GG - Bled GG - Kranj ALPLES - Železniki JELOVICA - Škofja Loka LIP - Bled ZLIT-Tržič AERO-CELULOZA-Medvode GRADIS-UO- Škofja Loka LETOI ŠTEV. 3 1976 GLASILO SESTAVLJENE ORGANIZACIJE: ZDRUŽENO GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO » G L G « BLED Srednjeročni razvojni program Srednjeročni plan je temeljni načrt ekonomskega in družbenega razvoja za petletno obdobje — Optimalno je treba izkoristiti biološko tehnične zmogljivosti gozdne proizvodnje — Delitev dela in proizvodnega programa. Bled — S srednjeročnim pro-programom razvoja, ki smo ga sprejeli v okviru sestavljene organizacije gorenjskega gozdnega in lesnega gospodarstva, smo se zavestno odločili, da uresničujemo zakon o družbenem planiranju. S srednjeročnim programom zagotavljamo zadovoljevanje potreb in interesov delavcev, vsi pa moramo neprestano, najmanj vsako leto analizirati, kako poteka uresničevanje srednjeročnega plana. Sproti moramo sprejemati ustrezne ukrepe, ker bomo le tako dosegli svoje cilje. Pripadamo tistim panogam, ki so vertikalno neločljivo medsebojno organsko povezane: gozdna surovina, les, predelava, prodaja so sestavne prvine naše panoge. Izredno pomembna je predvsem lesna surovina, gozdne površine in gozdno-tehnična proizvodnja, ki pomeni izhodišče in osnovo lesnega gospodarstva. Delavski svet »GLG« je na svoji zadnji seji, 3.12.1976 sprejel program srednjeročnega razvoja 1976—1980. V program je vključil tudi tabele razdelitve hlodovine ter pokrivanja »Jelovice« z žaganim lesom v srednjeročnem obdobju. Delavski svet zahteva do 31.12.1976 dokončno termini-ranje in delitveni program Med Lipom in Jelovico, ki se mora že izdelan vključiti v srednjeročni razvojni program, o čemer bo DS ponovno sklepal. Če pogledamo podatke o gozdnih površinah, nam nedvomno povedo, da je v blejskem delu več gozdov v družbeni lasti, v kranjskem predelu pa je več gozdov v zasebni lasti. Enaka ugotovitev velja tudi za gozdno-tehnično proizvodnjo, ki s svojimi količinskimi kazalci o razpoložljivih gozdnih sortimentih daje najbolj odločilne temelje razvojnega programa lesno-pre-delovalne industrije, ki se razvija najbolj na virih domače in usklajuje svoje tehnične zmogljivosti z biološko-tehnično zmogljivostjo gozdov. Prav zato so o temeljih plana sklenile TOZD gozdarstva in TOZD lesne predelave samoupravni sporazum o temeljih plana Iz smernic planiranja pa jasno izhaja poleg načela nenehnega spremljanja dogajanj tudi načelo fleksibilnosti — prilagodljivosti plana. Zato lahko tudi pričakujemo, da bodo plani doživeli marsikatero spremembo, saj smo izhodišča izoblikovali prav v času naj nižje konjunkture v svetu. Medtem pa smo prvine plana z analizami približali čimbolj realnim osnovam in zagotovili čimvečjo objektivnost. Tako z dopolnili in s spremembami v fazi priprav lahko ocenjujemo plan kot realen. Gozdna proizvodnja V srednjeročnem planu je pri organizaciji združenega dela GG Bled, ki gospodari z gozdovi blejsko-gozdnega gospodarskega območja predvidena proizvodnja: leta 1980 naj bi se obseg proizvodnje iglavcev povečal za 7,5 odstotka, obseg proizvodnje listavcev za 12,4 odstotka, skupaj torej za 9,2 odstotka. Ta obseg je usklajen z desetletnimi gozdno-gospodarskimi načrti za posamezne ureditvene enote, v tem pa je zajeta prirastna sposobnost in stanje gozdov, upoštevajoč donose in zagotovitev ostalih splošnih funkcij gozda. V družbenem gozdu ni predvidenega porasta proizvodnje, v zasebnem gozdu pa je z ozirom na stanje predviden večji obseg za okoli 27 odstotkov. Da bi lahko vse to uresničili, pa bo treba zgraditi gozdne komunikacije, Samoupravni organi so se odločili, da v naslednjem petletnem obdobju zgrade letno v gozdovih družbene lastnine 14 kilometrov cest, v zasebnih gozdovih pa 10 kilometrov cest. Tako bi skupaj zgradili v vseh gozdovih 120 kilometrov gozdnih cest. Zlasti zaradi nezavidljivega stanja v zasebnem gozdu, težko dostopnem in odmaknjenem. Kranjsko gozdno območje zajema 107.500 hektarov površine, gozdovi pa pokrivajo kar 60 odstotkov vse površine in segajo do nižine 350 metrov do gozdne meje 1.500 metrov nadmorske višine in so večkrat presekani in pretrgani s poljedelskimi in pašnimi površinami. Sedanje stanje gozdov je odraz dosedanjega gospodarjenja. Zaradi ekstenzivnega gospodarjenja v preteklih letih je dosti gozdov spremenilo svojo naravno obliko in se degradiralo v grmišča in panj asti gozd. Na kranjskem območju je 20.286 hektarov družbenih gozdov in 45.691 gozdov v zasebni lasti. Računajo, da bo drobnega lesa iglavcev skupaj z drobnim tehničnim lesom okrog 15 odstotkov vsega poseka iglavcev ali skupaj 22.000 kubičnih metrov, skupaj pa bo 5.000 kubičnih metrov lesa iglavcev za iverne plošče. Predvidevajo tudi, da bo skupaj okoli 35.000 kubičnih metrov netto drobnega lesa listavcev ali kar 50 odstotkov od vse količine listavcev. Ob taki proiz- vam želi uredništvo vodnji gozdnih sortimentov, kakršno načrtujejo, predvidevajo, da bodo lahko izločili od drobnega manjvrednega lesa v družbenem sektorju gozdov 10.000 kubičnih metrov drv za iverne plošče in v drugem sektorju 5.000 kubičnih metrov drv za iverne plošče. Te količine lesa pa bodo lahko dostavili tovarnam ivemih plošč le ob zagotovitvi višine tržne cene za te Sortimente, katera pa se bo občasno gibala na domačem in na tujem tržišču, povečana za 5 do 10 odstotkov. Za takšno proizvodnjo pa bodo morali v kranjskem sektorju zgraditi na območju družbenega gozda 19 kilometrov cest in na področju zasebnega gozda 7 kilometrov cest letno. Srednjeročni načrt tako predvideva, da bi gozdove kar najbolj izkoristili. Za proizvodnjo celuloze je potrebno pridobivati polovico potrebne surovine tudi izven regije in se zato že sklepajo ustrezni samoupravni sporazumi. V regiji ni specializirane predelave listavcev, predvsem gre za bukov les, zato ni mogoče sklepati o surovinski bilanci. Bukovo hlodovino predelujejo izven regije in edino Alples je pripravljen skleniti sporazum za dobavo hlodovine listavcev za potrebe predelave masivnega lesa za pohištvo. Industrijska poraba tehničnega lesa listavcev, predvsem bukovine v regiji še ni organizirana, to pa je pričakovati z rekonstrukcijo tovarne celuloze in papirja v Medvodah po letu 1980. Doslej sta GG Bled in GG Kranj sklenila samoupravni sporazum o temeljih plana s tovarno ivemih plošč Brest Cerknica za dobo treh let in 10.000 kubičnih metrov bukovega tehničnega lesa. Za potrebe Jelovice pa bodo po sporazumu Alplesa, Gradisa, Lipa Bled in ZLIT Tržič dobavljale dogovorjene količine žaganega lesa iglavcev. K sporazumu se je priključila tudi Kme-tijsko-gozdarska zadruga Srednja vas Bohinj in Kmetij sko-go-zdarska zadmga Sora Žiri. Delavci v TOZD že tudi s 70 odstotki ostankov oskrbujejo Tovarno celuloze, za nadaljnje pokrivanje teh potreb pa se dogovarjajo s sporazumom. Žage in predelava lesa Skupna tehnična zmogljivost žag znaša okoli 250.000 kubičnih metrov letno, kar pa daleč presega potrebne proizvodne zmogljivosti. Nobena žaga ni najbolj sodobna, večina jih je zastarelih. To bo potrebno nujno izboljšati, medtem ko so za lupljenje in pripravo hlodovine za žaganje že zgrajene nekatere sodobnejše naprave pri žagah. Program stavbnega pohištva obsega 42 odstotkov vse prodajne vrednosti, ploskovno pohištvo 16 odstotkov, hiše 8,67 odstotkov, opažne plošče 6,62 odstotkov, žagan les iglavcev v izvozu in v domači prodaji pa le 4,59 odstotkov. Pomembnejša pa je v prodajnem programu vrednost ladijskega poda in oblog s 6,87 odstotkov udeležbe. Večji razvojni razmah obeta proizvodnja masivnega pohištva, ki že zajema okoli 6 odstotkov vse prodajne vrednosti. Proizvodnja celuloze iglavcev za leto 1976 predstavlja okoli 20 odstotkov vsega dohodka, medtem ko se za leto 1980 predvideva delež celuloze in papirja okoli 24 odstotkov vsega dohodka predelave lesa v regiji. Delitev dela in programa Najpomembnejša je vsekakor delitev programa v proizvodnji stavbnega pohištva. Delitev programa pa še ni izvedena, zato pripravljajo analize koordinacijski odbori. Naložbe GG Bled predvideva naložb za 38 milijonov 950.000 dinarjev, od tega lastnih sredstev 93 milijonov 893.000 dinarjev. Naložbe veljajo za gozdne ceste, za gradnjo mehaniziranega hlodišča na Rečici ter za mehanizacijo. GG Kranj predvideva naložb za 20 milijonov 450.000 dinarjev, od tega lastnih sredstev 14 milijonov 400.000 dinarjev. Denar bodo namenili predvsem za gozdne ceste ter modernizacijo. Alples bo vložil 104 milijone 422.000 dinarjev, od tega lastnih 79 milijonov 218.000 dinarjev v strojno opremo, v mehanične delavnice, rekonstrukcijo tovarne ter v novogradnjo za predelavo masivnega lesa. Jelovica predvideva investicijsko predračunsko vrednost 155 milijonov 980.000 dinarjev, od tega 88 milijonov 836.000 dinar- (Nadaljevanje na 3. strani) Poslovni rezultati Vse članice v okviru »GLG« so v devetih mesecih letošnjega leta dosegle zadovoljive poslovne rezultate. Primerjalna analiza je dokaj ugodna, saj pokaže, da se je celotni dohodek povečal za 19 odstotkov, uporabljena sredstva so bila večja za 16 odstotkov, družbeni proizvod je porasel za 22 odstotkov, doseženi dohodek je bil višji v primerjavi z lanskim enakim obdobjem za 28 odstotkov, neto akumulacija za 15 odstotkov, bruto akumulacija za 10 odstotkov, bruto osebni dohodki so bili višji za 25 odstotkov, povprečni mesečni neto osebni dohodki na zaposlenega za 10 odstotkov ter število zaposlenih, ki se je povečalo za 5 odstotkov. Koko po dveh letih ocenjujemo uspešnost združenega delo v okviru »GL6« Letošnje poslovno leto se izteka. Bilo je leto, pomembno tudi za delavce gorenjskega gozdnega in lesnega gospodarstva, saj so v tem obdobju vložili izdatna prizadevanja za utrditev svoje samoupravne povezanosti, s svojimi odločitvami, samoupravnim dogovarjanjem in odločanjem pa ponovno dokazali, da je bila takšna organiziranost lesnega in gozdnega gospodarstva gospodarno in samoupravno zasnovana in uresničljiva. S tem v zvezi smo postavili nekaj vprašanj predsedniku kolegijskega poslovodnega organa »GLG« tov. Tolar Pavletu: »Tovariš Tolar, kaj sodite o gospodarjenju članic sestavljene organizacije gorenjskega gozdnega in lesnega gospodarstva v letu- ki se izteka?« »Ko zaključujemo poslovno leto 1976, lahko ugotovimo, da so članice »GLG« dobro gospodarile, kljub temu, da so bile v prvem polletju precejšnje težave zaradi stagnacije na domačem in na tujem tržišču. Prvo polletje je zaradi objektivnih težav bilo poslovno izredno zaskrbljujoče, saj so se zaloge proizvodov nenehno povečevale, skladišča so bila polna, bilo je manj razpoložljivih obratnih sredstev in precejšnja nelikvidnost. V drugem polletju pa se je položaj bistveno spremenil na bolje, kupna moč in povpraševanje je bilo izdatnejše tako na domačem kot na tujem tržišču. Zalog je bilo vedno manj, likvidnost boljša, izvoz znatno ugodnejši. V devetih mesecih letošnjega leta se je samo izvoz v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečal za 38 odstotkov in so bile zaloge, v prvem polletju letošnjega leta tako zaskrbljujoče, prodane in razprodane. Povpraševanje je tako naraslo, da danes proizvodnja ne more dohajati vseh potreb in zahtev, saj je znano, da potrošniki čakajo tudi po več mesecev na nekatere proizvode pohištva.« »Letos je v Sloveniji potekala solidarnostna akcija za obnovo prizadetega Posočja. Kaj sodite o pomoči članic sestavljene organizacije?« »Članice »GLG« so se hitro, pravočasno in zavzeto vključile v prizadevanju za obnovo prizadetega Posočja. Največje breme je vsekakor prevzela škofjeloška Jelovica, ki se je obvezala, da zgradi montažne objekte v vaseh ob Soči in tako oblikuje cela nova naselja. Izdatne napore so vložili tudi delavci škofjeloškega Gradisa in tudi ostale članice sestavljene organizacije, ki so se vključile s kooperacijo pri teh delih in zagotovile zadostne količine lesa ter se odločile za več drugih oblik solidarnostne pomoči.« »Kaj opredeljuje srednjeročni razvojni program, kaj še posebno pomembnega čaka članice v naslednjem petletnem obdobju?« »V letošnjem letu pripravljeni srednjeročni program opredeljuje začrtane smernice razvoja članic na vseh področjih in ureja razdelitev surovine, nadaljnje naložbe, dokončno delitev proizvodnih programov, zaposlovanje, razvoj standarda delavcev, delitev dohodka in združevanje sredstev za gradnjo gozdnih komunikacij. Ugotavljamo, da moramo predvsem združevati sredstva za gozdne komunikacije, ker je precej gozdnih površin zasebnega sektorja razmeroma težko dostopnih in so proizvodni stroški tako visoki, da ponekod presegajo vrednost sortimentov, kar vpliva na zmanjšani interes za sečnjo na teh površinah. Še posebno pomembno pa je to, da srednjeročni program opredeljuje razdelitev surovine, saj takšna razdelitev omogoča vsem članicam nemoten in normalen nadaljnji razvoj. Po svojem pomenu izredna naložba tovarne celuloze Aera iz Medvod je že realizirana in se vključuje v srednjeročni program, vsi pa bi si morali prizadevati, da se uresničijo tudi vsi ostali programi naložb, ob tem pa kar najbolj racionalno izkoriščale tudi sedanje zmogljivosti. Le tako se bo povečala produktivnost dela, ki je v času stagnacije upadla; začenja se torej bitka za večjo produktivnost dela. Menim, da bi se morale članice SOZD »GLG« v prihodnje tudi bolj zavzemati za to, da se ne ustvarjajo čvrsti odnosi le znotraj naše organiziranosti, temveč da se po potrebi in interesih povezujemo tudi izven Gorenjske. Večjo skrb bo potrebno posvetiti tudi uresničevanju vsebinskega pomena samoupravnih interesnih skupnosti za gozdarstvo, nadalje z reorganizacijo obratov za kooperacijo tudi kmečke proizvajalce približati resnični samoupravi in možnostim resničnega dogovarjanja in soodločanja. Skratka, pomembne naloge so še pred članicami »GLG« in le dosedanji uspehi, ki so opravi čili naš obstoj, so največji porok, da se stalno premagujejo sleherne ovire na poti k boljšemu samoupravljanju in dogovarjanju. Caka nas odgovorno delo, posebno ob sprejetem srednjeročnem razvojnem programu in je dolžnost in obveznost vseh nas, da se skupaj z združevanjem dela in sredstev ter nasploh z urejenimi samoupravnimi odnosi na vseh ravneh prizadevamo za boljši jutrišnji dan. Ko zaključujem odgovore na vprašanja, izkoriščam priložnost, da se zahvalim vsem delavcem v naših kolektivih za njihovo uspešno delo v tekočem letu, vsem samoupravnim organom temeljnih in delovnih organizacij, njihovim delegatom pa za uspešno sodelovanje v samoupravnih organih »GLG« in jih prosim, da z enako vnemo nadaljujemo delo tudi vnaprej, da bi dosegli postavljene cilje, ki smo jih sprejeli v samoupravnem sporazumu in s tem podprli gospodarske temelje naše samoupravne družbe. Posebej želim, da v naslednjem letu naše odnose še bolj utrdimo v medsebojnem sodelovanju v duhu novega zakona o združenem delu za dobrobit delavca samoupravi j alca in za izgradnjo samoupravne socialistične družbene ureditve. V novem letu 1977 želim vsem delavcem v naših kolektivih in njihovim svojcem, kmečkim kooperantom ta poslovnim sodelavcem veliko uspehov ta osebnega zadovoljstva.« Z upoštevanjem neplačane realizacije so bili rezultati posameznih članic sestavljene organizacije naslednji: V primerjavi z enakim lanskim obdobjem je Alples iz Železnikov povečal svoj celotni dohodek od 198 milijonov dinarjev na 252 milijonov dinarjev, dohodek od 46 milijonov dinarjev na 69 milijonov dinarjev ter bruto akumulacijo od 23 milijonov dinarjev na 33 milijonov dinarjev. Gradis Škofja Loka je lani ustvaril za 87 milijonov dinarjev celotnega dohodka, letos pa 83 milijonov dinarjev; samega dohodka je imel lani za 20 milijonov dinarjev, letos pa 18 milijonov dinarjev, medtem ko bruto akumulacije lani za 9 milijonov dinarjev, letos pa okoli 4 milijone dinarjev. Jelovica Škofja Loka je imela lani v tem obdobju celotnega dohodka za 402 milijona dinarjev, letos pa za 416 milijonov dinarjev. Dohodka je imela lani 65 milijonov dinarjev, letos pa 88 milijonov dinarjev, bruto akumulacije pa lani za 22 milijonov dinarjev, letos pa 31 milijonov dinarjev. Lip Bled je imel lani 166 milijonov dinarjev celotnega dohodka, letos pa 248 milijonov dinarjev; dohodka lani 47 milijonov dinarjev, letos pa 57 milijonov dinarjev, medtem ko bruto akumulacije lani 19 milijonov dinarjev, letos pa 21 milijonov dinarjev. Organizacija Zlit Tržič je imela lani 47 milijonov dinarjev celotnega dohodka, letos pa 53 milijonov dinarjev, lani 15 milijonov dinarjev dohodka, letos pa 19 milijonov dinarjev, bruto akumulacije lani za 4 milijone dinarjev, letos pa 6 milijonov dinarjev. Skupaj je bilo v vsej lesni industriji lani celotnega dohodka za 892 milijonov dinarjev, letos pa za 1.054 milijonov dinarjev; dohodka je bilo v devetih mesecih lanskega leta v vsej lesni industriji za 195 milijonov dinarjev, letos pa 254 milijonov dinarjev, bruto akumulacije (sredstva za reprodukcijo) pa za 78 milijonov dinarjev lani in letos za 97 milijonov dinarjev. Gozdno gospodarstvo Bled je imelo lani celotnega dohodka za 114 milijonov dinarjev, letos pa za 131 milijonov dinarjev. Dohodek te organizacije v prvih devetih mesecih lanskega leta je znašal 38 milijonov dinarjev, letos pa 45 milijonov dinarjev, bruto akumulacija pa lani 18 milijonov dinarjev, letos pa 19 milijonov dinarjev. Gozdno gospodarstvo Kranj je imelo lani celotnega dohodka za 127 milijonov dinarjev, letos pa 131 milijonov dinarjev, dohodka lani za 35 milijonov dinarjev in letos za 38 milijonov dinarjev, medtem ko bruto akumulacije lani za 10 milijonov dinarjev, letos pa za 6 milijonov dinarjev. Aero celuloza Medvode je lani ustvarila celotnega dohodka v višini 106 milijonov dinarjev, letos pa 160 milijonov dinarjev. Dohodek se je povišal od lanskega v višini 27 milijonov dinarjev na letošnjih 41 milijonov dinarjev, bruto akumulacija pa je bila lani 14 milijonov dinarjev, letos pa 9 milijonov dinarjev. V vsej sestavljeni organizaciji je znašal celotni dohodek 1.240 milijonov dinarjev lani in letos 1.475 milijonov dinarjev. Dohodek se je povišal od lanskih 295 milijonov dinarjev na 378 milijonov dinarjev, bruto akumulacija pa od lanskih 121 milijonov dinarjev na 132 milijonov dinarjev. Dobra proizvodnja ta prodaja V sestavljeni organizaciji je sorazmerno visoka stopnja na novo zaposlenih delavcev, ki pa je nastala zaradi novih zaposlitev v tovarni celuloze v Medvodah (povečanje za 122 delavcev v povprečju) in pri lesni industriji (povečanje za 152 delavcev v povprečju). Razlika med odstotkom povečanja bruto osebnih dohodkov (+ 25 %) in povprečnimi mesečnimi neto OD na zaposlenega (+ 10 '°/o) se pojavlja zaradi večjega števila zaposlenih (+ 5 %) in zaradi večje udeležbe prispevkov iz bruto osebnih dohodkov za družbene potrebe (lanska udeležba je bila 40,5 %, letošnja pa 44,5 %). Lesna industrija je pokazala zaradi konjunkture na tržišču vse od junija dalje ugoden potek proizvodnje in prodaje. Doseženi rezultati v tretjem tromesečju so zato znatno izboljšali povprečne dosežke iz prvega polletja tega leta, razen v TOZD Lio Gradis Škofja Loka, ki z obračunanimi rezultati v tretjem tromesečju tega leta še močno zaostaja za dosežki enakega lanskega obdobja. Obračunski podatki TOZD Gradisa pa ne odražajo dejanskega stanja v proizvodnji in prodaji, ker v podatkih niso zajeti že opravljeni izvozni posli za Italijo in še druga realizacija, ki je bila v teku. Tudi Lip Bled v poslovnih rezultatih še zaostaja za povprečjem lesne industrije (povečanje bruto akumulacije za 11 %, povprečne lesne industrije pa je 24 %), kar je posledica zaostajanja proizvodnje v prvih petih mesecih letošnjega leta. Ta izpad so v realizaciji tega obdobja delno pokrivale odprodaje zalog, ki so se po vrednosti direktnih stroškov od stanja na začetku leta znižale za 32 odstotkov. Boljši gozdarji Obe Gozdni gospodarstvi sta zaradi večje prodaje izboljšali svoje poslovne rezultate, vendar pa GG Kranj pri doseganju obsega akumulacije še zaostaja za dosežki iz enakega lanskega obdobja. Pri obeh Gozdnih gospodarstvih bodo v zadnjih mesecih leta realizirane količine hlodovine bistveno zmanjšane od doseženega povprečja sezonskih mesecev. Pri nespremenjeni bremenitvi poslovanja s fiksnimi stroški je upravičena ocena, da se bodo letni rezultati poslovanja gibali komaj na nivoju ob koncu tretjega tromesečja, če jih dodatno obračunane letne obveznosti (za družbene potrebe) ne bodo celo bistveno znižale. Tovarna celuloze Medvode ni izboljšala poslovnih rezultatov v tretjem tromesečju tega leta tako kot je napovedovala, ker je proizvodnja papirja še nadalje potekala z zastoji in v pogojih stalnih menjav in preizkusov glede na ustrezno kvaliteto papirja, ki naj bi v večji meri pokrile potrebe Aera po raznih deficitarnih vrstah papirja. Te težave se bodo stopnjevale tudi v zadnjem tromesečju tega leta. Rezultati poslovanja bodo bistveno okrnjeni tudi v naslednjem letu ob upoštevanju dejstva, da bo nova investicija obračunsko aktivirana ob koncu leta v polni vrednosti, njen učinek pa bo v proizvodnem pogledu zmanjšan precej izpod učinkov, ki so zajeti v investicijskem elaborata (Nadaljevanje na 3. strani) O usklajevanju Pomoč Posočju Usklajevanje in delitev dela proizvodnih programov oziroma usklajevanje razvoja sploh je trajno pomembna naloga vseh nosilcev družbenega plana. Poznavajoč pomen in vrednosti usklajevanja temeljnih organizacij združenega dela pri sprejemanju samoupravnih sporazumov, prav to prvino združenega dela posebno skrbno obravnavajo in pri združevanju od teh smernic tudi mnogo pričakujejo. Pred združevanjem v gorenjski regiji Gozdarstva in lesne industrije je bilo usklajevanju razvoja in delitvi obstoječega proizvodnega asortimana dan poseben poudarek, tako da so temeljne organizacije združenega dela istočasno s samoupravnim sporazumom o združitvi, ki vsebuje vse druge prvine združevanja, sprejele tudi poseben samoupravni sporazum o delitvi in specializaciji obstoječega proizvodnega programa. S tem sporazumom je bil dan poudarek na usklajevanje in delitev obstoječega proizvodnega programa. Iz smernic o združevanju pa izhaja, da si morajo nosilci plana in razvoja trajno prizadevati, da si temeljne organizacije združenega dela v razvojnih namerah ne bodo nasprotovale in konkurirale, temveč združevale v resnične organizacije združenega dela. S tega vidika moramo doseči učinkovitost sporazumevanja in dogovarjanja in pa pripravljenost in sposobnost za skupne usklajene akcije. Iz izkušenj pa lahko ugotovimo, da se akcije zavlačujejo tudi zaradi tega, ker zakoreninjeni odnosi vodijo delovne organizacije v konkurenčno mesto kooperantskih odnosov. Prav ti pojavi pa so vzpodbudili samoupravne organe, da je delavski svet SOZD »GLG« sprejel sklep, da se imenujejo pri delavskem svetu koordinacijski odbori z nalogo, da skrbe za uresničevanje smernic samoupravnega sporazuma, ki zadevajo usklajevanje razvoja in delitev dela. Zaradi specialnosti posameznih proizvodnih vej je imenovanih sedem koordinacijskih odborov, in sicer: — koordinacijski odbor za gozdarstvo; — koordinacijski odbor za razvoj zasebnih kmetijskih gospodarstev; — koordinacijski odbor za stavbno pohištvo; — koordinacijski odbor za pohištvo; — koordinacijski odbor za leseno embalažo; — izgotovljene stanovanjske objekte in montažne proizvode in — koordinacijski odbor za ža-garstvo in ostalo primarno predelavo. Odbori so 7-članski in imajo predsednika. Nekateri koordinacijski odbori so doslej z delom pokazali ak- (Nadaljevanje z 2. strani) Tovarna celuloze Medvode rešuje ta položaj v solidarnem dogovoru z drugimi TOZD Aera Celje. V solidarno jamstvo je zajeto tudi odplačevanje investicijskih kreditov, ki zapadejo v odplačilo na začetku prihodnjega leta s sorazmerno kratkimi odplačilnimi roki. V takih pogojih bo rentabilnost investicije v njenem začetnem obdobju bistveno omejena vse do časa, ko bo proizvodnja lahko normalno stekla, kar pa je možno predvideti šele proti koncu leta 1978. Izvoz članic »GLG« se še nadalje bistveno povečuje, saj se je od lani povečal za 38 odstotkov, tivnost s tem, da so pristopili k reševanju nalog, ki zadevajo konkretno delovno področje. Koordinacijski odbori so predvsem merodajni za preverjanje investicijskih namer in razvojnih usmeritev v smislu zakona o evidentiranju investicij. Dalje opravljajo presojo predlogov, ki jih postavljajo nosilci posamezne proizvodne veje, kakor jih določa samoupravni sporazum o delitvi in specializaciji obstoječega proizvodnega programa. Nosilci pa so opredeljeni takole: 5. člen Zaradi uresničevanja ciljev tega sporazuma se podpisnice sporazumejo za globalno delitev dela po nosilcih za programiranje izdelka iz obstoječega proizvodnega programa v naslednjem: Gozdno gospodarstvo Bled in Gozdno gospodarstvo Kranj — za gospodarjenje z gozdovi in biološko in tehnično gozdno proizvodnjo Slovenijales — Alples, industrija pohištva, Železniki — za ploskovno pohištvo — za fonsko pohištvo — za kosovno pohištvo Jelovica, lesna industrija, Škofja Loka — za okna s celotno pripadajočo opremo — za montažne hiše in objekte s kompletiranjem LIP, lesna industrija, Bled — za vrata s celotno pripadajočo opremo Pomoč škofjeloška Jelovica je ob sodelovanju članic sestavljene organizacije gorenjskega lesnega in gozdnega gospodarstva zgradila v Posočju številne montažne objekte. Vse naše članice so priskočile na pomoč prizadetemu prebivalstvu v Posočju in v raznih oblikah pomoči izdatno pripomogle k temu, da so se prebivalci Posočja že vselili v nove ali v obnovljene domove. Tako so prispevali delavci in tudi posamez- Pomoč Posočju uvoz pa zmanjšal za 26 odstotkov. Najboljše dosežke imata Lip Bled in Zlit Tržič, ki sta v skupnih rezultatih izvoza udeležena s 63 odstotki. Likvidnost poslovanja članic »GLG« je razen tovarne celuloze Modvode še nadalje izredno visoka, največ iz razloga, ker letošnji obseg investicijske porabe tej visoki stopnji ni bil ustrezno prilgojen. To nesorazmerje bo izravnano v naslednjem letu, ko bodo prišli v realizacijo večji investicijski objekti lesne industrije in tudi gozdarstva, zlasti še s predvidenim povečanjem obsega izgradnje gozdnih komunikacij. — za iso-span izdelke — za elemente za opaženje — za industrijske lesene konstrukcije Združena lesna industrija, Tržič — za kombinirano masivno pohištvo — za oblazinjeno pohištvo — za leseno embalažo — za paletno embalažo Aero, Medvode — za celulozo — za papir Gradis, Škofja Loka — za individualno proizvodnjo stavbnega mizarstva in lesnega stavbarstva — za lesene montažne stanovanjske in druge provizorije. SOZD Gozdarstvo in lesna industrija Gorenjske je nosilec programiranja razvoja primarne predelave lesa. Pomen delitve dela in usklajevanje razvoja je splošno poznan po mnogih prednostih, ki so preizkušene, dosežene in uresničene doma in drugod, kjer so delavci že zavestno in često iz nastalih potreb prestopili k delitvi dela in usklajevanju razvoja po načelu združevanja dela. Žal ta zavest še ni povsod in povsem prodrla v prepričanje posameznika in da je tudi uresničevanju delitve dela in usklajevanju razvoja v mnogočem kriva zaprtost in podjetniška miselnost. Zato dovolite piscu šaljivo pripombo, da nam je potreben še osmi koordinacijski odbor za odpravo zaprtosti in podjetniške miselnosti. J. H. Posočju ne organizacije z organiziranimi akcijami v Posočju, z oblikami enkratne pomoči ali kako drugače. Posočje je dobilo spremenjeno, drugačno podobo tudi zaradi naše vsestranske, izdatne in hitre pomoči. Med organizacijami, ki so ob pomoči vseh članic gradile v Posočju v večjem obsegu, je predvsem škofjeloška Jelovica. Jelovica je takoj po prvem potresnem sunku namenila kot darilo Podbeli montažno hišo (primor- ski vasici je dve montažni hiši po drugem potresnem sunku podarilo tudi LIP Bled). Nato je organizacija, ki je gradila svoje montažne hiše tudi na Kozjanskem (150 montažnih hiš), sprejemala vedno nova in nova naročila tudi iz tujine, ker pač tedaj še ni bilo sklenjeno, da se Posočje obnavlja z montažnimi objekti. Po drugem potresnem sunku pa so se odločili, da se posledice lahko omilijo le na ta način, da se hitro postavijo montažni objekti. Jelovica se je vključila v obnovo in v svoji organizaciji sprejela posebne ukrepe, med drugim predvsem to, da organizacija dela ne sme opešati. Tega dela pa Jelovica sama ne bi zmogla, zato ji je pomagalo devet kooperantov za inštalaterska in obrtniška dela ter članice sestavljene organizacije go- renjskega lesnega in gozdnega gospodarstva, ki so za montažne objekte prispevale predvsem les ter dobavo Jelovici pospešile. Vse montažne hiše Jelovice so podkletene, zato so se tudi dela zavlekla, deloma pa je gradi-njo oviralo tudi slabo vreme. Jelovica je samo v breginjskem kotu zgradila 79 montažnih hiš in sicer v samem novem naselju Breginja, 23 montažnih hiš v Sedlu, 15 v Volčju, 21 v Stanovi-šču, 6 v vasi Kamno, 5 v Logjeh in 5 v Homcu. Montažni objekti Jelovice so treh velikosti in sicer s 57 kvadratnimi metri stanovanjske površine, s 77 kvadratnimi metri stanovanjske površine in z 92 metri stanovanjske površine. V Jelovici cenijo vrednost objektov na 50 milijonov dinarjev. Jelovici so dobavitelji surovine tudi pomagali, saj so dali posebne olajšave pri materialu in s tem ponovno dokazali, kako so delavci vseh naših organizacij pripravljeni pomagati človeku v stiski. Skratka, Jelovica je sprejela svoje veliko naročilo in ga odgovorno tudi izpolnila, priznanje pa njej in ob njej velja tudi vsem članicam sestavljene organizacije, ki so pomagale Jelovici in samemu Posočju, da je danes obnovljeno tako, kot smo si vsi tudi želeli. ... /e predvideno, da bo zaposlenih 5126 delavcev in bo predvidena letna rast zaposlovanja 1,38 odstotkov ... naj bi ugotovili, da so znašale investicije v osnovna sredstva po predračunski vrednosti 862 milijonov 713.000 dinarjev ... naj bi znašal uvoz 144 milijonov 149.000 dinarjev in izvoz 418 milijonov 970.000 dinarjev ... naj bi bila amortizacija 190 milijonov 393 dinarjev Do leta 1980 ... ... naj bi bil bruto dohodek 917 milijonov 650.000 dinarjev ... naj bi bruto osebni dohodek 378 milijonov 442.000 dinarjev ... naj bi bil poslovni sklad »vreden« 132 milijonov 589.000 dinarjev ... naj bi vložili v lastne dejavnosti družbenega standarda 64 milijonov 844.000 dinarjev Srednjeročni razvojni program (Nadaljevanje s 1. strani) jev lastnih sredstev za izdelke gradbenega mizarstva, za stekla, za objekte ter za gradnjo šestih novih poslovalnic. Proizvounja bo usmerjena v novo proizvodnjo termoizolacijskih zastekle-nih oken ter v povečanje proizvodnega programa. LIP Bled predvideva 183 milijonov 440.000 dinarjev, od tega lastnih 138 milijonov 800.000 dinarjev. Izboljšali bodo žagarsko proizvodnjo na vseh obratih, povečali proizvodnjo kosovnega pohištva iz masivnega lesa ter proizvodnjo vrat, gradbenih elementov, ladijskega poda in oblog ter lamelnega parketa, širili pa bodo tudi prodajalne in jih modernizirali. ZLIT Tržič predvideva naložb za 27 milijonov 385.000 dinarjev, od tega lastnih sredstev 21 milijonov 692.000 dinarjev za nadaljevanje del v novi zabojarni, za večjo proizvodnjo drobnega pohištva, za modernizacijo žagarskega obrata, za modernizacijo kosovnega velikega pohištva ter za adaptacijo prostorov. Gradis namerava vložiti 47 milijonov 390.000 dinarjev, od tega lastnih sredstev 22 milijonov 490.000 dinarjev za nakup zemljišč, rekonstrukcijo žage, mizarske delavnice, skladišča, obrata za proizvodnjo in delovne stroje. Aero-Celuloza predvideva vložiti za 500 milijonov 965.000' dinarjev, od tega lastnih sredstev za 413 milijonov 57.000 dinarjev za dokončanje naložbe s papirnim strojem, za modernizacijo proizvodnje, za delavnice, osnovna sredstva. Izven tega srednjeročnega programa pa predvideva Aero rekonstrukcijo naprav in povečanje proizvodnje beljene sulfitne celuloze od 18.000 ton na 40.000 ton z investicijsko vrednostjo 480 milijonov 500.000 dinarjev. Ta naložba naj bi postala skupna v SOZD GLG in z delnim financiranjem iz virov združenih sredstev. Ob tem pa je potrebno poudariti, da je v prodaji stavbnega pohištva v okviru sestavljene organizacije še vedno precejšnja neusklajenost. Hiše v petletnem razvojnem planu V gorenjski regiji nameravamo pospešiti gradnjo hiš, saj imamo z Jelovico dolgoletno tradicijo, Lip pa s svojo proizvodnja začenja. Samo v Jelovici je s sedmimi starimi milijardami letnega prometa z delnim izvozom dobro izhodišče za povečanje obsega in pomena te veje. Razvojni program hiš je naša skupna zadeva tako kot organizacija uvajanja montažne gradnje ter razvoj proizvodnje hiš. D. S. Poslovni rezultati Novi prostori TOZD GGIM - rezultat prizadevanja celotne OZD GG Kran) Gospodarjenje z gozdovi, na katerem je v naši samoupravni ureditvi dan velik družbeni pomen, mora za izpolnjevanje svojih nalog — trajne ohranitve gozdov ob zagotavljanju surovin, slediti pri svojem razvoju tehnološkim napredkom v svetu. Pri tem pa večkrat nehote pozabljamo na delavce, ki niso neposredno vezani na gozdno proizvodnjo, so pa s svojim delom pri gradnji gozdnih prometnic, popravilih strojev in kamionov sestavni del gozdne proizvodnje. Nova tehnologija sečnje, spravi- la in prevoza gozdnih Sortimente v narekuje v zadnjih letih večje cestno omrežje v naših gozdovih ob istočasni izgradnji sistemov traktorskih vlak. Za prilagoditev tem zahtevam smo v preteklih letih vlagali velika denarna sredstva za nakup specializiranih gozdarskih zgibnih traktorjev, hidravličnih nakladalnih avtomobilnih dvigal, ki so prilagojeni težkim pogojem dela spravila in prevoza lesa. Uvajanje težjih in izpopolnjenih avtomobilskih dvigal je zahtevalo nakup kamionov večje nosilnosti. Pri tem se moramo posluževati dragih domačih in inozemskih kreditov za nakup opreme. Gradnjo cestnega omrežja in traktorskih vlak smo gradili iz lastnih sredstev, ki so jih v te namene zagotovila posamezna gozdarstva. Za zagotovitev potrebnih količin lesne mase uporabnikom je vprašanje dnevnih izpadov traktorjev pri spravilu ali kamiona pri prevozu lesa velikega pomena. Pomanjkanje mehanizacije je posebno pereče v tako imenovanih »sezonskih« mesecih gozdne proizvodnje, v katerih je potrebno zagotoviti surovine preko celega leta. Pomanjkanje sredstev za nakup zadostnega števila mehanizacije s tem v zvezi za redno vzdrževanje in popravila strojev in kamionov narekuje, da deluje v sestavi OZD GG Kranj temeljna organizacija združenega dela gozdno gradbeništvo, transport in mehanizacija kot specializirana temeljna organizacija za gradnjo gozdnih komunikacij, v novejšem času tudi delavskih centrov, spravilo gozdnih sorti-mentov do kamionskih cest in prevozov le-teh do končnih potrošnikov na kranjskem gozdnogospodarskem območju. Prostori, v katerih deluje temeljna organizacija, so bili zgrajeni v letih 1961—1962 za potrebe avtoprevozništva, gozdne mehanizacije in mehanične delavnice. Desetletni razvoj mehanizacije in številčni porast strojev je povzročil pomanjkanje prostorov in opreme za popravilo strojev, garažnih in skladiščnih prostorov. Tako so se že leta 1973 začela prva dela na razširitvi prostorov centralnega skladišča s predračunsko vrednostjo 150.000 din. Organizacijska sprememba z združitvijo gozdnega gradbeništva, avtoprevozništva, gozdne mehanizacije in mehanične delavnice pa je narekovala reševanje prostorske utesnjenosti na celovit način. Samoupravni orga- ni so že leto pozneje sprejeli sklep, da se pridobi prosto zemljišče v neposredni bližini, povečajo prostori mehanične delavnice, centralnega skladišča, uredi ogrevanje vseh prostorov v zimskem času s centralnim ogrevanjem, povečajo prostori sanitarij in garderob zaradi povečanja števila zaposlenih, uredi kanalizacija in asfaltira dvorišče. Z nadzidavo tedanje upravne stavbe pa naj se pridobe novi prostori za tehnične pisarne in delna nastamba gradbenih delavcev. Pri tako obsežni nalogi je celot- na investicija narasla na vrednost 7.286.248,49 dinarjev. Tako visok znesek je narekoval postopno izvajanje začrtane gradnje ob istočasnem najetju kredita pri Ljubljanski banki, podružnici Kranj. Temeljna organizacija kot tudi OZD nista namreč mogla zagotoviti vseh sredstev V letu 1976 smo pričeli z gradnjo nove montažne industrijske hale, nadaljevali v letu 1975 z gradnjo skladiščnih prostorov, garderob in jedilnice, gradnjo centralnega ogrevanja, vodovodnih elektro in strelovodnih instalacij. V letošnjem letu smo pri- čeli z deli na izgradnji tehničnih pisarn, ureditvijo kanalizacije in asfaltiranjem dvorišča. Dela so v glavnem končana, za leto 1977 je ostala le še izgradnja ograje pred glavnim vhodom. Zaradi etapne gradnje je investicija narasla vsled podražitev na 8.000.000 dinarjev. Z zaključitvijo celotne investicijske gradnje, ki je ena naj večjih v OZD GG Kranj, si je temeljna organizacija pridobila 342.000 m2 sodobno urejenih prostorov za potrebe mehanične delavnice, v kateri se lahko tudi v zimskem času popravlja večje število vozil. Centralno ogrevanje vseh prostorov zagotavlja za razliko od prejšnjega, ko smo se posluževali peči na žaganje, normalno delo vsem zaposlenim. Zaprti prostori centralnega skladišča v skupni izmeri 308 m2 služijo 90 % za potrebe temeljne organizacije za skladiščenje rezervnih delov, ki so za potrebe strojev gozdne mehanizacije vezani izključno na uvoz. Take je osnovni namen, izboljšati delovne pogoje zaposlenih v mehanični delavnici, dosežen. Od nas vseh pa je odvisno, kako bomo te pridobitve uporabljali pri svojem delu. Zavedati se namreč moramo odgovornosti, da kot samoupravi j alci s svojim delom doprinašamo, da bodo zgrajeni objekti služili hitrejšemu in boljšemu popravilu ka- Pravkar mineva leto dni od pričetka prvih razgovor o gradnji enotne toplarne v Železnikih. Predstavniki vseh delovnih organizacij, Krajevne skupnosti, Osnovne šole in Stanovanjske izgradnje so se dogovorili, da bo kotlarna Alplesa postala toplarna za Železnike. V tovarni Alples letno napade 5.100 ton lesnih odpadkov. Potrebe toplotne energije za tovarno so manjše kot je kalorična vrednost odpadkov in zato je bilo podjetje primorano v letnem času prodajati kvalitetne odpadke, to je žagovino po nizkih cenah. Ko bi bili ti odpadki silirani v suhem stanju v silosih, bi jih toplarna lahko enakomerno uporabljala skozi vse leto, v konicah pa bi kot gorivo uporabljali mazut, bi bila izkoriščenost teh odpadkov veliko bolj ekonomična. Kapaciteta toplarne skupno z izvežbano posado kurjačev lahko takoj proizvaja toplotno energijo za potrebo priključnih objektov, kot je dogovorjeno med ustanovitelji. Tudi vzgoja in izobraževanje kadrov za lesarstvo terja nujno usmerjenost izobraževanja — Kako bo lesarsko šolstvo organizirano v prihodnje? V tem letu se v Sloveniji intenzivno pripravljamo za preobrazbo srednjega in visokega šolstva v usmerjeno izobraževanje. To je takšna preobrazba, ki naj bi ustrezala potrebam naše samoupravne socialistične družbe ter zahtevam znanstvenegà in tehnološkega razvoja in sodobne delitve dela. Usmerjeno izobraževanje je torej sestavni del vzgojnoizobraževalnega sistema, je nadgradnja osemletne obvezne osnovne šole in vključuje sedanje srednješolsko, višješolsko in visokošolsko izobraževanje in funkcionalno izobraževanje ob delu in iz dela. Lesarstvo danes Lesarstvo Slovenije se je razvilo v gospodarsko dejavnost in v njej združuje delo 40.000 delavcev. Razvoj vzgoje in izobraževanja kadrov za lesarstvo je s težavami in zakasnitvijo sledil razvoju tehnike, tehnologije in organizacije dela v lesarstvu Slovenije. Vzgojo in izobraževanje kadrov za lesarstvo Slovenije uresničujejo trije regionalni lesarski šolski centri v Mariboru, v Novi Gorici in v Ljubljani — Škofji Loki. Za področje osrednje Slovenije izobražuje za lesarske poklice lesna šola Škofja Loka in sicer za poklice ozkih in širokih lesarskih profilov. Ta šola je bila v letih 1970 in 1972 povečana in opremljena. Tehniška šola za lesarstvo Ljubljana usposablja za poklica profila lesarski tehnik in lesarski delovodja. Ta šola deluje v starih in premajhnih prostorih in bo potrebno graditi novo šolo. Za vso Slovenijo izobražuje poklice profila lesarski inženir, diplomiram inženir, specialist in magister Univerza Ljubljana in sicer Biotehniška fakulteta, Vi- mionov, strojev gozdne mehanizacije in gradbene mehanizacije, s tem pa neposredno zmanjševali stroške popravil. Anuitete, katere bomo morali vračati že v letu 1977 za najete kredite pri nakupu moderne gozdne mehanizacije in adaptaciji objektov temeljne organizacije so tako velike, da nam bodo zmanjšale razpoložljiva sredstva 3.000.000 din za Trasa toplovoda v dolžini 1200 m poteka nad zemljo in v kineti pod zemljo odvisno od zahtevnosti terena in območja. Gradbena in instalacijska dela se bližajo koncu, tako da bo pričetek preizkusnega obratovanja v začetku leta 1977. Sredstva za sokošolska temeljna organizacija združenega dela lesarski oddelek Ljubljana. Ta šola pa sploh nima svojih šolskih delav-niških in raziskovalnih prostorov in gostuje v prostorih gozdarskega oddelka BF ter Instituta za gozdno in lesno gospodarstvo. Zato je potrebno graditi novo šolo. Lesarski šolski center Ljubljana — Škofja Loka formalno ne obstaja, vendar predstavljajo Poklicna lesna šola Škofja Loka, Tehniška šola za lesarstvo Ljubljana in BF — VTOZD lesarski oddelek Ljubljana funkcionalne dele izobraževanja vseh profilov poklicev lesarstva. Lesarstvo jutri Usmerjeno izobraževanje za lesarstvo Slovenije naj bi uresničevali trije centri usmerjenega izobraževanja lesarstva in sicer: v Mariboru, v Novi Gorici ter v Ljubljani — Škofji Loki za področje osrednje Slovenije za izobraževanje lesarskih poklicev profilov ozkih in širokih, tako poklicna šola v Škofji Loki za profil lesarskega tehnika in lesarskega delovodja. Centri naj bi svojo dejavnost razvijali tudi v obliki dislociranih enot, po potrebah združenega dela. Centri naj bi delovali v najtesnejši povezavi z združenim delom kot tudi med seboj sodelovali. Za temeljit in dosleden prehod na usmerjeno izobraževanje pa so potrebni predvsem ustrezni pogoji za izobraževanje. Tako naj bi preskrbeli ustrezne prostore v Ljubljani, za Biotehniško fakulteto ter za Tehniško šolo za lesarstvo. Gradnja naj bi potekala v dveh etapah v obdobju od leta 1977 do 1981, financirale pa naj bi jo deloma tudi temeljne organizacije lesarstva iz cele Slovenije. Če bi uspeli pridobiti ustrezne prostore, bi lahko za daljši čas rešili probleme vzgoje in izobraževanja. Površina vsega objekta oziroma kompleksa objektov znaša 9880 kvadratnih metrov, stal pa naj bi v Rožni dolini. D. S. obnavljanje strojnega parka, redno vzdrževanje in popravila na polovico. Le disciplina pri sanacijskih ukrepih, sprejetih že v letošnjem letu, večja izkoriščenost strojev 2 zmanjšanjem okvar in povečanje storilnosti so le del ukrepov, ki naj izboljšajo finančno stanje temeljne organizacije v prihodnjem obdobju. ing. Vili Novak izgradnjo toplovoda v višini 5.000.000,00 din so prispevali vsi ustanovitelji Ustanovitelji so svoje zneske vplačevali po ključu na višino kalorične vrednosti priključka. Izgradnja toplovoda je povzročila velik interes individualnih uporabnikov, zato se je za vse razpoložljive kapacitete toplovoda že pripravilo odcepe. Od teh odcepov bodo izpeljane cevi do toplotnih podpostaj v središče porabnikov. Od tu dalje pa do vsakega porabnika posebej. Toplovod obratuje s temperaturo 160° C in tlakom 13 atm, njegova kapaciteta pa je 11 Gcal/h. Toplotne podpostaje bodo tako pretvarjale visokotlačni sistem v nizkotlačnega in šele tega bodo lahko individualni porabniki priključevali na svoje objekte. Vse toplotne podpostaje bodo enotnega tipa za posamezne kapacitete, porabo toplote pa bodo merili elektronski števci, na katerih bo mesečno porabo toplote odčitaval inkasant. Za dokončno ureditev toplotnega ogrevanja v Železnikih se bo moral v bližnji prihodnosti v toplarno vgraditi še en kotel s kombiniranim kurjenjem. Stroške te investicije nosijo vsi pri- stopniki toplovoda, kar je bilo dogovorjeno že na ustanovnem sestanku. Zaradi razgibanosti terena in velikega števila privatnih lastnin, kjer trasa poteka, je bilo potrebno pridobiti 27 dovoljenj in soglasij. Investitor je pri vseh prizadetih kakor tudi pri občinskih organih naletel na široko razumevanje, kar je ponoven dokaz, kako pravilna je bila ta odločitev. Prebivalci Železnikov so tako še enkrat dokazali, da je v slogi moč, samemu kraju pa zgotovili neprecenljivo vrednost čistega gorenjskega zraka. Direktor TOZD SD Tavčar Florijan Pričelo se je izgradnjo toplovoda v Železnikih Usmerjeno izobraževanje lE Od prvega do zadnjega za izpeljavo solidarnosti Nekaj mesecev je minilo od izida zadnje številke glasila GLG, pa se je v tem času v Jelovici toliko spremenilo, da niti največji jasnovidec tega ne bi mogel predvideti. Takrat je bilo v glasilu rečeno, da je v Jelovici položaj dokaj umirjen, danes pa lahko rečemo ravno nasprotno. Ne bi posebej našteval kaj vse se je v tem času dogajalo okrog akcije za Posočje, saj verjetno ni nikogar med vami, ki o tem ne bi bral ali slišal prek množičnih občil in ki se ne bi na tak ali drugačen način seznanil s tem, kakšno odgovorno nalogo je (sedaj to lahko povsem potrdimo) Jelovica opravila v zadnjih dveh mesecih. To ni bila akcija samo Jelovice, to je bila predvsem akcija delavcev. Nikogar namreč ni bilo v kolektivu, ki bi se kakor koli izogibal delu. Nasprotno so vsi od prvega do zadnjega delali tudi takrat, ko bi morali po vseh pravilih biti prosti. Pa jih ni vlekel zgolj zaslužek. Iz razgovorov z večino je namreč bilo moč razbrati, da dela toliko predvsem zato, ker ve, da bo le na tak način najbolje pomagal prizadetim občanom v Posočju. S tem torej, ko bo tudi prek svojega rednega delovnega časa delal sestavne dele za montažne hiše, ko se bo na montaži v Posočju odrekal prostih sobot in nedelj. In ko se v teh dneh akcija obnove Posočja s strani Jelovice počasi Kmalu bo minulo leto dni odkar je bil v Osijeku sprejet samoupravni sporazum o življenjskih in delovnih pogojih delav-vec v gozdarstvu Jugoslavije. Veljati je začel po dveh mesecih, ko so ga pri nas sprejele TOZD gozdarstva. Gre v nekem smislu za standardizacijo dela in bivanja delavcev v jugoslovanskem merilu. Za gozdarje na blejskem gozdnogospodarskem območju sporazum ne prinaša v prakso bistvenih novosti. Predpisi o izkoriščanju gozdov in interni akti o higiensko tehničnem varstvu delavcev so imeli že večino določil omenjenega sporazuma. Zato, danes, po najmanj dveh desetletjih ne bo posebnih težav uveljaviti znana določila. Nadaljevali bomo samo zastavljeno delo. Ni namen tega prispevka na drobno razglabljati vsebino sporazuma in opisovati kaj vse smo oziroma bomo še storili. Opozorili bi le na nekaj novosti, katere so hoteli sestavljalci posebej poudariti. Kot rdeča nit se vleče skozi vsa določila sporazuma težnja, da izenačimo delovni, življenjski, kulturni in izobrazbeni nivo delavcev v gozdarstvu z onim v in- zaključuje (vsaj za letos), pa je treba dodati, da se izjemno obsežna dela s tem še niso zaključila. Tržišče in predvsem solidarnost zahtevata, da se v Jelovici še naprej na vso moč prizadevajo za čimvečjo proizvodnjo. Streho naj bi še letos zagotovili več kot 50 družinam na Kozjan- skem, še naprej bodo monterji postavljali barake za potresence v Italiji. Dela je še veliko in zato bo preuranjeno zaključevati, da je izjemno stanje v Jelovici že preteklost. Nekako v senci aktivnosti za obnovo Posočja pa je v Jelovici stavljen. Pot bo težja, ker bomo pri iskanju rešitev morali upoštevati vso specifičnost gozdarstva. Začeti moramo pri zdravih, razgledanih in strokovno usposobljenih delavcih. Tu nas čaka največ nedokončanega dela: ustvariti zdrave pogoje dela z ustrezno organizacijo; preskrbeti taka sredstva za delo (predvsem mehanizacijo), ki bodo čim dustriji. Cilj je, torej, jasno po- minilo še več drugih dogodkov. Mimo enega nikakor ne kaže iti, pa čeprav je minil v manjšem krogu povabljencev. Na slovesni razširjeni seji delavskega sveta Jelovice je namreč predsednik občinske skupščine Škofja Loka podelil delavcem Jelovice visoka državna odlikovanja, ki jih je odlikoval predsednik Tito. Med odlikovanci so predvsem tisti delavci, ki so že dolga leta v Jelovici, ki so večinoma vsi bili udeleženci ali sodelavci NOB ter se seveda izjemno izkazali s svojo pridnostjo v podjetju. Večinoma vsi pa so tudi izjemno delavni v svojih krajevnih skupnostih. Na isti seji je bilo podeljenih tudi več priznanj delavcem 10-letnikom in 20-letnikom, ki so nepretrgoma toliko let že v Jelovici. Njihovo število potrjuje, da je Jelovica kolektiv, kjer odhajanje in prihajanje ni tako množično in več sto je tistih, ki so prišli v prvo službo v Jelovico in tu tudi ostali. No, in še en dogodek velja omeniti. Podobno kot v vsej Jugoslaviji je tudi v Jelovici precej pozornosti posvečeno tistim, ki ob svojem delu razmišljajo o tem, kako bi se dalo proizvodni postopek vsaj nekoliko poenostaviti in izboljšati. Med te inovatorje lahko od prejšnjega meseca štejemo tri delavce Jelovice, ki so za svoje izume in izboljšave prejeli tudi posebna priznanja. Pomen takega dela pa posebej potrjuje podatek, da so z njihovimi izboljšavami v Jelovici samo v letošnjem letu prihranili več deset starih milijonov dinarjev. j.č. manj škodljiva za zdravje; splošno, kulturno in družbeno — ekonomsko razgledanost dvigniti z dodatnim šolanjem v okviru osemletke in strokovno za pridobitev kvalifikacije. Prav v tem je sporazum za nas dal največjo težo pri uveljavljanju njegovih določil. Nobenih pravih zgledov nimamo in bomo morali iskati novih, izvirnih rešitev. Osnovno izobraževanje bo izvedljivo le z dogovorom med SIS za izobraževanje, DU, TOZD in delavcem samim. Strokovno izobraževanje bo potrebno oživeti s primerno motiviranostjo prizadetih. Potrebna bo med drugim večja povezanost Gozdarskega šolskega centra v Postojni preko dislociranih oddelkov s strokovnim kadrom v operativi. Omeniti moramo, da smo z urejanjem naselij prišli najdlje. Skoraj v vseh TOZD so že dograjena centralna bivališča. TOZD gozdarstvo Jesenice pričakuje le še bivališče za spodnji del zgornjesavske doline. Predvidena je tudi selitev centralnega naselja iz platoja Pokljuke v dolino. Dobrega premisleka bodo potrebna sredstva za zvezo in dostavo toplih malic do delovišča. V obeh primerih gre za prilagoditev novim pogojem. Telefone v revirjih bo potrebno preseliti na delovišča in tople malice iz termos posod za posameznika na Cilji in V srednjeročnem programu naj bi vsi odgovorni nosilci planiranja nenehno spremljali uresničevanje programa, upoštevali vse akte planiranja, družbenoekonomske smernice, temeljne razvojne kriterije. V okviru svojih dejavnosti naj bi vsi podpirali proizvodnjo reprodukcijskega materiala in surovinskih virov za mehansko in kemijsko predelavo lesa, zagotovili planirano izgradnjo gozdnih cest in popolno izkoriščanje gozdov. Temeljne organizacije gozdarstva in temeljne organizacije predelave lesa naj bi sklenile samoupravne sporazume o temeljih plana zaradi zagotavljanja nemotenega uresničevanja razvoja v obdobju, kooperacijo s kmeti morajo poglabljati s samoupravnimi odnosi in s samoupravnimi sporazumi zaradi zagotavljanja razvoja gozdarstva v zasebnem sektorju in za večanje gozdne blagovne proizvodnje. Prizadevati si morajo za izvoz ter zmanjševati uvoz ter deficit v plačilni bilanci, pospeševati domačo konjunkturo, bolje izkoriščati zmogljivosti in nove naložbe, upoštevati pa, da gozdne proizvodnje ni mogoče prekoračiti. Razvojni programi morajo redno zagotoviti kadrovske, ekološke in materialne pogoje za pričakovano proizvodnjo, razvojni koncepti morajo ustrezati strateško V okviru strokovnih služb GLG so pripravili osnutek predloga za ureditev dohodkovnih odnosov med gozdarskimi in lesnoindustrijskimi organizacijami združenega dela. Osnutek predloga vsebuje določila, po katerih naj bi se uredili odnosi pri pridobivanju dohodka med gozdarstvom na eni ter lesno in celulozno industrijo na drugi strani. Pri tem naj bi izhajali iz določila 53. člena osnutka zakona o združenem delu, po katerem gozdarske temeljne organizacije prodajajo les drugim temeljnim organizacijam v okviru sestavljene organizacije združenega dela ter pri tem določajo cene sporazumno, upoštevajoč trajnejše odnose v gibanju cen ter merila, določena v samoupravnem sporazumu o združitvi. Osnutek predloga ureditve dohodkovnih odnosov med gozdarskimi in lesnoindustrijskimi organizacijami združenega dela opozarja predvsem na to, da se lahko določajo interne cene za hlodovino in druge lesne sorti-mente vseh vrst, če je to urejeno s samoupravnim sporazumom o združitvi ali s posebnim sporazumom na njegovi osnovi, vendar pa te cene ne morejo veljati za eksterno prodajo izven sestavljene organizacije združenega dela, ker je potrebno višino teh cen prilagoditi merilom družbenim dogovorov in spora-mov, ki veljajo za enotni jugoslovanski trg. skupinske. Z navedenimi problemi se srečujejo vse TOZD skoro v enaki meri. Posebno poglavje v izvajanju sporazuma pa so delavci v TOZD gozdno gradbeništvo. Ljudje delajo na vsem območju in največkrat v manjših skupinah. Relacije prevozov so dolge, zamudne in utrudljive. »Centralno bivališče« na Bledu je dotrajano in ne odgovarja standardom ali bolje novemu sporazumu. Ne bomo se mogli tudi v bodoče ogniti gostovanj pri TOZD gozdarstva, uvajanju prikolic in gradnji sodobnega centralnega bivališča. Brez dvoma je uresničitev samoupravnega sporazuma jasen poziv vsem, ki odločajo o investicijah in o bodočem razvoju podjetja, da bodo morali še močneje upoštevati glavni dejavnik proizvodnje — človeka. naloge obrambnim zahtevam, izpopolnjevati se mora samoupravna in poslovna organiziranost na vseh ravneh, prizadete organizacije pa morajo v program srednjeročnega razvoja vključiti usklajene predloge za delitev dela in usklajene predloge razvojnih programov. Naložbe se morajo usklajevati, za zagotovitev prodaje stavbnega pohištva in gradbenih elementov pa morajo članice oblikovati skupno prodajno mrežo, prodaja pa naj bi tekla po sedanjih prodajnih poteh in prek večjih specializiranih trgovskih hiš, zlasti še pri izvozu finalnih izdelkov. Program razvoja proizvodnje hiš in montažnih objektov je skupni interes članic, kar pomeni združevanje proizvodno-prodajnih interesov članic in trdno kooperacijsko povezavo in temelje za uresničevanje delitve dela. Nosilci planiranja morajo skrbeti, da bodo modernizirali in rekonstruirali tehnično opremo v proizvodnji ter modernizirali tehnologijo predvsem zaradi racionalnejše porabe sredstev in dela. Razvoj mora vsebovati povečanje obsega predelave bukovega lesa in lesa domačih listavcev, dohodkovni odnosi pa morajo postati temeljne prvine razvojnih programov in samoupravnih odnosov, ki so opredeljeni z zakonom o združenem delu. Po sporazumu o združitvi pa medsebojni odnosi še niso tako oblikovani, da bi bila v okviru SOZD možna ureditev teh odnosov po čistem principu pridobivanja dohodka z deležem v skupno ustvarjenem dohodku, ker niso še sporazumno urejeni pogoji in načini združevanja dela in sredstev ter se še ne zagotavlja skupna solidarna odgovornost za razširitev materialne osnove in za povečanje produktivnosti dela. Takšni odnosi se bodo oblikovali šele v prihodnosti. Zato osnutek predloga za začetno fazo preobrazbe teh odnosov navaja medsebojno dohodkovno odvisnost in ureditev dohodkovnih odnosov na naslednjih temeljih: gozdarstvu naj bi v srednjeročnem obdobju zagotovili v posameznem poslovnem letu tako višino internih cen za lesno surovino, ki jo kupujejo TOZDi v okviru GLG, da bi na podlagi plana srednjeročnega obdobja lahko opravljalo enostavno in razširjeno reprodukcijo po normativih, ki so služili za izhodišče ob petletnem planu in ki so zajeti v osnovnih podatkih minimalnih kazalcev. V ta okvir sodi tudi zagotovitev sredstev za izgradnjo gozdnih komunikacij. Ob takem izhodišču je gozdarskim organizacijam domala v celoti pokrito tržno in poslovno tveganje za tisti del surovine, ki se predeluje v okviru GLG. Tržno in poslovno tveganje je pri gozdarskih organizacijah nepokrito samo za tiste količine les-(Nadaljevanje na 6. strani) Delo v gozdu se tudi pozimi ne ustavi Pomoč Posočju Sporazumeli smo se Dohodkovni odnosi ISO-SPAN hiši iz programa paketov LIP Bled v Posočju Delovni kolektiv LIP Bled je sklenil, da podari dve tipski hiši kot pomoč na potresnem območju Tolmina. Organizacija del je bila poverjena projektivno no, presegli vsa pričakovanja, saj sta bili dokončani 14 dni pred rokom. Zbiranje ponudb, dogovori z izvajalci in štabom za odpravo Maketa Lipove hiše Notranjost dnevnega dela razvojnemu biroju LIP Bled, ki je obenem tudi testiral hitrost gradnje iso-span hiš iz svojega tipskega programa. Kljub izredno slabemu vremenu sta hiši, ki stojita kot dvojček v vasi Kam- posledic potresa v Posočju so trajali en teden. 5. 11. je bil objekt zakoličen v vasi Kamno. Izvajalec gradbenih del je bilo gradbeno podjetja Igrad Vrhnika, kompletno streho je izdelalo Slovesna predaja ključev Zunanji izgled hiše Gradbeno podjetje Bohinj, mizarska dela (strop, stenske obloge in ladijski pod) so izdelali mizarji LIP Bled — TOZD »Tomaž Godec« in TOZD Mojstrana, elektroinstalacije z materialom in delom pa je poklonil Elmont Bled. Vsa dela na objektu so bila pod določenimi pogoji za vse Posočje (neobdelana klet in fasada) zaključena 6. 11. 1976. 13. 11. pa so bili predani ključi srečnim lastnikom iz vasi Kamno. To so bili prvi novi vseljeni objekti v poškodovanem Posočju. Hiši imata po 58 m2 stanovanjske površine in ravno toliko kleti; primerni sta za štiričlanske in manjše družine. Vsi nosilni zidovi so zidani iz iso-span obli-kovnikov, v njih je vstavljena potrebna potresna armatura; strop nad kletjo je polmontažen. Strešni nosilci so montažna pre-dalčja, na katere je obešen lahek strop. Finalna obdelava notranjih zidov so razni ometi, ali suhe finalizacije kot lesene obloge, mavčne plošče ipd. Za graditelje, ki se niso odločili za montažne hiše, pripravljamo za spomladansko gradnjo v Posočju nekaj novih tipov hiš. MIK Dohodkovni odnosi (Nadaljevanje s 5. strani) ne surovine, ki jih gozdarske organizacije prodajajo eksterno izven interne realizacije GLG, kar velja predvsem za tehnični les iglavcev, naj večji del listavcev, jamski les, za hdodovino namenjeno gradbeništvu ter za sorti-mente, ki se lahko izvažajo. Prav nasprotno pa je lesna in celulozna industrija povsem izpostavljena tržnemu in poslovnemu tveganju, zlasti še v primeru, če nima urejenih dohodkovnih odnosov tudi z drugimi temeljnimi organizacijami izven sestavljene organizacije GLG. To velja predvsem za oskrbo z vsemi drugimi vrstami reprodukcijskega materiala in tudi za plasman vse proizvodnje lesne in celulozne industrije prek prometnih organizacij, ki poslujejo na konkurenčnem domačem in inozemskem tržišču. V okviru medsebojne poslovne in dohodkovne soodvisnosti naj bi lesna in celulozna industrija v okviru GLG delila določen del rizika pri doseganju poslovnih rezultatov tako v breme kot tudi v korist poslovnih rezultatov gozdarstva in sicer v razmerju udeležbe vrednosti nabavljene lesne surovine v skupnih stroških reprodukcijskega materiala po zaključnih računih lesne in celulozne industrije. Taka participacija gozdarstva na poslovnih rezultatih lesne in celulozne industrije bi bila odvisna od višine povečanih oziroma zmanjšanih sredstev netto akumulacije (pospešena amortizacija in del čistega dohodka za razširitev materialne osnove in za rezerve po zakonu o združenem delu). Pozitivna ali negativna razlika bi se ugotavljala po konsolidiranih zaključnih računih delovnih organizacij lesne industrije in tudi po zaključnih računih TOZD Gradis in tovarne celuloze Medvode. Primerjava bi se opravila med doseženimi rezultati tekočega leta v primerjavi s podatki predhodnega leta. Osnutek predloga vsebuje tudi posamezne primere izračunov. O dohodkovnih odnosih v okviru sestavljene organizacije združenega dela gorenjskega lesnega in gozdnega gospodarstva pa meni JOŽE DOLENC, direktor finančno-računovodskega sektorja, naslednje: »Spoznanja o nujnosti preobrazbe dohodkovnih odnosov so ob razpravah o osnutku zakona o združenem delu doživela svojo dokončno potrditev. Zato so delegati na zadnji seji delavskega sveta GLG dne 3. decembra t.l. enoglasno sprejeli sklep o takojšnji pripravi predloga za ustrezno dopolnitev obstoječega samoupravnega sporazuma o združitvi v GLG, ki naj v svojem težišču zajame preobrazbo teh odnosov predvsem na tistih področjih skupnega dela, ki jih urejamo s temelji plana srednjeročnega razvoja 1976—1980. Ko s tem planom urejamo pokrivanje količinskih potreb po lesni surovini, je povsem razumljivo, da mora imeti to pokriva-vanje za posledico tudi medsebojno delitev rizika pri pridobivanju dohodka. To pa je tudi iztočnica za ureditev dohodkovnih odnosov med gozdarstvom na eni ter lesno in celulozno industrijo na drugi strani, kot glavnih delov naše reprodukcijske celote. V okvir teh odnosov se že vključuje spora- zumna odločitev o sovlaganju lesne in celulozne industrije v prepotrebno izgradnjo mreže gozdnih komunikacij, ki bo omogočila neokrnjena sečnja lesne mase po odrejenih etatih. Če \ ta sklop medsebojnih dohodkovnih odnosov vgradimo tržnim prilikam prilagojene povprečne prodajne cene lesnih sor-timentov in če poslovanje gozdarskih organizacij vežemo še na določen obseg delitve rizika oz. tveganja z lesno in celulozno industrijo glede na končne tržne efekte, bi ta organska celota zaživela z njenim polnim gospodarskim in samoupravnim utripom. Skupščina občine Tržič je na zadnji seji sklenila podeliti delovnemu kolektivu Združene lesne industrije Zlato plaketo, ki je najvišje občinsko priznanje za dosežene uspehe na področju gospodarskega razvoja in dosežkov. Občinske plakete podeljujejo običajno za 5. avgust — občinski praznik — toda to pot so naredili izjemo, kajti v ZLIT-u bo začel obrat za predelavo iglavcev — zabojama — poskusno obratovati v novih prostorih. Dolgoletna tradicija, saj letos že poteka 50 let od začetka dela v tem obratu, in želja celotnega kolektiva ZLIT se uresničuje. Predstavniki Alplesa in Zlita so pred nedavnim podpisali samoupravni sporazum o dolgoročnem poslovno-tehničnem sodelovanju. Osnova tega sporazuma je oblikovanje skupnega proizvodnega programa, ki bo tako enoten, da bo omogočal skupno nastopanje na domačem in tujem trgu. Zlit bo v prihodnjem obdobju povečal svoj obrat tapetništva, tako, da bo lahko zadostil potrebam Alplesa. Tapetniški izdelki ZLIT-a takoj postanejo del prodajnega programa trgovskih potnikov Alplesa in prodajni program obeh maloprodajnih trgovin Alplesa. Obe delovni organizaciji sta se sporazumeli, da sodelujeta v skupni izgradnji prodajnih površin in da skupaj nastopata pri nakupih skladišč po Jugoslaviji. Preobrazba teh odnosov po se mora razširiti tudi na odnose znotraj lesne industrije, ki po načrtovani delitvi in specializaciji dela ustvarja možnosti tudi za velik obseg kooperacijskih poslov, kat poudarja tudi pravkar potrjen plan srednjeročnega razvoja našega SOZD. Ugotavljamo namreč, da se pripravljenost za take rešitve v naših kolektivih že kaže, ker take rešitve narekuje tudi gospodarska logika. Smiselna dohodkovna povezava pa bo take tokove dolgoročno še bolj utrdila. Tu pa leži eden od osnovnih smotrov združenega dela v GLG na Gorenjskem, ki v teh dneh prehaja v tretje leto svojega obstoja.« Z omenjeno investicijo podjetje želi razmestiti obrate tako, da se bo izboljšal tok materiala, povečala produktivnost dela in ekonomičnost proizvodnje, povečala pa se bo tudi zdravstvena, tehnična in požarna varnost. Na sploh investicija odraža veliko skrb za zaposlene v tem obratu. Že doslej je majhen kolektiv zabojarne proizvajal 4800 kubičnih metrov zabojev letno, v novih prostorih jih bo 7000, z naknadnim vlaganjem denarja za opreme pa bo proizvedel približno 9500 kubičnih metrov zabojev, transportnih palet in raznih elementov letno. Tc pa je končni cilj, predelati les do končne faze. Omenjeni sporazum je lep primer poslovanja članic SOZD-a GLG na osnovah poštenega medsebojnega sodelovanja in delitve dela ter združevanja sredstev za razširjena tržišče. Glasilo ureja uredniški odbor odgovornih urednikov internih glasil članic »GLG«: Janez Konc, Vlado Sadar, Franc Pavlin, Ivan Robič, Silva Trpin, Vladimir Erjavšek, Franc Kumer, Jože Lej ko. Glavni in odgovorni urednik glasila »GLG« je Slavko Erzar. Tisk: GP Gorenjski tisk Kranj. Glasilo izhaja v nakladi 5000 ZLIT-u zlata plaketa Tržiča Primer tesnega sodelovanja Vesti iz Aero Medvode V TOZD Tovarna celuloze in papirja Medvode uspešno osvajajo novo proizvodnjo papirja, kar pomeni, da je bila skrb za strokovne kadre in njihovo izpopolnjevanje pravilna in uspešna. nove proizvodne naprave in zadovoljni ugotavljali, da papirni-štvo v medvoški kotlini nadaljuje s tradicijo. Predstavniki to varne so jih seznanili z doseženimi proizvodnimi uspehi, kakor Koncem meseca oktobra se je 120 delavcev 500-članskega kolektiva z velikim zadovoljstvom vselilo v nov samski dom. Samski dom v centru Medvode, obenem pa blizu tovarne, tako da se stanovalci samskega doma lahko hranijo v novi tovarniški menzi. Dom je gradilo gradbeno podjetje Tehnik iz Škofje Loke in ima 5 etaž s 150 ležišči. Eno etažo je odkupilo podjetje Donit, štiri etaže pa Aero Medvode. Dom je grajen sodobno in opremljen z povsem novo opremo. Večina sob ima dve ležišči le v nekaj večjih sobah v posamezni etaži so predvidena po tri ležišča. Medvode — Upokojeni delavci pri papirnem stroju Proizvodnja specialnih papirjev je dosegla že cca 65 % zmog-jev je dosegla že cca 65 % zmogljivosti novega papirnega stroja. Mesečno izdelajo že nad 1000 ton papirjev. To so predvsem naslednje vrste papirjev: mehano-grafski 45—60-gramski, heliograf-ski, pisalni papirji, ofset papirji vseh gramatur, papir za podloge za matrice, tapetni papir, xerox papir in papir za optične čitalce. V zadnjem času pa so medvoški papirničarji dosegli še en uspeh — izdelali so prve količine kvalitetnega osnovnega papirja za AC. V novi energetiki te dni potekajo garancijske meritve, pri katerih poleg dobaviteljev sodelujejo tudi znani strokovnjaki za toplarne. Toplarna že polno obratuje ter daje dovolj pare in električne energije za potrebe celotne tovarne. Dne 20. novembra so imeli upokojeni delavci tovarne družabno srečanje. Ob tej priložnosti so si z zanimanjem ogledali tudi s težavami, ki so jih delavci morali prebroditi. Moški zbor KUD Oton Župančič iz Sore in recitatorji so jim priredili kratek kulturni program, nato pa so se za pogrnjeno mizo razgovorili in ostali pozno v noč. Tovarna ima v zadnjem času tesne stike s Papirnico 01šany na Češkoslovaškem, ki je papir-ničarjem iz Medvod omogočila strokovno prakso. Iz tega sodelovanja se je razvilo sodelovanje tudi na področju rekreacije. V okviru medsebojne zamenjave je lani letovalo na otoku Krku 14 dni 40 delavcev iz Češke. V mesecu januarju bo 40 delavcev iz Aera odšlo na 7-dnevno smučanje v smučarski center Špindle-rüv Mlyn v Krkonoših na Češkem. V mesecu aprilu pa je predvidena 7-dnevna ekskurzija v Prago in še nekatere turistične kraje na Češkem. Jože Lejko Medvode — Družabno srečanje upokojenih delavcev Uspešno izvrševanje naloge so jamstvo za socialno in poslovno varnost kolektiva Leto 1976 predstavlja za kolektiv lesno industrijskega obrata »Gradis« v Škofji Loki, leto preizkušnje moči in sposobnosti za uspešno izvrševanje nalog, obstoj in nadaljnjo rast. Četudi je kolektiv lesno industrijskega obrata imel pri svojem delu jasno določene cilje, je v tem letu naletel na nešteto nepredvidenih težav, kar se je občutno odraža lo v doseženih rezultatih poslovanja. Restrikcije pri investicijah, zlasti pri večjih, ki jih izvršuje podjetje Gradis ter kasneje predpisi o zavarovanju plačil, so vplivali, da se je obseg del zmanjševal, ali pa je bil odložen pričetek izvajanja del. Celoten obseg del je bil tako v I. polletju tega leta močno pod planiranim. V tem razdobju smo dosegli vsega 60 % planiranega celotnega do- hodka. Tako stanje je bilo resno opozorilo in signal za akcijo, s katero naj bi se celoten kolektiv bolj intenzivno vključeval za pridobivanje del, da bi na ta način zagotovil predvideno angažiranost proizvodnih zmogljivosti. Pomanjkanje del in povečana konkurenčnost je pozitivno vplivala na kolektiv v tem smislu, da se je še v večji meri zavedal, kolikšnega pomena je za naročnike —■ kupce kvaliteta izdelkov in izvršitev nalog v dogovorjenih rokih. Na podlagi povečane aktivnosti za pridobivanje novih naročil, izboljšane kvalitete izdelkov ter zaradi drugih ukrepov, se je stanje začelo občutno izboljševati že v maju in juniju. Koncem junija smo že imeli zagotovljen obseg del v višini 85 % v pri- merjavi s planiranim. S svojo ponudbo izdelkov smo bili prisotni tudi na potresnem področju Posočja ter v Furlaniji in Julijski krajini v Italiji. Ker je potres, ki je bil 6. maja poškodoval objekte na področju Posočja v takem obsegu, da je bila skoraj za celotno področje predvidena sanacija in je vse kazalo, da na tem področju ne bo večje potrebe po izdelkih in storitvah, smo pričeli z razgovori z italijanskimi kupci lesenih montažnih stanovanjskih provizorijev. Že 13. julija 1976 je bila sklenjena pogodba za 25.000 m2 lesenih montažnih stanovanjskih provizorijev. Naknadno je bila 13. septembra 1976 sklenjena z istim kupcem pogodba za nadaljnjih 17.740 m2 enakih stanovanjskih provizorijev. S tem so bile proizvodne kapacitete praktično do konca leta v celoti angažirane. Za leto 1977 pa je bila tudi že sklenjena pogodba za izdelavo in montažo 20.000 m2 stan. objektov. Tako znaša skupna količina že prevzetih del za izvoz 62.740 m2 objektov. V istem času so bile tudi na domačem trgu že obvladane ovire pri prodaji izdelkov, povzročene z zakonom o zagotavljanju plačil. Povpraševanje po izdelkih lesne industrije je bilo iz dneva v dan večje, kar je prispevalo k bolj optimističnemu gledanju na prihodnost, zlasti pa na rezultate, ki bodo doseženi do konca leta. Drugi potres, ki je bil 15. septembra je v celoti podrl prvotno sprejeta stališča pristojnih organov za odpravo posledic potresa mm MMmHI —Ü H w 'J* lllillillllišl .iflgMK ... . Montaža stanovanjskih hiš v Fontebbi na potresnem področju v Posočju. V znatno večji meri kot pri prvem potresu so bili poškodovani stanovanjski in drugi objekti, kar je narekovalo izredno hitro ukrepanje, da bi bile kar najbolj uspešno odpravljene posledice potresa in zaščiteno prizadeto prebivalstvo. Glede prevelike angažiranosti proizvodnih zmogljivosti, za kar so bile sklenjene pogodbe že pred drugim potresom, smo se v obnovo Posočja lahko vključili le z manjšimi proizvodnimi zmogljivostmi. Prevzeli smo v izdelavo objekte, kateri niso v proizvodnem programu podjetij Jelovice in Marlesa. Tako smo prevzeli obveznost izgradnje pisarniškega provizorija za potrebe Republiškega operativnega štaba v Tolminu, ene osnovne šole v Tolminu, stalnega objekta 6 razredne šole v Tolminu in objekta upravne zgradbe skupščine občine Tolmin ter za prizadeto prebivalstvo izgradnjo 36 garsonjer v 10 vrstnih objektih in 20 enosobnih in garsonjerskih enot v štirih večnamenskih objektih. Skupna površina vseh naštetih objektov znaša cca 4.350 m2 in predstavlja vrednost 15 mio din. Prevzete naloge smo uspešno realizirali tudi iz razloga, ker smo v polni meri naleteli na razumevanje in pomoč pri podjetju »Alples« iz Železnikov in »Hoji« iz Ljubljane, katera nam pomagata izdelovati v celoti strešne nosilce in stropne elemente. Poleg navedenih dveh delovnih organizacij pa nam pomagajo pri izdelavi in montaži stanovanjskih objektov delavci iz temeljnih organizacij združenega dela gradbene operative, ki so v sestavu podjetja Gradis. Tako sodelovanje ne predstavlja le velike solidarnostne akcije, temveč pomeni tudi konkretno obliko združevanja dela in sredstev ter dohodkovno soodvisnost, glede na rezultate, ki bodo pri končni realizaciji prevzetih obvez doseženi. Četudi je stanje na tržišču vsled uvodoma naštetih vzrokov narekovalo maksimalno angažiranje in delovnih naporov, lahko trdimo, da so bile težave, ki so bile prisotne v I. polletju tega leta uspešno obvladane in da so rezultati doseženi do konca 3/4 letja porok in jamstvo, da kolektiv bolj optimistično in z večjim zaupanjem gleda v prihodnost. L. I. Sklepi delavskega sveta Delavski svet »GLG« je na seji 3.12.1976 sprejel poročilo in ugotovitve posebne komisije za spremljanje organiziranosti znotraj »GLG« ter kot osnovo in izhodišče za nadaljnjo preobrazbo po Zakonu o združenem delu, ki je bil slovesno sprejet 25.11.1976, sprejel naslednje sklepe: L V vsaki TOZD se morajo urediti medsebojni odnosi z drugimi TOZD znotraj DO, zlasti odnosi pri pridobivanju dohodka (člen 55. in 56. ZZD), pri pridobivanju skupnega prihodka in skupnega dohodka z ozirom na določila 61. in 65. člena osnutka zakona o združenem delu. 2. V vseh TOZD je potrebno preveriti opravljeno razporeditev sredstev, pravic in obveznosti med TOZD, ob svoječasni izdelavi premoženjskih bilanc TOZD, vprašanja razdelitve virov poslovnih sredstev, ugotovitve obsega minulega dela in s tem v zvezi enakopravnega položaja v vseh TOZD. 3. V vseh primerih, ko po zakonu komercialna dejavnost izpolnjuje pogoje za organiziranje TOZD, je to potrebno tako organizirati zaradi povezovanja te dejavnosti v SOZD. 4. Povsod je potrebno nenehno spremljati ali so nastopili pogoji za organiziranje TOZD v skladu s 302. členom osnutka zakona, zlasti paziti na to, da se ne organizira samo ena TOZD, če izpolnjujejo po določbah 296. člena pogoje, da se vsak del delovnega procesa organizira kot temeljna organizacija. 5. Obrate za kooperacijo je kadrovsko usposobiti za izvajanje vseh nalog obrata ter učvrstiti povezovanje razdrobljene zasebne gozdne proizvodnje, zlasti pa priznati zasebnemu lastniku gozda delež njegovega dela in nadomestila za porabljena sredstva, pri čemer se sedanja ekonomska stimulacija ne sme znižati. 6. Pri organiziranosti delovnih organizacij je v sporazumu o združitvi TOZD v DO ugotoviti primarne interese po nadaljnjem povezovanju ter dopustiti s tem aktom možnosti za še tesnejše povezovanje med posameznimi DO znotraj SOZD. 7. Pristojnosti delovne skupnosti za opravljanje zadev skupnega pomena je potrebno skladno z zahtevami zakona opredeliti glede na novo definirane skupne naloge in svobodno menjavo dela med TOZD in DSSS. 8. Na ravni SOZD preveriti in ponovno ugotoviti, katere dejavnosti so dejansko skupnega pomena in ugotoviti primarni interes tistih članic SOZD, ki se že ali se nameravajo povezati v druge sestavljene organizacije. 9. Spremeniti samoupravni sporazum o združitvi v SOZD in v njem na novo opredeliti: način koordinacije delovnih procesov na nivoju SOZD, združevanje sredstev in namen združevanja sredstev, ureditev dohodkovnih odnosov, pravice, obveznosti in odgovornosti delovnih organizacij v SOZD pri uresničevanju skupno določenih dejavnosti in ciljev, o načinu sprejetja plana ter o usklajevanju s planom, postaviti izvršilni organ delavskega sveta SOZD in mu opredeliti pristojnosti ter v zvezi s tem razmejiti pristojnosti med poslovodnim in izvršilnim organom, opredeliti na novo kriterije za sprejem v SOZD ter ponovno opredeliti pravice, obveznosti in odgovornosti delovne skupnosti v SOZD-u. 10. Zaradi nadaljnje tesnejše povezanosti znotraj SOZD je potrebno proučiti možnosti ustanovitve novih koordinacijskih odborov za posamezna področja dejavnosti, ki so skupnega pomena ter dodelati in dopolniti vsebino dela sedanjih koordinacijskih odborov. Ne prezrite! Odbor samoupravne delavske kontrole »GLG« je na zadnji seji zahteval zaostritev odgovornosti vseh nosilcev nalog po sporazumu o združitvi. Odbor zahteva dosledno uresničevanje sprejetih sklepov, zlasti sklepa DS »GLG« o uveljavitvi skupne trgovske mreže za stavbno pohištvo ter uresničitev delitve dela med Lipam in Jelovico. Odbor je potrdil izvajanje porabe predračuna skupnih služb »GLG« skupno s predlogom rebalansa za leto 1976 brez pripomb. Novoletna nagradna križanka GREAT BRITAIN, VELIKA BRITANIJA SOL ALI ESTER OLJNE KISLINE ANGL. FILM. REŽISER, CAROL ANGL.PISEC DETEKTIVSKIH ROM. WALLACE NORD FRANCOSKI ASTROFIZIK PIERRE JULES CESAR KISLA VODA KOPER STANL10 |FRANC-IN SKLADA -TELJ, DELIBES i n * U ► Članica SOZD EMIL E. GILELS NATRIJ NAELEK-rREN DELEC OBREDNI NAPEV JUG. PILOT EDVARD VLADIMIR NAZOR URAN ▼ MLAD OREL LISAST PRAŠIČ, LISAK STRUPEN BOJNI STRUP D0B0J OBER AM. ŠAHOV SKI VELEMOJSTER, SAMUEL NATAŠA DOLENC MAZASTVO ■ OKSID OSEM PEVCEV, GLASB. pODATKl BOLEZNI CUT ZA SKUPNOST UKRAJINEC , RUTEN ANDRE GIDE STARORIMSKI POZDR. PRIPOVED, BAJKA EPSKA PESEM, KI JO JE PEL ALI RECITIRAL RAPSOD SANJE LETALSTVO CESKA PRITRDIL- NICA TUJE Ž. IME, ELIZABETA NAJVIŠJA KARTA TEGA LETA POKOJNA KMEČKO NASELJE AMPER ZDRAVILO V PLOŠČICI OBLASTNIK EDO GARDNER TEMPE- RATURA HIERAR- HIJE ZRCALA SARAJEVO NOGOMETM VRATAR ZNAČILNOST ZGUBANEGA OTROŠKI IZRAZ ZA OČI GLAVNO MESTO BURME ESTONEC HOLANDSKI FILOZOF NARODNA OBRAMBA IT. PESNIK LUDOVICO ČLANICA SOZD IVO ... RIBAR VOLT ZABAVLJI* CA, PESNI ŠKA PUŠČIC RAZŠIRJENA RAST L. GOLIČAVA V GOZDU CLANICA SOZD j KANON ANTON MARTI E DHEM ČAMO GLAVNI ŠTEVNIK UMETNOST V LATiNŠČ TEMPO ČLANICA SOZD TRPOTEC ZAČETNIK S ČEBELAMI 5INJSKA VITEŠKA IGRA CLANICA SOZD ŠP. SLIKAR FRANC. DE ZDRAVILO, MAMILO DANI PODATKI SEVER TIP SREDNJE ŠOLE PIVO PRI ST. SLOVAN. SEDEŽ ČL. SOZD NO Y A GRADIŠKA SLOVAN LOVLJE- NJE JUGOSLOV. ARMADA KARENINA PESNIK IN PRIR, MIHA ŽARO TUŠAR NAZIV ČRNI PTIČI PEVCI PESNIK KLOPČIČ VZHOD, JUTR0V0 SKUPINA KRAJEVNI NE BEV LJUDI LJ.ODBOR NE . . . ŠVEDSKA ČLANICA SOZD IGRALEC SOTLAR NARODNI MAGAZIN NADLEŽNA ŽUŽELKA CENTRALNI ODBOR GLASBENI INSTRUM. OTOKI ČEBRICA TELEVIZ- AVSTRIJA VRSTA METLE, 0MELCE NAČIN OBLAČENJA ČLANICA SOZD INDIJSKI POLITIK, L AL BAHADUR MLADIČ GOVEDA CIMOSOVO VOZILO SLOV. SKLADATELJ, BLAŽ RIMSKA PET HIMALAJ- SKA KOZA MARTIN LUTHER... KALIJ SEDEŽ ČL. ŠKOFJA... SLIKARKA KOBILCA PERZ.ŠAH PAHLAVI TRINITRO- TOLUOL ŽELEZOV OKSID IVANGRAD spl"it PEVKA IN PEDAGOGINJA,ONDINA KDOR KUHA OGLJE NUDIST NAŠI RAZGLEDI ALFRED NOBEL MOŽ, MOŽAKAR STARORIM SKI HIŠNI BOG SEDEŽ ČLANIC SOZD, ... LOKA KRAJ V SREMU MINUTA ŠAHOVSKI VELE -MOJSTER, VASJA LUKA OB DONU V SZ PREPIR HERCE- GOVEC MESTNI NASAD GORSKI RE SEVAL. ČOLN DROBIŽ V VZH.INDIJI REKA V PAKI -STANU ATLETSKA disciplin; KRAJ OB DONAVI TUJE IME ZA ČAJ TONA LJUDSTVO TAJSKE OREL V GERM.MIT. ČLANICA SOZD 1 mladinska KNJIGA OSKAR ANGELI NIKALNICA TELOVADNO DRUŠTVO ČRKA GRŠKE ABECEDE FRANCOSKI REŽISEF ANDRE EMIL ADAMIČ Š £ »GLG« 1 ■ SEDEŽ ČLANICE SOZD GLAVNI KOLODVOR fi Razpis nagrad 1. nagrada: okno »Jelovica« 60/120 — vrednost 850 din 2. nagrada: 3 prm bukovih drv — GG Kranj — vrednost 750 din 3. nagrada: 6 zavitkov papirja — Celuloza in proizvodi drugih TOZD Aera — vrednost 700 din 4. nagrada: postelja »Anton« — LIP Bled — vrednost 630 din 5. nagrada: 2 prm bukovih drv — GG Bled — vrednost 500 din 6. nagrada: denarna Gradis-LIO Škofja Loka — vrednost 500 din 7. nagrada: omarica za čevlje — Alples — vrednost 390 din 8. nagrada: kmečki sklednik — ZLIT Tržič — vrednost 380 din Rešitve pošljite najkasneje do 10.1.1977 na naslov GLG Bled, Mladinska 3, z oznako »nagradna križanka«.