura esile, scattante di una persona che non sembra affatto essere nata piu' di sessant'anni fa. Originaria di Trieste, sposo' giovanissima un partigiano sloveno. Con il marito, diventato in seguito ufficiale dell'esercito jugoslavo si trasferi' a Požarevac, dove rimasero per tredici anni. "Cosi' imparai anche il serbo", ride. Poi vennero i figli, tre. Ormai, Cesarina e' nonna da parecchio tempo - uno dei nipoti ha la mia eta'.
Mi racconta di tutti i suoi incarichi. E' stata sempre attivissima nell'ambiente della Comunita' italiana di Pirano come presidente culturale, instancabile organizzatrice di incontri di letteratura, tra i quali ricorda con particolare orgoglio le serate con Fulvio Tomizza. Responsabile del gruppo corale italiano, delegata del Comune di Pirano... Da tre mesi da questa parte ha deciso, anche se con dispiacere, di abbandonare il coro a favore dell'impegno piu' intenso alia Croce Rossa. Mi svela anche che da trent'anni e' iscritta al Partito Comunista. Partecipava assiduamente a dibattiti e assemblee; si accorse pero' che spesso queste riunioni si risolvevano soltanto in fiumi di parole scnza proggetti precisi e che molti usavano il loro libretto al fine di ottenere privilegi e incarichi lavorativi ben pagati. "Era semplicemente "mlatenje prazne slame" (ossia "pestar l'acqua nel mortaio") spiega con chiarezza. Per lei essere comunisti significava c significa tutt'ora condividere gli ideali di uguaglianza, giustizia e solidarieta' sociale che purtroppo non si sono realizzati. Con cio' allude anche all'ondata di nazionalismi chc sta infliggendo ferite insanabili al teritorio dell'ex Jugoslavija. Proprio per questo riticnc fondamcntale impegnarsi nei soccorsi umanitari ai profughi e disoccupati. "E' un modo concreto per aiutare chi nc ha veramente bisogno," ribadisce. "Mi piacciono i lavori manual i c sbrigo anchc facccnde di casa che per tradizione sarebbero assoluta priorita' maschilc."
Parliamo della poesia. "Sono anche romantica. Scrivevo gia' da giovane ma non volcvo mostrarc a ncssuno qucstc note. Adesso prendo la penna nei momenti di riposo, quando posso fcrmarmi un attimo. Allora riaffiorano i ricordi del passato e della giovinezza. Devo comunque sottolincarc chc non rimpiango il tempo chc fu. Apprezzo molto questo periodo della mia vita in cui posso finalmente dedicarmi con tranquillita' a me stessa c a tuttc le cose che mi interessano. Non mi piacciono le poesie "mctafisichc", prcferisco I'immcdiatezza, la ccrtezza che vengano capite." Una (lamma inquieta balena nei suoi occhi cerulci. "A volte mi sembra che da quando le mic poesie vengono lette in pubblico, pcrdono un po' della genuinita' c della forza dei segreti mai svelati a ncssuno. Sono comunquc ricompensata dai riconoscimenti c dai premi riccvuti per la pertecipazione a concorsi di poesia in Italia ed in Slovenia." Per questo, a chi vuolc conoscere meglio la signora C esarina come persona e anima poetica, consiglio di andarla a trovare direttamente, sempre quando e se i suoi innumercvoli impegni lo pcrmettono.
Sandra Kump
MI MED SEBOJ čestitamo
Slavljenec meseca februaijaje tudi Vinko BARILLE, mojster-električar iz Pirana, ki je dolgo, vso svojo delovno dobo, delal in popravljal električne napeljave po Piranu in Portorožu, sedaj pa - v jeseni svojega življenja - v Luciji svojim mladim kolegom pomaga v trgovini električnega materiala in jih o elektriki tudi marsikaj poduči. V trgovini z električnim materialom pride njegovo znanje zelo prav, saj zna pravilno svetovati kupcem. Dolga leta ga poznamo tudi kot družbeno angažiranega človeka, kar je še danes. Za njegov jubilejni rojstni dan mu čestitamo: "Auguri e viva per molti anni anco-ra."
***
Zvesta bralka našega lista, ki ga z zanimanjem prebere od prve do zadnje strani, gospa Milka GOD-NIČ iz Ukmarjeve ulice 14 v Luciji, je februaija v krogu svojih najdražjih proslavila svoj rojstni dan.
Iskrene čestitke in - na zdravje!
***
Aktivistke Rdečega križa občine Piran se zahvaljujejo Centru za korekcijo sluha in govora za vso
pomoč, ki jo nudijo. Center Rdečemu križu redno posoja kombi za prevažanje humanitarne pomoči, tudi tiste, po katero je treba "skočiti" preko državne meje v sosednjo Italijo. Še posebej se zahvaljujejo vozniku kombija Dinu LOVREČIČU za vso požrtvovalnost in nesebično pomoč, enako tudi ravnateljici Centra, gospe Sonji HORJAK za izkazano razumevanje in širokosrčnost, ki jo je čutiti pri
vseh, ki delajo v tem zavodu.
***
Hvala tudi Hortikulturnemu društvu Portorož, ki
je od izkupička svojega decembrskega plesa namenil 10.000 tolarjev Rdečemu križu Piran.
***
Nismo čisto sigurni, če je za 8. marec še "moderno" ženskam čestitati k njihovi doseženi enakopravnosti. "Portorožan"zato vsem svojim bralkam (in tudi bralcem) poklanja razmišljanje sodelavke Sonje Požar iz Lucije, napisano nalašč za ta dan.
Vaš Portorožan
***
Pustni odbor Turističnega društva Portorož se zahvaljuje vsem sponzorjem, ki so omogočili izvedbo Pustnega festivala Portorož 94: OBČINI PIRAN -odboru za turizem ter generalnemu sponzorju "CASINO PORTOROŽ". Finančno so festival še podprli: Zavarovalna družba Adriatic ter Hoteli Morje, pomoč so nudi li: Hoteli Palacc, Tiskarna Ncmarnik iz Pirana, 14 & J agencija in Street Tour. Nagrade pa so prispevali: Hoteli Bernardin in turistične agencije Idealturist iz Kopra, Bele skale iz Izole. Kompas Pro Portorož, Slovenijaturist, Palma, Maestral, Maček in slaščičarna Mignon. /a pomoč se zahvaljujejo tudi Upravi za notranje zadeve občine Piran, Policiji Portorož ter "sedmi sili", ki je o prireditvi poročala.
SEMTERTJA PO PORTOROŽU
UGIBANJA O SEZONI '94
Turistična agencija TUI, ki je ena večjih v Nemčiji, je v svoj počitniški katalog za leto '94 vključila tudi turistične kapacitete iz Portoroža. Pri listanju kataloga naletimo na Hotele Bernardin, na hotele Riviera in Slovenija, na penzion Maygut, na Metropolove hotele. V agenciji so bojda že prodali svoje razpoložljive kapacitete v Sloveniji za dopustovanje v letošnjem poletju. Vzpodbudno, mar ne!
FIZINE KOT PREDMESTJE
Fizine so skoraj v centru Portoroža, vendar so, najbrž zaradi tega "skoraj", povsem zapostavljene. Recimo kar - neurejene. Ves tisti delček Portoroža daje videz zanemarjenega predmestja in "začasnosti". Skladišče soli Monfort, ki si še ni uspelo priboriti novega pročelja, plaža, ki pravzaprav niti ne zasluži tega imena, regionalna cesta Obala, že neštetokrat prekopana, trenutno na ravni malce širše krajevne ceste (ker je daleč od Ljubljane, je onim tam gori malo mar, da teče skozi izrazito turistični kraj in bi jo bilo treba spraviti v spodobno stanje), avtobusno postajališče (brez kritine), kjer srednješolci Pomorske šole "pridno" pomagajo onesnaževati okolje, Jadralni klub "Pirat", ki že vrsto let čaka na odločitev, kam se bo (če se bo) preselil, poleti svoj delež prispevajo še ob cesti parkirani avtobusi, ki pripeljejo na kopanje tako imenovane "vikend" turiste, ulice za Policijsko postajo so pravzaprav kolovozi, o javni razsvetljavi pa prebivalci teh ulic še zmeraj le sanjajo, krona vsega pa so kioski. Kioski so pač začasni objekti, postavljamo jih tja, kjer primanjkuje "pravih" trgovin. Dva sta ob morju (slaščičarna in okrepčevalnica okoli katere se, mimogrede, vse leto valijo smeti), tretji - najbrž najstarejši - pa je pri Istra-Benzovi bencinski črpalki. Ko so bile Fizine brez spodobne trgovine (zdaj imajo Renex) so - najbrž bo tega že več kot dvajset let - postavili barako namenjeno prodaji živil. Že takrat ni bila kdove kako ugledna, danes pa jo je prava žalost pogledati! Postavljena je bila torej začasno, potem se je vanjo preselil Buffer-grill, ki obratuje od meseca maja do oktobra. Zaradi tega "buffe-ta" so se tamkajšnji prebivalci že pritožili, tudi sanitarni inšpektor si je ogledoval žar, katerega dim se poleti vali v sosednja stanovanja... Zdaj je provizorij zaprt, vendar je njegova in podoba njegove okolice skrajno zanikrna. Zakaj in komu jc ta objekt pravzaprav še potreben - saj že dolgo ne služi kot trgovina, poleti sc lahko kopalci okrepčajo v obeh kioskih ob obali in, pravzaprav, jc v hotelu Korotan restavracija De profundis...? Podoba /ačasnostni Fi/.in postaja njihov stalni videz.
PO NAŠEM MODREM MORJU PA PLA VAJO D
Tisti, ki so se poleti s čolnom peljali nedaleč od svetilnika na Bernardinu, so menda /e naleteli na takšen smrad, da so jo jadrno odkurili. Pravijo, da temu botruje neurejena kanalizacija nekaj stanovanjskih hiš na
Vilfanovi ulici, ki imajo fekalno kanalizacijo speljano v meteorno - ta pa se izliva naravnost v moije, v akvatorij pred Bernardinom. Zaradi tega so v bernardinskih hotelih že pred lansko sezono dvignili preplah. Zadevo si je 18. junija lani ogledala sanitarna inšpekcija, ki je tudi zapisala, kaj je treba storiti, da se to onesnaževanje morja odpravi. O tem so vedeli tako v komunalnem podjetju "OKOLJE" kot v piranskem izvršnem svetu... a je sezona šla mimo, zdaj smo že skoraj pred veliko nočjo, ko bodo prišli prvi znanilci letošnje sezone - stanje bernardinske-ga delčka morja pa je enako lanskemu. Naš komentar: neverjetno!
BODO V PORTOROŽU NAŠLI TERMALNO VODO?
Portoroški Casino in Metropol hoteli naj bi (ali so že) začeli s poskusnim vrtanjem v bližini tenis igrišč. Seveda ne bodo iskali nafte (star štos), čeprav se marsikdo tudi temu ne bi odrekel. Iskali bodo termalno vodo in če bo privrela na dan - bodo kasneje zgradili termalne bazene... Vrtanje bo opravil Geološki zavod Ljubljana baje v roku dveh mesecev. Vrtine bodo segale 800 m v globino. V zemljo pa bodo prodirali tudi za starim hotelom Palace. Lucijčani in Portorožani bodo morali zaradi
predvidenega hrupa malce potr- / v / • v	^
peti, saj bo vrtanje teklo dan in
noč. Kot pravijo poučeni, bo imela termalna voda okoli 28 stopinj Celzija, zaželjeno pa bi bilo, če bi iz vsake vrtine priteklo 25 1 vode na sekundo. Celotno vrtanje naj bi stalo okoli 455.000 DEM
TELEFON V PACUGU V Pacugu si krajani že
zares dolgo prizadevajo, da bi jim PTT podjetje napeljalo telefon. Pravijo, da nanj čakajo že vsaj osemnajst let, v krajevni skupnosti pa jim spomin seže kakšnih šest let nazaj. Ob vsakokratnih poizkusih, kako priti do telefona, so PTT-jevci "Pacugane" žejne pripeljali čez vodo. Konec lanskega leta pa se je nekaj krajanov s tistega konca trmasto "zapodilo" v PTT, naj že vendar nekaj naredi. In res, v Pacugu zdaj že nekaj časa tečejo pripravljalna dela, vodilni v PTT Koper pa zagotavljajo, da bo -kljub nekaterim zapletom - v tamkajšnjih hišah telefon že kmalu (na pomlad) zazvonil.
		S 'V /■■ ' . ' ^ , i
(П.	v Ц) ■■	
(ft"	i \	v"'1? ■/, * /\ \ 1
f 1 i '		,-V \.
VoitMkitt v
Fizinah
Obftn* Odbogipoubljena K* Boguz&hrbtom
i H
S sosednje Lucije * Obraza z Lucije
Natura shop v Luciji je svojo ponudbo obogatila s kitajsko hrano
V	trgovini Natura lahko privrženci zdrave prehrane izbirajo med bogato ponudbo tovrstne hrane; posebno še tako imenovane "integralne", ki je osnova makrobiotične diete. Svojo ponudbo so zdaj obogatili še s prehrambenimi artikli iz Kitajske, namenjenimi posebno izostrenim okusom. Dokaz, da so s to ponudbo ugodili marsikateremu ljubitelju tovrstne hrane, je, da v Naturo prihajajo kupci celo iz sosednjega Trsta. Mlada lastnica, Nevenka Krbavčič se seveda trudi svojim strankam nuditi čim-večjo izbiro zdrave prehrane.
•kifk
V	Norini nova razstava
Galerija Norina ponovno gosti znanega umetnika Bruna PALADIN A z Reke. Pri nas je znan kot večkratni nagrajenec piranske tradicionalne slikarske prireditve Ex tempore in Istria nobilissi-ma. Tokrat se nam predstavlja z zbirko slik (v tehniki voščenk, oglja...), ki prikazujejo maske, kar je v pustnem februarju aktualna tema. Po tej, v Norini pripravljajo že novo razstavo, za velikonočni čas pa nas nameravajo presenetiti z deli znanega in cenjenega slikarja Nikolaja Omerse, kije rad upodabljal tudi pokrajino Slovenske Istre.
Pletilje, šivilje in dobre kuharice iz krožka Italijanske skupnosti v Luciji vedno pripravijo kakšno presenečenje
Udeleženke tečaja šivanja in pletenja krožka Italijanske skupnosti v Luciji ni treba dvakrat prositi za pomoč pri pripravi sladic in drugih priboljškov, kijih potem ponudijo obiskovalcem raznih prireditev Italijanske skupnosti. Napisali smo že o petnajstih toplih šalih, ki so jih Ženske iz krožka decembra napletle v dar ostarelim, ki živijo v domovih upokojencev v Izoli in na Markovcu v Kopru. Neutrudne pletilje in šivilje pa ostarelim ženskam v domovih žc pripravljajo presenečenje za S. marec. Za literarni večer, posvečen slovenskemu kulturnemu prazniku v Tartinijevi hiši, na predvečer praznika, so ženske iz krožka udeležencem postregle / okusnimi, doma narejenimi sladicami. Nekatere so na tem večeru prebirale tudi svojo poezijo.
Goblene ne vezejo samo ženske: Ivan Lesnik je doslej naredil že na desetine goblenov
Kaže, da vezenje goblenov ni priljubljeno le med ženskami, ampak so se ga lotili tudi moški. Poslovodja trgovine pohištva "Mercator-Degro" pri lucijskem diskontu, Ivan Lesnik se v svojem prostem času že vrsto let ukvarja z izdelavo čudovitih goblenov. Najpogosteje veze ponoči, ker ima takrat - kot pravi sam -največjo inspiracijo. Svojih nočnih del ni želel nikoli razstaviti, še manj pa jih je hotel prodati, čeprav so se mu že oglašali potencialni kupci. Vse svoje goblene je avtor, zvite v role, spravil v kot in jih za zdaj še uokviriti ne želi. Pa kako lepi bi šele bili v okvirjih! "Zame so takšni kot so - najlepši", pravi Ivan. Pravkar je končal goblen s piranskim motivom - znano Punto. Težko je to delo opisati z besedami; treba gaje videti in občudovati. Brez pretiravanja lahko rečemo, daje v svoji zvrsti prava umetnina. Za našega skromnega umetnika Ivana Lesnika, pa je to le eno od njegovih ročnih del.
***
Optik Vlado Bezjak se, razen s svojim poklicem, bavi še s slikarstvom, kiparstvom, glasbo...
O lucijskem optiku Vladu Bezjaku gre glas, daje vešč svojega posla, kar seveda potrjuje tudi število njegovih strank. Sicer skromen in predan svojemu delu pa izven svoje delavnice tako rekoč živi še eno življenje. Vlado namreč slovi kot vsestranska osebnost, saj se ukvarja še s slikarstvom, kipari in muzicira. Nekaterim je znano, daje uglasbil tudi nekaj popevk. Igra kar nekaj instrumentov. Kot glasbenik je obredel že kar nekaj dežel: bilje v Švici, Italiji, Nemčiji in Avstriji. Razen glasbe ga zanima še slikarska umetnost. V svoji delavnici si lahko obiskovalci ogledajo stalno razstavo njegovih olj, na katerih so večinoma upodobljeni motivi Istre in Slovenskega Primorja. Svoje najbolj uspele slike je že nekajkrat razstavljal; nekatere pa so mu tako pri srcu, da se od njih nikakor noče ločiti. Dogaja se, da se kdo, ki pride k njemu po očala, zaljubi v katero njegovih slik. Za konec ne moremo mimo optičnih storitev, ki jih nudi v svoji optični trgovini/delavnici: njegove usluge so dosegljive vsakemu žepu, posebej še upokojencem, ki so najbrž med najpogostejšimi "potrošniki" njegovih uslug.
Podjetje za gradbeništvo in vodno gospodarstvo, HIDRO Koper nas jc obvestilo, da so začeli / deli na objektu vodovod Malija -Vinjole II. laza.
Naši pravni nasveti: v
VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC
Konec lanskega leta smo dobili zakon o varuhu človekovih pravic, v Evropi bolj znan kot ombudsman. Na področju varovanja človekovih pravic je, kot veste, deloval oz. še vedno deluje, t.i. Bavconov Svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki pa bo nehal delovati takoj, ko bo varuh začel opravljati svoje delo. Zgodovinski razvoj ombudsmana Leta 1809 je bil ombudsman ustanovljen kot posebni tožilec švedskega parlamenta z nalogo, da nadzira in da v primeru nepravilnosti disciplinsko ali kazensko obtoži državne uradnike, poklicne vojake in sodnike. Pozneje je ombudsman vse redkeje obtoževal, vse bolj pa dajal mnenja in priporočila parlamentu za odpravo nepravilnosti. Švedskemu ombudsmanu je sledil finski v začetku tega stoletja, nato danski leta 1955, potem pa seje model ombudsmana hitro širil po vsej Evropi. Pristojnost varuha
Osnovna vloga varuha človekovih pravic je posredovanje pri državnih organih, organih lokalne samouprave in nosilcih javnih pooblastil. Ne obravnava zadev, o katerih tečejo sodni ali drugi pravni postopki, razen če gre za
neupravičeno zavlačevanje postopka ali za očitno zlorabo oblasti. Vsakemu organu pa lahko posreduje svoje mnenje z vidika varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin v zadevi, ki jo obravnava, ne glede na vrsto ali stopnjo postopka, ki je v teku pred temi organi.
Postopek
Pobudo za začetek postopka lahko na ombudsmana naslovi vsakdo, ki meni, da so mu z aktom ali dejanjem državnih organov, organov lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Pobuda mora biti podpisana, z navedenimi osebnimi podatki pobudnika in navedbo okoliščin, dejstev ter dokazov, na katerih temelji. Navesti je treba ali so bila že uporabljena pravna sredstva (npr. pritožba). Praviloma se pobuda vloži pisno. Varuh lahko o pobudi: - odloči po skrajšanem postopku, - začne preiskavo, - pobudo zavrne, - pobude ne vzame v obravnavo, ker je anonimna, prepozna, žaljiva in predstavlja zlorabo pravice do pritožbe. Postopek pri varohu je za stranke brezplačen. Vsi državni organi so dolžni pomagati varuhu pri izvedbi preiskave in mu nuditi
ustrezno pomoč. Varuh ima pravico vpogled v podatke in dokumente iz pristojnosti drža\ nih organov. Državnim organom lahko nask predloge, mnenja, kritike in priporočila. ле v ruh ugotovi, da gre v posameznem primeru 5 kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, hkrati predlaga način odprave neprav nosti. Lahko predlaga ponovitev določenega postopka, povrnitev škode ali drugačno odpr vo nepravilnosti. Lahko predlaga tudi uvedbi disciplinskega postopka zoper uslužbence or ganov, ki so zakrivili nepravilnosti. O ukrepi so organi dolžni obvestiti varuha v 30 dneh, cer lahko varuh o tem obvesti neposredno nadrejeni organ, prisotjno ministrstvo, držav zbor, ali zadevo javno objavi. Izvolitev varuha
Izvoli ga državni zbor na predlog predsednik države za mandatno dobo 6 let. Ima najmanj in največ 4 namestnike. Sedež Varuha je v L bij an i.
Namesto zaključka
Država, ki je demokratična, si bo z oblikoval jem varuha utrjevala svojo legitimnost in zai panje državljanov; kako pa bo to pri nas, bor še videli.
Vukica Jovanovič-Krevat odvetni(
SM aotzsh^
* $>uuU	THetfu^l
Nova ponudbe v Portorožu - za Va£ izbran olcua. Ob prijetni idbrani piano glasbi. Rezervacije: 066/70-950


Restavracija .C/KIC, ..
Prijazna postrežba v okolju portoroške M NajboljSa divjačina že od 800 SIT dalje.
UCCIAa, ^l&lfo. ^Mf^/^K
Rezervacije: 066/74-591
QR!Č
anne.
Ribja restavracija TjAMSt^fyA
Tik ob morju, bogata ponudba morskih Jedi. Glasba v živo.
Rezervacije: 066/74-492
ФГЊ&СЛ JÜUCI3A
v-zo&Lfy*' 06 ttr-č/t* p/tHi /z profztHx/xf*,, 6opata/>о«иМа otomaS/A (/sat i^cev-£>fa?/6a v- ž/tHf. Rezervacije: 066/74-296
Pustni festival 94: Ц£Ј) JE PREBIT
V organizaciji na novo oživljenega Turističnega društva Portorož oz. njegovega novoimenovanega izvršnega odbora, je letos v pustnih dneh v Portorožu potekal " 1. pustni festival". Res pa je, da so do konca priprav in samega festivala v Pustnem odboru vztrajali le predsednica društva, Andreja Humar-Fatorič, Zoran Kozjak in Vojko Vergolin, katerim gre vse priznanje, daje Portorož po dolgih letih doživel svoj "PUST".
Na pustno soboto je bil, po otroški pustni povorki, ki so seje udeležili učenci OŠ Lucija, na portoroški ploščadi ustoličen pustni Admiral, ki je v naši občini v pustnem času prevzel oblast in sestavil svojo vlado, ki jo je "skupščina maškar" brez vsakih zapletov in političnih igric potrdila. V Pivnici Hotela Palace je bilo za tem otroško pustno rajanje z Aniko Horvat in Duom Plastic. V nedeljo pa je bil Portorož prizorišče FESTIVALA TRADICIONALNIH PUSTNIH MASK, na katerem so se predstavile: Cunje iz Kort, Šavrinke
z osli iz Gračišča, Škoromati iz Hrušice (bilo jih je kar 50), Koranti s Ptuja, "Ta grdi" iz Drežnice, Otepavci iz Stare Fužine. Povorko so spremljali mažoretke in godba na pihala iz Sežane ter naši bob-narčki. Kljub hudemu mrazu in ostri burji je PUST kar nekaj časa premagoval ZI-
MO, v Pivnici, kjer so maškare zabavali Duo Žejniki in ansambel Peter Pan, so vztrajali do noči, potem jih je premagal mraz. Pustni festival Portorož '94 je po mnenju mnogih, uspel! Ledje torej prebit! Zdaj, ko je železo še vroče, pa je že čas za priprave na Pust '95.
Vpustnem odboru Turističnega društva rami šljijo, da letos Pusta spidt m biz zažgali* Bomo imeli vsaj vlado! In mandatarja - Pustnega Admirala! Mogoče bo vsaj podprl prizadevanja Turističnega društva, da se v letu '95 ponovno izpelje "2. tradicionalni pustni festival Portoroža", ki bi se začel s sejmom pustnih mask, ustoličen jem pustnega A dmirala, na pustno soboto bi bil praznik fritul in kroštol, na pustno nedeljo pa "Pustna povorka tradicionalnih maskf\pa še frOtroški pustni Extempore ", "Otroškopustno rajanje" spovorko... Napepelni-co bi Pusta zažgali in ga za leto dnipotopUi v morje. Vabimo vse, ki na Pust širokih ust kaj dajo j da se vključijo v vrste pustnega odbora pri Turističnem društvu Portorož
Turistično društvo Portorož
TURISTIČNO DRUŠTVO PORTOROŽ PROSI VSE, KI STE FOTOGRAFIRALI PUSTNI FESTIVAL V PORTOROŽU, DA NAM ODSTOPITE SVOJE FOTOGRAFIJE OZ. NEGATIVE (filme), KI JIH KASNEJE VRNEMO. UPORABILI JIH BOMO ZA NAŠ FOTO ARHIV - RAZSTAVO SLIK O PUSTU. FOTOGRAFIJE IN NEGATIVE ZBIRAMO V KS PORTOROŽ.
PRIZNANJE PORTOROŽU
V letu 1993 je Turistična zveza Slovenije organizirala tudi ugotavljanje, kateri od izrazito turističnih krajev je najbolje urejen. Priznanje je podelila Portorožu in si ga lahko krajani ogledate v sejni sobi KS Portorot
Po pravici povedano so mnogi Portorožani nejev verno zmajevali z glavami češ, kakšni so šele drugi kraji, če je Portorož dobil prvo nagrado. VečinaPortorožanov p do urejsnostikra^ kri-t tična. Tudi sam mislim, da je marsikaj slabega. In ko smo že pri urejenosti, naj zapišem, kaj bi povedal, če bi takrat v nogovoriški hitovi Perli, kjer sem prevzemal priznanje, imel priložnost. Zato pa preko Portorožana: Gotovo je Portorož nekaj izjemno lepega. Njegova največja vrednost je morje - živo morje z vsemi njegovimi prebivalci od planktona do delfinov. Mlajši ljudje, žal, najbrže ne pomnijo časov, ko je pod glavnim pomolom domovala jata brancinov - 50 do 100 - težkih tudi po nekaj kilogramov. Ko je bilo šparov toliko, da si jih v enem dopoldnevu zlahka nalovil za veliko vedro. Ko so žene po nedeljskem jesenskem ribolovu može karale, ker so prinesli preveč rib - da so se jih še mačke prenažrlc. (Takrat šc ni bilo skrinj za globoko zmrzovanje.) Torej morje. Toplo, zelo slano in polno šc raznih drugih zdravilnih elementov. Zato jc Portorož že od 12. stoletja naprej registrirano zdravilišče. (Benediktinski samostan sv.Lovrenca, kjer danes stoji GH Metropol!) Prostor mi nc dopušča, da hi se pisal o tem. Kraj imamo torej lep, dragocen za vse ljudi, nc samo za nas, ki bivamo tu. A kraj so predvsem ljudje, ki v njem bivajo. Piran je krasen - od daleč. Od blizu pa je tak, kakrsm so ljudje, ki v njem živijo. Lnakoje s
Portorožem.
Glavna dragocenost našega kraja so predvsem parki pred in okoli hotelov, okoli zasebnih hiš, javni in sploh vsi. Ljudje, ki so sadili palme, cedre, ciprese, magnolije, bigustre, nešplje ..., so nam (včasih nehvaležnežem), ustvarili lepote, ki jih uživamo. Zgledujmo se po plemenitih ljudeh! Sadimo! Premišljeno, strokovno, stalno in čim več. Obenem pa negujmo, kar že imamo. Drevesa so pomembna. Naši vzdrževalci na žalost več krat napravijo škodo, ker dreves ne
r ,	. n vidijo. Gleda-
•a?.h[0l&k0 dp.ustvo . , j S'-nvEŠiijE__j jo le gredice,
sušeče se drevje,kigauniču-jejo bršljan in drugi zajcdalci - pa ostane neopaženo. Poglejte stari Palace, park postaja i "plešast", oskubljene palme z neobrezanimi suhimi listi...! Ce stavba propada, ker nihče noče seči dovolj globoko v žep - ni treba, da zanemarjeno parkovno drevje sliko propadanja še potencira. V največjo škodo
Palacea - a tudi v škodo Portoroža v celoti. Ljudje torej. Kje so sposobni ljudje, ki napravijo iz puščave cvetoč vrt? Nesposobni cvetoč vrt spremenijo v puščavo!
Da, že slišim upravičeno vprašanje: "Kdo pa je dolžan... skrbeti... za parke, razsvetljavo, čiščenje ulic, čuvati vsaj pomol pred smetarskimi van-dali? (Pomol je v vsakem pomorskem kraju nekaj "najsvetejšega". Je nekaka legitimacija pomorskega kraja. Na njem nikoli ne sme biti nobene umazanije. Na žalost pri nas ni tako.) Izmikajoč odgovor na to neretoriočno vprašanje se prepogosto sliši: "Vsi mi smo odgovorni." Ne! Nismo vsi odgovorni!" Vsaj niti približno enako ne. Smo organizirana skupnost. Kolikor smo dobro organizirani, takšno imamo stanje. Imamo službe: komunalo, hortikulturno podjetje, inšpektorje, policijo. Za opažene neurejenosti bi moral vsak od teh alarmirati tisto institucijo, ki je poklicana, da prijavljeno napako odpravi. Tu pa je vse preveč kratkih stikov. Dobra povezava med nami krajani, smiselna organizacija, razreševanje skupnih problemov in odgovorno izvrševanje nalog je pogoj, da bo naš kraj ne samo še lepši, ampak tudi za življenje prijetnejši. V prihodnjih številkah pa o tistih, ki od lepote Portoroža živijo, pa bore malo ali nič ne storijo zanj.
Dušan Puh
GAMA
šola stabilnega življenja
Ko smo odraščali, smo se učili obnašanja, kuhanja, pospravljanja, nabirali smo si učenost, ki nas je pripeljala do poklica. Premalo pa smo se naučili, kdo smo v resnici, kako prepoznati in razvijati svoje resnične potrebe in sposobnosti; strah nas je problemov in odločitev; prav tako ne znamo vzpostavljati notranjega miru in ravnovesja. Čeprav smo se učili o Darwinu in njegovi evoluciji človeka, se nismo naučili, da tudi odrasli ves čas rastemo in zorimo. Ste vedeli, da človek dokazano uporablja kvečjemu 10% svojih možganov oz. svojih zmožnosti? Ostalo je še nedotaknjeno. To me spominja na računalnike v naših pisarnah. Navadno uporabljamo le majhen del njihovih sposobnosti, ker preprosto premalo vemo o njih. Tudi človek premalo ve o sebi. Tega nas uči GAMA - Šola stabilnega življenja. V Ljubljani deluje že od leta 1989. Njen program so oblikovali sodelavci Centra za duhovno kulturo s svojim širokim znanjem in izkušnjami. Namenjena je vsem ljudem od 15. leta naprej, ne glede na spol, svetovni nazor, izobrazbo. Šola se začne s tečajem GAMA, to je s tečajem globinske meditacije. To nam pomaga, da se telesno sprostimo, čustveno umirimo in miselno zberemo. Predvsem pa vzpostavimo globok stik s tisto razsežnostjo sebe, ki jo imenujemo duhovni jaz. To nam pomaga, da se na globji, svež in nov način zavemo samega sebe, svojih resničnih želja in interesov. Prvi tečaj GAMA te dni že teče v Luciji, prihodnji pa se začne 14. marca.
Vida Premrl
Center za duhovno kulturo iz Ljubljane prireja tečaj GAMA - šote stabilnega življenja. Začel se bo 14. marca t i. ob 18. uri v Osnovni šoli Lucija. Tečaj traja 8 dni po 2 uri. Na prvem predavanju, kije odprto za vse in brezplačno, boste o tečaju in o sami šoli izvedeli kaj več in se morda odločili, da se vpišete. Informacije dobite na Centru za duhovno kulturo v Ljubljani, Ruska /J, telefon (061) 323-308, v uradnih urah.
KAKO NAS VIDIJO DRUGI
V prestižni nemški reviji za navtične turiste -YACHT - je lani septembra izšel članek o portoroški Marini, v katerem avtor o njej piše v pravih superlativih. Pravi, daje Marina pristanišče najvišje kvalitete, kakršnih ni daleč naokoli. Zanimiva je tudi avtorjeva ugotovitev, da političnim spremembam navkljub Marina Portorož ni ničesar izgubila, pač pa celo pridobila. Avtor članka ne hvali le Marine , navdušen je nad vsem Portorožem, ki ga opisuje kot "rožni vrt ob vznožju zelenih nasadov oliv in gajev cipres". Ob tem se bržkone vprašamo, koliko tukaj živeči prebivalci vidimo Portorož na ta način. Vprašanje ni zgolj retorično, kot je videti prvi hip, saj se že Dušan Puh v tej številki Portorožana čudi, kako je mogoče, da so Portorožu lani podelili prvo mesto kot najbolj urejenemu turističnemu kraju v Sloveniji. Kar odkrito pove, da krajani o svojem kraju nimajo tako visokega mnenja, kot ga imajo obiskovalci. Pa še prav ima! Ali to pravzaprav ne dokazuje, da smo mogoče preveč kritični in neobjektivni do lastnega kraja, do ljudi, ki delajo tukaj.
Da ne bo pomote - biti kritičen do lastnega okolja nikakor ni negativna vrednota, nasprotno... A lahko se tudi sprevrže in na dan izbije - recimo ji - druga plat takšnega razmišljanja - to je, da smo brez potrebne samozavesti ali še bolje samospoštovanja. Nemara je preveč vseprisoten občutek majhnosti in zaplankanosti in iz tega izhajajoči občutek manjvrednosti.,^
ARCHITECTA
TARTINIJEV TRG 15, 66330 PIRAN ; PZZA. TARTINI 15, f>f»330 PIRANO TEL Of>f> / 75-594, 75-982. FAX 74-5M
Zamislimo si na primer, da portoroški župnik predlaga komuno za zasvojence z mamili v centru Portoroža, recimo v kakšnem od bivših hotelov: v Orionu, Heliosu ali Virginiji. Objekti so n.pr. prav toliko primerni kot tista podrtija v Planini. Kakšen kraval bi naredili Portorožani!!?? Najbrž bi kar deževali protesti, odprta pisma, zbori krajanov, sem pa tja celo kakšna grožnja i.p.d. Ne vemo, če bi si kdo upal dati roko v ogenj, da ne bi reagirali tako barbarsko kot tisti v Planini. Mogoče pa ne bi bilo odveč poizkusiti s takšnim predlogom: morda bi Portorožani svoj kraj in sami sebe mnogo bolj cenili kot sedaj.
Marko Zorman
POSREDUJEMO PRI NAKUPU, PRODAJI, MENJAVI IN NAJEMU VSEH VRST NEPREMIČNIN NA j SLOVENSKI OBALI
- HISE v Portorožu, Luciji, Piranu, Izoli, Kopru in okolici - PARCELE IN j KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - STANOVANJA j različnih velikosti v Slovenskem primorju I
- POSLOVNE PROSTORE v Luciji, Piranu	j in Izoli
Za nase stranke uredimo vso potrebno	j
: dokumentacijo o lastništvu javne dražbe,	i
sodne cenitve, vpise v zemljiško knjigo,	i
delilne načrte, projekte za adaptacijo in	;
novogradnje, razna soglasja, izvedbo in	|
nadzor nad investicijo. URADNE URE:	i
PO-PE od 8-15 ure, SREDA do 17 ure.	i OGLEDI PO DOGOVORU
7777:7 -7 77777:7777^7777777:77777777777:
Zopet krožijo pismafamozne frazo:
Občasno se po poštnih predalih pojavijo pisma nežna nih pošiljateljev, v katerih pišejo o samo njim znanih ljudeh, ki so se jim zgodile krasne ali pa katastrofalne stvari. Na ta način poizkušajo "v igro" čustveno vplesti tiste, ki pismo dobijo, posebej še s priporočilom, naj nikar ne prekinjajo epistolarne verige. Kajti - ako pisma ne odpošljejo dalje, se jim obetajo res hudi časi; "za vogalom" jih namreč čaka kdove kakšna bridka kazen od kdove koga! Tovrstna pisma navadno na vajajo dogodke, ki so se zgodili na primer v daljnji Ameriki (kdo neki pa jih lahko preveri!?) neznanim ljudem, ki so verigo nadaljevali ali pa tistim, ki so si jo upali pretrgati. Najbrž vam ni treba posebej praviti, da so desettisoče dolarjev na loteriji dobili tisti srečneži, ki so pisemsko verigo nadaljevali. (Kdo ve, kaj dobijo oni, ki verige ne prekinejo, a ne kupujejo loterijskih srečk??). Da bi torej veriga tekla dalje, je treba, navadno dvajset kopij pisma odposlati na različne naslove po svoji izbiri. Nedavno je pismo tovrst ne "famozne" vsebine "vzradostilo" starejšo Lucijčan ko. Pismo je bilo napisano v italijanskem jeziku (gospa je namreč Italijanka), poslano pa je bilo iz Ljubljane. Gospa se ni odločila za nadaljevanje tako imenovane verige, ker seji je to zdelo nesmiselno početje. Obrnila pa se je na nas, da o tem kaj napišemo in opozorimo bralce, naj takšnim pismom ne nasedajo. Menda so nekateri, ki so tovrstna pisma odpošiljali naprej, vse pogosteje spet prejemali pošto podobne vsebine - tako daje kazalo, kot da se obroč zares nikoli ne bo prekinil. No, nekaj časa je bil pred tovrstnim "dopisovanjem" mir - vse do pred kratkim, ko je omenjena gospa prejela takšno pismo prazne vsebine
Miloš Jovanovič
SQ KOVINSKIM OKVIRJEM OČAL IZ FIESE
KAJ BO NAREDIL ŽUPAN
Rdeči križ občine Piran že nekaj časa mrzlično išče primerne prostore, kamor bi preselil svojo dejavnost. Trenutno še gostuje v palači Trevisin (ob piranskem mandraču), ki jo občina namerava obnoviti za kulturne dejavnosti Rdeči križ se je seveda nekajkrat obrnil po pomoč na piranski izvršni svet Ta pa se je odločil za kaj čudno potezo in sodišču poslat predlog, naj Rdeči križ prisilno izseli iz sedanjih prostorov. Razburjene so se aktivistke te humane organizacije s pismom obrnile na najvišjo inštanco v občini ~ predsednika skupščine Franka Fičurjcu Le-ta jim seveda osebno ni odgovoril, ampak se je, očitno, obrnil kar na izvršni svet Rezultat je bil, da so "izvršni ki" sodišču predlagali, naj do aprila odloži de-ložacijo.
99Portorožan99 pa sedaj župana sprašuje ali bo to še naprej mirno gledal ali celo pomagal pri deložaciji ali pa bo -v imenu vseh, ki Rdeči križ rabijo in jih v tej občini niti ni tako malo - tudi kaj naredil?
Inženir Željko Medak v svoji delavnici v Fie-si, kjer s svojo družino živi, izdeluje kovinske okvirje očal za korekcijo vida in za sončna očala. Začel je pred osmimi leti, kot pravi, "iz niča", danes pa je, še z dvema zaposlenima, pri svojih izdelkih dosegel vrhunsko kvaliteto. Pred osamosvojitvijo Slovenije je s kakovostjo svojih okvirjev, ki je daleč prekašala konkurenčno ponudbo, osvojil jugoslovanski trg. Danes pa prodira na Češko in celo na Islandijo. Pri oblikovanju okvirjev za očala sodeluje i eno izmed vrhunskih italijanskih firm na tem področju. Kot majhen proizvajalec se lahko naglo prilagaja tržišču: naredi le manjše število okvirjev posameznega modela, tako da so njegovi okvirji malodane unikatni. Da so okvirji ing. Medaka zavidljive kakovosti, dokazuje tudi pridobitev zlatega znaka lani novembra v Kranju, ki ga podeljujejo zares dobrim slovenskim izdelkom. Njegova očala, ki nosijo znamko MARINE METAL FRAME, so si s em pridobila dveletno pravico uporabljati blagovno znamko SQ, ki že sama po sebi zago-avlja kvaliteto. In ker je pri izdelavi okvirjev :e več kot doma, seje odločil, da jih bo proda-al v svoji trgovini. Nedavno je v novem Trgovsko poslovnem centru v Luciji odprl
DRZNI KOLESARJI
S kolesarstvom se ukvarja vse več ljudi in najbrž jih bo vsak dan več, saj je kolesarstvo tudi prijetna rekreacija. In prav bi bilo tako, če... Če nekateri - po večini mladi ljudje - ne bi s svojo vožnjo motili in celo ogrožali pešcev, najpogosteje starejših oseb. Kolesarijo po pločnikih, nenadoma pridrvijo ljudem izza hrbta, ne da bi pazili, da koga ne zadanejo... Doslej pa so na tla
zbili že nekaj starejših ljudi. Seveda jim niso pomagali na noge. Razen starejših so pred tovrstno divjo kolesarsko vožnjo nebogljeni še invalidi in bolni. Doslej tem kolesarjem ni še nihče prekrižal poti in kaže, da se tudi nikogar ne bojijo. Če jih kdo poizkuša opozoriti, naj obrzdajo svojo vožnjo, ga le nesramno zavrnejo. Nekdo bi jim vendar moral pokazati pravila "igre" na cesti oz. pločniku. Jih bomo sploh lahko ukrotili?
NOVO ODPRTA OPTIKA - OTTICA
Obala/Lungomare 112 66320 Portorož tel.: 72-005
SE PRIPOROČA!
Obiščite nas in prepričali se boste o bogati izbiri okvirjev za očala z dioptrijo in sončnih očal.
Pisma Portorožanu
Odmev na izjavo dr. Vlada Malačič a v prejšnji številki "Portorožana " (Fizik na Morski biološki postaji v Piranu)
ANTENA
Antena je naprava, ki v okolje oddaja elektromagnetne valove (oddajnik) ali pa jih iz prostora sprejema (sprejemnik). Tudi radijski in TV aparati sprejemajo elektromagnetne valove in jih nato spreminjajo v zvočne in svetlobne znake. Kot te tudi številne druge elektronske naprave sevajo v prostor elektromagnetno valovanje. Znano je, da minimalno sevanje obstoja tudi v neokrnjeni naravi. Ob vsem se vprašamo, zakaj toliko hrupa okoli belokriških anten in radarja na Slavniku. Dr. fizike, g. Malačič je v januarski številki Portorožana na vprašanje o belokriški anteni med drugim odgovoril: "Verjamem Henigmanu, da jakost sevanja z razdaljo pada. Sam živim v bližini anten že od desetega leta in ne verjamem, da sem zaradi njih kaj "premaknjen". Anten je res veliko; vendar pa primer tako močne antene kot je belokriška, povrhu še sredi gosto naseljenega prostora, ni poznan. Pa četudi so še kje taki primeri, to še ne bi dokazovalo neškodljivosti antenskega sevanja. Ni dvoma, daje sevanje močnejše ob izvoru in šibkejše v npr. 50 km oddaljenem kraju. Tudi ne gre dvomiti, da gospod Malačič zaradi anten ni nič "premaknjen". Osebno pa ne verjamem, da antene niso še nikogar "premaknile".
Če bi bili Portorožani vsaj delno tako osveščeni o nevarnosti antenskega sevanja, kot so Podgorjani, bi od RTV Ljubljana in oblasti, ki so odgovorne in pristojne za odobravanje in nadziranje posegov v prostor, terjali vsaj natančne tehnične podatke o moči in dosegu tega povečanega sevanja. Znanost je že dolgo tega ugotovila, daje zdravju škodljivo kakršnokoli sevanje. Minimalno sevanje v prirodi zaradi zelo nizke intenzitete zdravju ne škoduje, blagodejno pa tudi to ni. Večje zlo pa seveda povzročajo koncentrati, ki jih znanost - vse več producira in tudi uspešno prodaja. Sevanje, ki nastaja z ugorabo številnih proizvodov elektronske industrije, je tudi lahko škodljivo. Ce bi npr. sedeli ob prižganem televizorju ali računalniku kar 24 ur vsak dan, bi se v veliko primerih škodljivost takega sevanja nedvomno pokazala. Škodljivost sevanja je torej odvisna od moči in časa trajanja. Zakaj Portorožani molčijo?
Problematičnost sevanja belokriških anten je tolikšna, zaradi relativno velike moči, gostote poseljenosti prostora in nepretrganega trajanja. Če je moč sevanja velika in čas sevanja zelo kratek kot npr. pri rentgenskem slikanju, je tveganje - glede na korist rentgenske slike - sprejemljiv. Je pa to vedno le nujno zlo. V primerih, ko je moč sevanja relativno šibka in je čas trajanja dolg ali celo stalen, je količina sprejetega sevanja za organizem lahko nevarna. Tudi majhen potok lahko napolni velik jez. Če se ta poruši, lahko pusti za seboj veliko žrtev in opustošenje. Večjo obolevnost človeka sodobne civilizacije prav gotovo lahko pripišemo tudi večji izpostavljenosti sevanju zaradi delovanja elektronskih izdelkov. Očitno pa smo se na ta ugodja civilizacije že tako navadili, da smo pripravljeni plačevati tudi davek zanjo.
Bo že držalo, da sevanje ne "premika" ljudi. Vsekakor pa premika celice. Je povsem dovolj, če premakne samo eno in samo enkrat, da se poruši zapleteni program celičnega delovanja. Ne videti, da se celice v območju be-lokriškega antenskega dežnika premikajo pogosteje kot drugje, pa je potrebno že kar nekaj kurje slepote. Če se Podgorjani na vso moč upirajo radarju na precej oddaljenem Slavniku, zakaj Portorožani molčimo? Pri sevanju je nesreča še v tem, da je človeškemu očesu nevidno in je zato zahrbtno, kol so zahrbtne tudi posledice. Te antene so tipičen produkt iz obdobja trdega socializma, v katerem je bila pomembna idejnost in prodajanje te ideje iz čim višje in čim močnejše antene čim dlje v italijanski pro štor. Prostor in ljudje v njem, ki so izpostavljeni sevanju, je bilo tedaj povsem marginalna zadeva. Zeleni, ki so bili še nedavno tega "šlager" strankarske demokracije in so v političnem pogledu prvi poklicani za varovanje prostora pred onesnaževanjem, za odstranitev tega vira sevanja ali vsaj za njegovo zmanjšanje, še niso storili ničesar Cilasov volilcev si na ta način najbrž ne bodo pridobili Najbolj udobno bi bilo molčati in reči. kaj me briga in če je drugim prav. tudi meni. V primeru, ko gre /a ogrožanje zdravja tolikšnega števila ljudi, pa preprosto nimamo pravice molčali! Dobro bi bilo. če belokriške antene ne bi nikogar "premaknile" in bi imel dr. Malačič v celoti prav Dokler pa sevanje je in ga je mogoče /a/nali tudi brez specialnih merilnih instrumentov, moramo žal računali tudi / njegovimi učinki
Jakob Cemaiar
JE KDO VPRAŠAL POTNIKE
Najbrž vas je večina opazila, da v občini Piran opravlja medkrajevno prometno povezavo podjetje Street tour iz Lucije, ki je bilo ustanovljeno pred kakšnim letom. Tudi to - enako kot prej Slavnik - seje lotilo konkurence - : taksistov. Izvršnemu svetu SO Piran je tako Street tour predlagal, naj koncesijo za vožnjo potnikov dodeli le enemu prevozniku, češ da so taksisti : nelojalna konkurenca, ki se ne drži nobenih pravil, pri tem pa jim odžira menda 50 odstotkov potnikov! Taksisti seveda ugovarjajo, da so bili oni I prvi, ki so leta '90 začeli s tovrstnimi lokalnimi vožnjami in to po enaki ce-! ni, kot jo je zaračunaval takrat Slavnik, da so močno razbremenili Piran, 1 saj se velik del ljudi zdaj odloča, da se vanj - namesto z lastnim vozilom - j zapelje s taksijem. Ob tovrstnih poizkusih prevlade močnejšega - ki so jih ( taksisti sicer vajeni - bi bilo potrebno za mnenje povprašati še potnike. j Večina bi obdržala oboje - avtobuske in taksiste, ki se navadno bolj pri- i lagajajo njihovim potrebam in željam in jih včasih zapeljejo malodane i pred hišo. Seveda pa ne gre zanemariti, da imajo tudi vozniki taksijev svo- ; jo računico in da se, vsaj pozimi, pravzaprav borijo za preživetje.
Livija Sikur Zorman
K ARA()KEJY4 POHODU
Obiskali smo nekaj lokalov, kjer se ob koncu tedna zbira mladina. Ker je pijača v diskotekah strahovito draga (viski npr. - 500 SIT), je pri mladih trenutno zelo v modi Pivnica Hotelov Metropol, kjer "žejnim" gostom vedno prijazno postrežejo s sveže točenim pivom in domačo hrano. Cene pa so vsaj trikrat nižje kot v diskotekah. Drugi manjši lokal, kjer imajo najboljšo pizzo, je Pergola ob osrednji plaži, znana po glasbi ( v živo.	^
V zadnjem času pa so nekateri podjetni gostinci končno ugotovili, da ( mladi postajajo vse zahtevnejši in si želijo predvsem zabave, v kateri , lahko aktivno sodelujejo. Tako so v lucijskem Blue baru uredili pose- , ben prostor, kjer lahko vsak - po mikrofonu in ob glasbeni spremljavi - i zapoje svojo priljubljeno pesem. Naprava, ki vsakemu omogoča, da se 1 pretvori v pevca, se imenuje Laser disk Karaoke (podjetja PIONEER), ki je podoben laserskemu gramofonu. Vendar pa laser karaoke razen re-: produciranja glasbe omogoča tudi reprodukcijo slike na ekranu. Vsak lahko torej zapoje izbrano pesem ob spremljavi glasbe, besedilo pa , sproti bere (oz. poje) z ekrana, kjer se izpisuje. Ce ima improviziran pevec težave s posluhom ali pa ne "ujame" prave melodije, si lahko pomaga s poslušanjem originalnega vokala ob že obstoječi spremljavi instru- i mentalne glasbe. Novejše tehnične izboljšave pa omogočajo tudi znižanje tonske višine izbrane pesmi, tako da lahko zapojejo tudi tisti, ki imajo nižje vokalne razpone. Skratka gost oz. družba lahko v lokalu s pomočjo karaoke sistema sama poskrbi za lastno in zabavo ostalih gostov.
Zabavajo se vsi, tako izvajalci kot poslušalci... Za nekaj minut lahko vsak "zablesti" kot pevska zvezda, medtem ko se ostali gosti zabavajo. Pomembna je predvsem korajža in ne pevski talent. V Blue baru lahko potencialni pevec izbira med 112 različnimi angleškimi popevkami in 40. znanimi komadi italijanskih izvajalcev: (npr. Woman in love, Love me tender, Feelings, Only you, My way, Stand by me... pa Ramazzoti-jeva Se bastasse una sola canzonc, Scnza una donna, Gente di mare, Cocciantijcva Marghcrita, stara Cclcntanova II ragazzo della via Gluck...) V lokalu je najbolj živahno ob petkih in sobotah po 22.00 uri. Takrat morajo gostje kar potrpežljivo počakati na mikrofon in sc priredi pravi karaoke koncert.
David Božič
Sicer pa je KARAOKE prispel iz daljnjega vzhoda - Japonske, zelo popularen je tudi v sosednji Italiji Na TV postaji Italia uno $0 karaoke koncerti v živo postali prava uspešnica. Najbrž ho "novost" kmalu nekaj običajnega (upamo) tudi pri nas.
POR TOROŽARIJE
mwzomiwd
[z prve roke smo izvedeli, daje bilo v mesecu anuaiju na piranskem pokopališču kar 16 pokogov. »oznavalci pravijo, da gre za rekordni rezultat. Ce e bodo takšni rendi
ladaljevali, bo »iransko »okopališče že etos prepolno. Nekateri tolikšno imrljivost lovezujejo s ladcem stare
iranske vlade (žalovanje), drugi pa s propadlim oizkusom ustoličenja nove (vzrok isti - žalovanje). BREZVLADJE PODALJŠUJE ŽIVLJENJE)
Nekdanji hotel, zdaj "samski" dom oz. geto 'alacevih delavcev, "Virginija", ki stoji tako rekoč samem središču Portoroža, naj bi kmalu spremenil vojo podobo in namembnost. Vsekakor je to azveseljiva novica, saj smo doslej na tej privlačni akaciji gledali, namesto vrvenja gostov - kako se uši perilo po razpadajočih oknih in balkončkih.
KAM SE BO PRESELILO PERILO?)
***
/se kaže, da se bo - razen ob bivšem hotelu Orion" (pri "Kaštelu") - perilo kmalu sušilo še ob ivšem hotelu "Istra". Delavci hotelov Palace, ki daj v nemogočih razmerah še živijo v Virginiji, naj i se (začasno?) preselili v "Istro". O začasnosti pa emo, kako je z njo... V "Avditoriju" so se, pravičeno, dostikrat pritoževali nad neurejeno odobo okolice "Kaštela", na katero so naleteli gledni udeleženci njihovih seminarjev, simpozijev i kongresov. Kako bodo gledali šele, ko se bodo na knih "Istre" pojavile sušeče se spodnje hlačke, lenice, ijuhe... Območje tržnice "Kaštel", avditorija in avtobusne postaje že celo večnost aka, da bi se doreklo, kako ga bomo uredili... DBMOČJE AVTOBUSNE POSTAJE, AVDITORIJA, KAŠTELA - NOVA "ELITNA" ETRT?)
***
Tisti, ki se ne spoznamo kaj dosti na hortikulturno rejanje prostora, smo mislili, daje park okoli Vile larija vzor urejenosti. Pa menda ni tako... oznavalci pravijo, daje to zgolj prostor, kjer se rižajo potke, ki nikamor ne vodijo in kjer so lopce postavljene tako, da sprehajalec, ki sede anje, "visi" navzdol... Ob adaptaciji stavbe so ekatera že osušena drevesa sicer odstranili, niso pa h nadomestili z novimi... V srcu Casinoja, lastniku i stavbe in parka ob njej, se je najbrž zdaj remaknila kakšna "zelena vejica". Odločili so se amreč, da urejanje tega parka zaupajo rokam rokovnjaka. (ZAKAJ SE V PARKU VILE
1ARIJE SPREHAJA TAKO MALO LJUDI?)
+ * +
I propos Vile Maria: zdaj je v njej igralnica, i ji gre, kot ji pač gre, restavracija, ki ji tudi re tako tako... Ob "Valentinovem" pa se je ašemu zaljubljenemu agentu ob pogledu na Marijo" in njen park nenadoma utrnila
"genialna" zamisel. V Vili Mariji bi lahko uredili poročno dvorano, kjer bi pripravljali poroke v prav posebnem, za par in svate, nepozabnem vzdušju. V Portorožu, mestu rož, se zaljubi marsikdo in nekateri se kasneje celo odločijo za poroko. Najbrž bi si želeli poročiti v kraju, ki je botroval njihovemu srečanju. (PORTOROŽ KOT
KRAJ ZALJUBLJENCEV)
***
Menda piranska opozicija mrzlično išče kandidata za novega mandatarja izvršnega sveta, potem ko je prvi -ki mu je skupščina zaupala mandatarstvo za sestavo nove občinske "vlade" - od obupa odstopil. Če ste vsestransko strankarsko razvita osebnost, znate odlično voziti slalom med povsem nasprotnimi si interesi, če ste (vsaj po srcu) zeleni in znate (vsaj za silo) zmoliti tudi kakšen očenaš in nimate bogate partijske
preteklosti (ali pa гјим r v , se lahko vsaj pohvalite, da ste pravočasno spoznali, dajo je treba jadrno ucvreti iz njenih vrst) in niste ženska, ste
pravi kandidat. (TAKOJ SE JAVITE OPOZICUI)
***
Ste vedeli, da imamo v Portorožu bunker? Niste!? Pa je. Tako nekateri pravijo Pivnici Hotelov Palace, kije pred leti zrasla na mestu krasne gostinske terase, kjer so poleti plesali in kamor je z moija zvečer zapihala osvežujoča sapica in vonj po moiju. Tja so veleumni turistični veljaki postavili sivo zaprto gmoto, ki zastira pogled na moije, tistim, ki so v njej, pa bi tako bilo vseeno, če bi bila kjerkoli pod zemljo. Pa še pozimi je neuporaben ta betonski "stvor", saj se ga ne da ogreti in v njem vleče z vseh strani (kar je dokazal letošnji pust, ko je zima prav posebej pokazala zobe). (ENKRAT LAHKO UGIBATE, KJE JE PORTOROŠKI BUNKER).
Kinološko društvo
Kinološko društvo Portorož želi s svojimi nastopi v tem letu popestriti turistično prireditveni koledar Portoroža. Pripravili bodo štiri prireditve in sicer:
*	7. maja RAZSTAVO AVTOHTONIH PSOV Slovenije,
*	2. julija POKAL PORTOROŽA -AGILITY '94,
*	3. septembra RAZSTAVO S TELESNIM OCENJEVANJEM ŠPORTNIH PSOV in * 8. oktobra za zaključek sezone TEKMOVALNI NASTOP V AGILITYJU. Obenem društvo še obvešča krajane, da sprejema prijave za pomladansko šolanje psov. Prijave pošljite na naslov: Kinološko društvo Portorož, r |]r^STAVa)
telefonu 73-493.

KOZMETIČNI NASVET: VPLIV STRESA NA KOŽO
Videz našega obraza in telesa odseva zdravje in urav-novešenost. Stres, ki je rezultat vpliva vrste dejavnikov iz našega vsakdanjega življenja, pušča sledi tudi na lepoti. Boj organizma proti izvorom stresa - agresivnim dejavnikom iz okolja, ki so fizične in psihološke narave (onesnaženost atmosfere in zemeljske površine, temperaturne razlike, ultravioletno sevanje, čustveni šoki, preutrujenost, pomanjkanje spanja...) je nenehen. Osnovna naloga kože je ščititi organizem pred neštetimi škodljivimi vplivi, ki povzročajo tvorbo prostih radikalov, ti pa prej ali slej načnejo epidermis. Zaščitno delovanje kože postane "preobremenjeno" posledice pa so preobčutljivost in hiter negativni odziv kože: pordelost, stezanje, srbenje, celo drobno luščenje. Koža, ki je bila dolgo časa neproblematična, se odzove na vsak preparat, postane lahko celo alergična. Ima utrujen videz, izgubi prožnoist, gladkost in sijaj, ten postane sivkast. Marija Scintilla v svojem študijskem in proizvodnem programu ortokozmetike upošteva stanje kože, ki so jo zaznamovale posledice stresa. Ker se stresu vedno ne moremo izogniti, lahko s primerno in redno nego, ob uporabi kvalitetnih preparatov, preprečimo posledice, ki niso prijetne za noben tip kože. Tudi redni obiski pri kozmetičarki so koži v veliko pomoč in preventiva pred prezgodnjim ostarelim videzom.
Maria Plaue
Kavarna GALERIJA v Piranu vam nudi sladice,
frappeje in koktejle, posebno izbiro kav in veliko ponudbo drugih pijač.
kavarna GALERIJA
V MODI JE PRODAJA PO TELEFONU
Prodaja raznega blaga po telefonu je na zahodu v navadi že vrsto let - nedavno pa je ta telefonska vez prešla državno mejo. Iz sosednje Italije - Trsta, Vidma, Pordenona - so se telefonski klici preselili tudi k nam. Naj vas torej ne preseneti prijeten ženski glas na drugi strani žice, ki vam v čistem slovenskem jeziku ponuja najčešče pohištvo za vaš dom. Pisarniškega pohištva nimajo, ker smo povprašali zanj. Vztrajali pa so pri ponujanju postelj, kuhinjskega, oblazinjenega pohištva itd... Ne vemo, kako so bili zadovoljni tisti kupci, ki so se odločili za nakup "mobilije" po telefonu. Vendar pa smo si ogledali zanimivo oddajo na nacionalnem italijanskem programu RAI 3 - "Mi manda Lubrano", kjer smo lahko videli in slišali, da se na ta način pogosto goljufa ljudi. Zato opreznost ne bo odveč, pa čeprav je glas v telefonski slušalki še tako prepričljiv in prijazen.	_
Miloš Jovanovič
.^ОкШВКкff „ MUg*
Adriatic
zavarovalna družba d.d. assicurazioDi s.p.a.
JAVNA RAZSVETLJAVA: KJE ,KDAJ...?
Sklad stavbnih zemljišč občine Piran se je januarja letos lotil precej trdega oreha, javne razsvetljave v občini Piran. No, zob pri tem ni polomil, upamo, da si jih ne bo pri uresničevanju svojega obsežnega letošnjega programa osvetljevanja temnih ulic, ki jih je - roko na srce - največ dva koraka od samega cei Portoroža. Člani upravnega odbora Sklada so sestavili priorite cest in ulic, kamor je najprej potrebno napeljati luč. Za obsežnejše investicije bo denar prispeval Sklad, za manjše pa občinski proračun. Pa to niti ni bistveno; ljudi zanima predvse kdaj bodo ponoči hodili po razsvetljenih in varnejših poteh.
V	Portorožu naj bi se najprej lotili v nebo vpijoče Belokriške ceste in svetilke postavili od križišča pri oddajniku do križišča "Tomi". Ocena stroškov je 15.650.000,00 SIT. Javna razsvetljava za Fizine je ocenjena na 870.000 tolarjev, na nek; več kot 3.500.000,00 pa tista na Prečni poti. Te poti imajo pri izvedbi v Portorožu največjo prednost, potem so še one v "drugem rangu": krak Senčne poti pri bivšem Zdravstvenem domu, krak Koprske ceste, Mirni kot, Pot pomorščakov, parkirišče ob avtobusni postaji, Ob progi (sedanja Senčna pot] hotelom Metropol.
V	drugih krajih v občini so ulice - kaže - bolje razsvetljene, zг je v programu zajetih manj ulic iz Pirana, Lucije in drugod. V Piranu je zato v programu le postavitev dodatnih svetil na deli Rozmanove in Ulice IX. korpusa, v Luciji pa pri Fazanu, za banko na Ukmarjevi ulici, na avtobusnem postajališču na Seči Elektro Koper, ki je pripravilo oceno stroškov za napeljavo javne razsvetljave v občini Piran, je za Liminjan, Lucan in Kampolin modro ugotovil, da nimajo javne razsvetljave, da p; najprej treba povprašati krajane ali in kje si jo želijo. V Strunjanu naj bi dobila luč cesta do hotela Salinera, v Sečovlj« pa tista pri cerkvi in zdravstvenem domu, pa v naselju Dragor v Parecagu pri trgovini in na Gorgu. Seveda mora ves ta program - s prioritetami vred - še prej "blagosloviti" občinska skupščina.
LS
OSUPLJIVO ODKRITJI
{ П/О Ut
dani k regali, presents art gallery
Lucija, Obala 120 tel,: 066 70-21H
6te v zadregi pri izbiri pravega darila? Obiščite nas! prijetnem okolju to ne bo več težko. 'Pomagali vam bomo izbirati v množici koristnih in okrasnih daril. State cercando un bel regalo? ženite a trovarci! 4n un atmosfera piacevole e bella potrete scegliere tra mille idee un regalo per tutte le occasioni.
^ Slovenski literarni zgodovinarji ^ živijo v hudi zmoti, ko nas sko2 šolske učbenike, enciklopedije i druga strokovna berila seznanja s slovenskimi humoristi in s; riki, ki naj bi bili predvsem kr ki družbe in političnih dogodko pri nas. Bolj ko namreč spremljam in spoznavam politične per petijc in vse take in drugačne zaplete ter razplete številn afer, bolj mi je jasno, da Slovenci v svoji literaturi sploh ne poznamo ne satirikov, ne satire. V resnici gre za zelo resne, verodostojne zapise o resničnih dogodkih, kajti SI vcnci smo pač tako prežeti z edinstvenim smislom za hu mor, da tudi v politiki in gospodarstvu smrtno resno zbij mo šale. Skratka: SLOVENSKE SATIRE NI! Mi smo ZARES taki'
S. Požar, Lucij
Dobro blago se samo hvali...
Pri prebiranju izolskega občinskega časopisa "Mandrač" nam je v oči padlo pismo nekega bralca, ki najprej - kot pravi -dobronamerno okrca ta list in mu pri tem malodane za vzgled ponudi "Portorožana". Seveda nam je z nekaj vrsticami tako popihal na dušo in dvignil samozavest, da jih moramo objaviti: "Pred dnevi mi je prišel v roke lokalni časopis Portorožan. Zelo pester in idejen :asopis, ki pritegne ne le Portorožane, da ga z užitkom preberejo od a do ž. Ne mislim, da se morate zgledovati po Portorožanu, vem, da ste sposobni narediti še kaj boljšega."
Številka Inumero 2*februar/febbraio 1994* letnik/anno IV* Portorožan je vpisan v register časopisov pod št. 990* predsednica časopisnega sveta: Majda VLAČIČ* UREDNIŠTVO/REDAZIONE: Marko ZORMAN (v.d. gl in odg urednika), Mitja JANČAR, Jovan NIKOLIČ, Snežna REŠEK, Irina STEGEL, Livia SIKUR ZORMAN* oblikovanje naslovnice! copertina di Teo TAVŽELJ, dia.* računalniški prelom: Toms, GraffitLine d.o.o. Izola* tisk/stampa: PiGRAF d. o. o. Piran * naklada/tira tura: 2200* izdajatelj/editore: KS PORTOROŽfCL DI PORTOROSE* NASLOV UREDNIŠTVA/INDIRIZZO DELLA REDAZIONE: Obala 16, Portorož! Lungomare 16, Portorose* telef.: 066/73-046* cena enega izvoda/prezzo di un'esemplare: 0 SIT. V TEJ ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE/ A QUESTO NUMERO HANNO COLLABORATO: Sonja POŽAR, Dušan PUH, Franc BERGANT, David BOŽIČ, Jakob ČEMAŽAR, Sandra KUMP, Vukica JO VAN O VIČ-KREVA TIN, Miloš JOVANOVIČ, Vida PREMRL, Žare LIPUŠČEK, pa še kdo... Vinjete: Sandro Sambi.
NON SOLO UNA GIORNATA DELLA CULTURA SLOVENA
La campana del Duomo di Pirano annuncia le sei. Nella časa Tartini c'e' gia' movimento. Poco a poco si stanno raccogliendo i partecipanti alia serata letteraria organizzata nella Comunita' degli Italiani di Pirano in onore alia giornata della cultura slovena. Nervosa attesa dell'ospite d'onore, poetessa Loredana Boljun che presentera' alcune delle sue poesie in dialetto dignanese, raccolte nel suo ultimo libro "Marzere" (muro a secco). Finalmente arriva, con sorriso smagliante e sguardo commosso di fronte al pubblico per lo piu' italiano, al quale si puo' rammaricare solo scarsa presenza giovanile. Penso che a tutti ascoltatori rimarra' molto impressa la poesia che da' anche titolo della raccolta, Marzere appunto. Quest'ultima riassume nelle melodiose rime il viscerale amore verso la madre e la terra istriana. Segue la presentazione di "letterati di casa nostra" come annuncia la presentatrice signora Ondina Lusa. Partecipano Maria Palakovič, Adriana Cah, Cesarina Smrekar, Irma Fonda e infine la sottoscritta. Non bisogna dimenticare i delicati intermezzi musicali del giovane violinista Bruno Cibej, che suona brani di Tartini e Messaen. La serata si conclude in spensierata allegria creata dalla lettura di un brano in dialetto piranese della signora Irena. Segue un fragoroso applauso proveniente soprattutto dagli ascoltatori che possono con lei condividere i ricordi di una Pirano diversa dalla odierna; piu' povera forse ma vitale come a volte non lo sembra piu'.
Sandra Kump
MOJ PR VI INTER VJU
Učili smo se o trgovinah. Obiskala sem market v Portorožu in vprašala prodajalko: 1. Kako vam je ime? - Miroslava.
2.	Koliko let že delate? - 25 let.
3.	Iz kje dobite stvari? - Iz cele Slovenije.
4.	Vam je všeč vaš poklic? - Ta poklic mi je zelo všeč, ker rada delam z ljudmi.
5.	Kakšno je delo z ljudmi? - To delo ni vedno lahko. Vedno moram biti nasmejana in dobre volje.
Nekateri kupci so zelo zahtevni, prodajalka pa mora biti zmeraj prijazna. To je bila res prijazna prodajalka iz marketa v Portorožu, ki mi je ob koncu intervjuja podarila dve veliki čokoladi, s katerima smo se skupaj s sošolci posladkali.
Maja Bjelica 2.r. PORTOROŽ
PREGHIERA DEL M AT TIN O
Anche stamane ha fatto a me ritorno la chiara luce del fratello giorno, anche stamane, appena risvegliata, gli uccelli m'hanno dato il ben levata, anche stamane, dono dei piu' rari, ho salutato i miei amati cari!
Di tanta grazia, altissimo signore sia lode a te dal fondo del mio cuore!
Aurora Birsa
SPOŠTOVANE BRALKE IN BRALCI "PORTOROŽANA " PODJETJE ZA OSKRBO S TOPLOTNO ENERGIJO "OGREVANJE d.o.o. PIRAN VAM SPOROČA SVOJE SPREMENJENE TEL.
ŠTEVILKE: UPRAVA: 75-895 KOTLARNE: ŠOLSKA ULICA: 76-34 7 LIMINJAN: 71-532 OBALA: 71-533
Za to številko "PORTOROŽANA " so prispevali: Caffe bar ROSI iz Lucije 1.000 tolarjev, Majda BRAGHIERI z Vilfanove ulice 1.500 SITi Marica HER VA TIČ s Šentjan 1.000 tolarjev, Julka MARO LT s Senčne poti 500 SIT, Janez KOSE L J s Senčne poti 1000 tolarjev, gospa, kije raje neimenovana, 1000 SIT, Jasna KRM AC iz trgovine "JAGODA " v Luciji 5000 tolarjev, Giorgio SMILOVIČ z Lad-jedelniške rebri 1000 tolarjev ter gospa s Fizin, ki tudi zeli ostati anonimna 2000 tolarjev. Ponovno pa so se izkazali krajani s Preč ne poti in za "Portorožana" prispevali: družina TI MIČ 1000 tolarjev, družina OGRIN1000 SIT, R. STERGULC 500 tolarjev, družina PETRIN J A 1000 SIT, družina MI-KLUŠ1000 tolarjev, Aleš DOBRA VC 1000 SIT, družina LOTRIČ 1000 SIT, Dragica DURSIČ 500 tolarjev, Erna in Miro FIRM 1000 tolarjev, družina TOMIČ 500 tolarjev, družina RITOŠA 1000 tolarjev, družina DOBRA VC 1000 SIT, Ivo KR1BL 1000 tolarjev, družina UMEK 1000 tolarjev, družina FIRM 1000 tolarjev, družina NARANČIČ 1000 tolarjev in Boutique "Rožmarin" 1000 tolarjev. Krajanom Prečne poti se uredništvo še posebej zahvaljuje.
"Portorožan" se zahvaljuje vsem in se priporoča! Za "Portorožana" lahko prispevate osebno v tajništvu KS PORTOROŽ (1. nadstropje levo) ali po položnici na žiro račun KS Portorož št. 51410-645-50022 s pripisom "Za Portorožana ".
KJE DOBITE PORTOROŽAN-a?
"Odprli" smo nekaj novih distribucijskih mest, kjer lahko najdete "Portorožana". Lahko pa si ga naročite po pošti (pokličite na tel. 73-046) -seveda pa so potem zaželjeni vaši prostovoljni prispevki za poštnino. PORTOROŽ: V centru: v prenovljeni trgovini Mercator-Degro pri avtobusni postaji, v trgovini "Jestvina" pri parku s kipom Suzane, na pošti, v "Lipi" (ki tja do velike noči gostuje zgoraj, nad bivšo "Lipo"), na banki; v Fizinah: v marketu Renex; na Ber-nardinu: v Minicoopu; na Belem križu: v trgovini "Jestvina", v trafiki "Sonja" in v marketu Mercator-Degro. LUCIJA: v centru: v marketu Mercator-Degro, v trgovini "Na križišču", v "Lipi", na pošti; v okolišu diskonta: v marketu "Jestvine"; na Liminjanski ulici: v trgovini "Jestvina"; na Vojkovi ulici: v MINI marketu.
AVDITORIJ PORTOROŽ
program za marec * program za marec * program za marec
*	sobota, 5. marec ob 16.00: OTROŠKI PROGRAM - KONCERT MATEJE KOLEŽNIK (cena vstopnice: 300 tolarjev, predstava je za otroški abonma in izven);
*	sobota, 5. marec ob 20.30: VLADO KRESLIN IN BELTINŠKA BANDA (cena vstopnice: za mladino do 20 let 500 tolarjev, za odrasle 900 tolarjev);
*	nedelja, 6. marec ob 18.00 in ob 20.30: FILMSKO GLEDALIŠČE
-	POPOLNI SVET (novi film Clinta Eastwooda in Kevina Costnerja);
*	sobota, 12. marec ob 16.00: OTROŠKI PROGRAM - Lutkovno gledališče Kobanci, Kamnica: RADOVEDNI SLONČEK (radovedni slonček nenehno oblega živali s svojimi vprašanji, zaradi njegove vsiljivosti ga prebunkajo, žalosten se odpravi po svetu, da bi zvedel, kaj poje krokodil za kosilo, med potjo srečuje različne živali... avtor: Kipling Vladičina, cena vstopnice: 300 tolarjev, za otroški abonma in izven);
*	sobota, 12. marec ob 20.30: VEČER Z GOSTOM, (cena vstopnice: 700 tolarjev);
*	nedelja, 13. marec ob 18.00 in ob 20.30: FILMSKO GLEDALIŠČE
-	komedija OČKA V KRILU;
*	sobota, 19. marec ob 20.30: GLEDALIŠKA PREDSTAVA - Milan Jesih: LJUBITI - variacije odnosa med moškim in žensko v vseh
njegovih predvidenih in nepredvidenih oblikah (režija: Matjaž Zupančič, igrajo: Ivo Ban, Maja Sever, Barbara Levstik, Silva Čusin, Mojca Ribič, za abonma in izven, vstopnina: 1000 tolarjev);
*	nedelja, 20. marec ob 18.00 in ob 20.30: FILMSKO GLEDALIŠČE
-	drama SRCE OSAMLJENIH;
*	petek, 25. marec ob 20.30: OTVORITEV RAZSTAVE VSESTRANSKEGA UMETNIKA RUDIJA STOPARJA iz Sevnice
*	sobota, 26. marec ob 20.30: KONCERT - OLIVER DRAGOJEVIČ IN FARAONI (cena vstopnice: 1000 tolarjev);
*	nedelja, 27. marec ob 18.00 in ob 20.30: FILMSKO GLEDALIŠČE
-	komedija DENIS POKORA;
*	četrtek, 31. marec ob 20.30: Stolna cerkev Piran -VELIKONOČNI KONCERT - W. A. MOZART: REQUIEM (komorni orkester Cappella Istropolitana, zbor in solisti iz Bratislave, dirigent: Harald Nerat).
ZA APRIL NAPOVEDUJEMO:
* sobota, 16. april 1994: ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE (dirigent: Milan Horvat, solist: Igor Škerjanec - violončelo, program: Osterc, Tartini, Schubert).
Urejati finančne zadeve ob radovednih pogledih neznane osebe,
i « i •• • • •• i ki stoji za vami^ni prijetno.
Zato smo v enotah SPLOSNE BANKE KOPER
uvedli novost MODRO ČRTO ZASEBNOSTI,
s katero Vam želimo omogočiti
več zasebnosti
in oseben pristop pri vsakodnevnem finančnem poslovanju.
UPOŠTEVAJTE MODRO ČRTO SPOŠTUJTE ZASEBNOST
/o splošna banka koper