Ljudski učitelj in sadjarstvo. (Julius J a I) 1 anc z j.) Dokaj zamore pospeševati ljudski učitelj napredek v sadjarstvu in marsikaj storiti da postane sadjarstvo vir blagostanja. Na Ceskem, koder iz sadjarstva nima le mali posestnik svojega dobička, ampak kjer tudi veleposestnik ne zarnetava te stroke kmetijstva, nahaja se skoraj pri vsaki šoli drevesnica. Tej koristni naredbi na Českem, pa tudi na Moravskem, snie se pripisavati vpliv na tarnošnje kmečko ljudstvo, da je ono dobilo ljubezen in razum za sadjarstvo. V Hesen - u, na Virteraberškem in deloma na Bavarskem nahaja se tudi skoraj pri vsaki šoli drevesnica, katero učitelj pridno oskrbuje ter tako koristi svoji občini. Posebno je pa udomačeno sadjarstvo na belgiških in švedskih šolah. za to pa kmetovalec v teh deželah silno spoštujc sadjarstvo. Kar se da v posameznih deželah naše države in v drugih deželah tako lepo izvršiti, to dalo bi se tudi pri nas vpeljati. Nobena šola na deželi ne srnela bi biti brez drevesnice, kajti ona zamore biti ravno tako dober prostor za vzgojo otrok, kot pa učilna soba sama. V srci marsikaterega otroka da se obuditi kal, ki je pomenljiv za vse njegovo prihodnje življenje. Drevesnica je učitelju najbolje sredstvo, rastečemu mladenču pokazati vrednost sadjarstva, vzgojo od semenskega zrna noter do dovršenega drevesa. V drevesni seznani se pridni učenec z oplemeničenjem, s škodljivimi rarčesi in z druzimi koristnimi rečmi, katere se globoko vtisnejo v spomin otroka, da jih nikdar ne pozabi, arapak pozneje na svojo korist in korist druzih porabi. Vprašain, ali bodo otroci, koje je učitelj napeljeval k ljubezni in veselju do sadjarstva, poškodovali zlobno drevesa? Mislim, da ne. Spoznanje vrednosti sadnega drevja, spoštovanje javnih nasadov, postane splošno in ne malo deluje se na ta način proti surovosti naše mladine. Z drevesnico je učitelj v stanu vpeljati v šolo uspešni pouk o sadjarstvu zlasti, za odrastlo mladino, z eno besedo: učitelj osnuje lehko popolno napredovalno šolo za sadjarstvo. Ako učitelj vzdržava pri svoji šoli drevesnico, more s tem občini še drugo korist nakloniti, kot pouk v sadjarstvu. Ne le, da je iz učiteljeve drevesnice prišlo veliko drevesec v soseskine vrte, atnpak marsikateri gospodar, ki je večkrat mimo drevesnice moral iti, sklenil je, se pridno sadjarstva poprijeti. Pa še na drugi način more učitelj delovati. V primernem času naj gre s svojimi večimi učenci, ki so bili v šolski drevesnici pridni, po posameznih vaških vrtih in naj na tamošnjem drevji izvršuje potrebna dela. Jaz omenim od vseh teh Ae\ samo eno, to je oplemeničenje, da pokažem, kaj se da s tem v soseski doseči. Recimo, da je učitelj s svojimi učenci v kakih desetih vrtih precepil taka drevesa, ki dozdaj niso rodila ali pa le slabo sadje rodila, z dobrimi vrstami. čez nekaj let ta drevesa dobro rodijo tcr lastnikom lep denar donašajo. Nasledek tega je, da sosedje uvidijo korist tacega dela, oplemeničijo tudi svojo slabo drevje in tako pospešijo sadjaistvo vscmu kraju. Stacimi deli, izvršenimi s pomočjo starejih učencev, ne razširja se le, kako oskrbovati drevje, ampak z dobrim vzgledom, ki ga da dobro oskrbovano drevo s tem, da bolje rodi, razširja se umno sadjarstvo v vsi občini. Učitelj naj pa tudi sam vzpodbuja k pridnemu sajenju sadnega drevja. Ako obišče kak sadni vrt in vidi prazen prostor, naj ne preneha poprej prigovarjati pos^stniku, dokler mu ne obljubi, drevesa vsaditi. Ako ima srenja ceste in pota, pašnike in goličave, potem so ti prostori lepa mesta za učiteljevo delovanje, in on more prostore zasaditi z drevjem, ki enkrat donaša lepo korist občini. Za izvrševanje takih nasaditev dajo se porabiti veči učenci iz nadaljevalnih šol, in gotovo bode občina s ponosora gledala na delo, kojo je občinska mladež na občno korist izvršila. Take nasaditve čuva in brani vsa občina in tudi učitelj zadobi na spoštovanji, ki tako deluje za občni blagor. Učiteljeva skrb mora biti, razširjati le take sadne vrste, katere rade veliko rodijo in sicer sadje, kojo je dobro za kupčijo; na drugi strani naj pa zopet skrbf, da zadobi v občini se nahajajoče sadje pravo ime. Koliko je pri tem prilike, spoznavati prave vrste ter njih nasaditev priporočevati! Splošno naj pa učitelji naših ljudskih _ol povsod, koder je le mogoče, vzpodbujajo in svetujejo, da se sadjarstvo povzdiguje, ki je vender tako zelo koristno, posebno za manjšega posestnika. Prvi pogoj je pa: učitelj mora pokazati na svojem vrtu, da je tudi sam vzgleden sadjerejec. (Po nNov.a)