Med drugim preberite • V KRATKEM JAVNA RAZPRAVA O NOVIH PROGRAMIH VISOKOŠOLSKEGA IZOBRAŽEVANJA UČITELJEV, str. 2 • PROBLEME JE TREBA REŠITI TAKOJ — PO DELEGATSKI POTI, str. 3 • OBJAVE — VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI PROGRAM ZA STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE UČITELJEV SAMOUPRAVLJANJA S TEMELJI MARKSIZMA, str. 5 • TELEVIZIJA V ŠOLI, str. 9 Vasilije Četkovič Vaško: Skulptura 82 Kakšnega učitelja potrebujemo? Okrogla miza na Pedagoški akademiji v Mariboru Okrogla miza o temi Kakšnega učitelja potrebuje sodobna samoupravna socialistična osnovna šola — pripravil jo je Center za marksistične študije Pedagoške akademije v Mariboru dne 27. 9. 1984 — je postavila uglednemu krogu zbranih pedagoških delavcev iz pedagoških šol ter strokovnih organov in organizacij nekaj temeljnih vprašanj, ki jih moramo rešiti ob prehodu na visokošolsko izobraževanje učiteljev. Kakšnega učitelja potrebuje današnja osnovna šola. kakšno mesto naj imajo v programih stroka, pedagoško-psi-hološki predmeti in praktično usposabljanje za vzgojno-izo-braževalno delo. kako naj bo za'-snovano štiriletno izobraževanje predmetnih učiteljev, da jim bo dalo potrebno strokovno, peda-goško-psihološko in metodično znanje, jih vsestransko usposobilo in razvilo njihovo osebnost? Ta in še druga vprašanja so posebno aktualna danes, ko dozorevajo novi visokošolski programi za izobraževanje pedagoških delavcev. Njihovo uvajanje bo zahtevalo tudi nekatere sistemske spremembe in določeno reorganizacijo dosedanjega izobraževanja učiteljev. Bolj kot v preteklosti je treba premisliti, kako bomo izoblikovali novi sistem izobraževanja učiteljev in vzgojiteljev, da bo ohranil dozdajšnjo žlahtno dediščino in jo-razvil na kakovostno višjo stopnjo. Za zdajšnje reformno razpoloženje na tem področju je značilna bojazen, ki jo je bilo čutiti tudi v Mariboru, da bo prehod na visokošolsko izobraževanje osnovnošolskih učiteljev pomenil le delen ali celo samo navidezen napredek: da bomo imeli v stroki sicer bolje podkovanega učitelja, ki bo imel tudi nekaj teoretičnega znanja iz pedagoških predmetov, v praksi pa se ne bo izkazal, ker bo premalo usposobljen za pouk' v osnovni šoli in za vse tisto vzgojno, mentorsko in animatorsko delo. ki ga zahtevajo interesne in druge dejavnosti ter vsestransko spodbujanje otrokovega razvoja. Dvom. ki ga je čutiti: ali bodo tudi tiste šole in smeri, ki bodo na novo prevzele izobraževanje osnovnošolskih predmetnih učiteljev. imele dovolj posluha za potrebe sodobne'osnovne šole, bodo imele potrebne gmotne in kadrovske možnosti, bodo znale teoretično izobraževanje povezati s praktično pripravo za pedagoško delo. bodo znale ustvariti v času šolanja ozračje in odnose. ki bodo oblikovali mladega človeka s pretanjenim posluhom za potrebe in zahteve mladih? Nadaljevanje na 2. sir. Javna razprava brez širše javnosti?____________________________________________ Kako v prihodnje razvijati usmerjeno izobraževanje, v čem spremenili in dopolnili dozdajšnjo programsko in sistemsko podobo srednjega usmerjenega izobraževanja, kako priti do večje usklajenosti in enotnosti v usmerjenem izobraževanju med republikami in pokrajinama — o teh vprašanjih bo v bližnji prihodnosti po vsej Jugoslaviji precej razprav. V nekaterih republikah —v Srbiji, Črni gori in na Hrvaškem — ter v obeh avtonomnih pokrajinah, kjer so najprej uvedli v srednje šole usmerjeno izobraževanje in ga zasnovali dvostopenjsko (v prvih dveh letnikih samo splošno, nato šele strokovno izobraževanje), so pred večjimi programskimi in sistemskimi popravki. Analize in drugi podatki jih silijo k celostni oceni dozdajšnje reforme srednjega izobraževanja. Nekoliko drugače je z republikami, kot so Slovenija, Bosna in Hercegovina in Makedonija, ki so šle v reformo kasneje in so izoblikovale srednjo šolo kot razčlenjeno celoto, v kateri se splošno in strokovno izobraževanje prepletata že od prvega letnika. Te različne izkušnje in različen ritem spreminjanja srednje šole dajejo nemara vtis še večje neenotnosti med republikami in pokrajinama pri razvijanju usmerjenega izobraževanja in večje neprehodnosti med republiškimi in pokrajinskimi mejami. V gradivih o nadaljnjem razvijanju in usklajevanju usmerjenega izobraževanja zato močno izstopa želja po večjem poenotenju usmerjenega izobraževanja, po večji sistemski in programski usklajenosti republik in pokrajin. Tako je medrepu-bliško-pokrajinska komisija za reformo izobraževanja dala v javno razpravo predlog Osnov za dograjevanje in usklajevanje usmerjenega izobraževanja od prve do pete stopnje.strokovne izobrazbe v SFRJ. Predlog, ki ga je komisija obravnavala insprejela letošnjega 6. julija, je dočakal slovenski prevod 5. 9. 1984, prve razprave v prosvetnih organih -Republiškem komiteju za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo ter Svetu za vzgojo in izobraževanje pri predsedstvu RK SZDL pa te dni. Javna razprav,a naj bi bila končana, kot je zapisano v predlogu, najkasneje do konca oktobra 1984, dokument pa sprejet do konca tega leta. Iako bomo spet imeli načrtovano javno razpravo, ki bo nemara ostala samo v krogu prosvetnih organov —širša javnost bo iz nje marsikje izključena, prav tako tudi delavci v usmerjenem izobraževanju, učenci in študenti. Sam dokument je nastajal nekaj let, avtorji pa so javni razpravi namenili le dober mesec. Komisija, ki ga je pripravila, očitno rabi samo še soglasje prosvetnih forumov, sodelovanje in soglasje širše družbene in pedagoške javnosti ter združenega dela ji pri tem ni pomembno. V vzporednem gradivu o usmerjenem izobraževanju, ki ga je pripravila in v juniju dala r širšo razpravo Sekcija za izobraževanje, znanost in tehnično kulturo pri /.vezni konferenci SZDL (Aktualna vprašanja pri uresničevanju socialistične samoupravne preobrazbe usmerjenega izobraževanja in vzgoje ter naloge socialistične zveze), pa je med drugim kritična ugotovitev, da »učitelji, učenci, študenti in udeleženci ter njihove družbene organizacije niso dovolj vključeni v pripravo sprememb, r samoupravno in strokovno uresničevanje preobrazbe usmerjenega izobraževanja in vzgoje.« V prihodnje bo treba to napako od- ne ve, kaj dela desnica, da z eno roko gradimo, z. drugi podiramo. Zaskrbljenost ne bi bila potrebna, če odprta vprašanja ne bi bila pomembna in bi njihova taka ali drugačna rešitev ne prizadela širšega kroga ljudi. V resnici pa gre za pomembna vprašanja in zelo odgovorne rešitve. Ko je Svet za vzgojo in izobraževanje pri predsedstvu RK SZDL dne 1. 10. 1984 razpravljal o obeh gradivih, je imel več kritičnih kot pohvalnih besed. Predlog Osnov za dograjevanje in usklajevanje usmerjenega izobraževanja od prve do pete stopnje strokovne izobrazbe v SFRJ je očitno nastal v.se preveč te v krogu prosvetnih organov, ki jim je notranja, včasih tudi le formalna sistemska usklajenost pomembnejša kot usklajenost usmerjenega izobraževanja s potrebami združenega dela in sodobnimi zahtevami po kakovostnem znanju. Zato iščejo izhod v poenotenju trajanja, predmetnikov in programov, v skupnih programskih jedrih in učbenikih, manj pa v dogovorih združenega dela znotraj Jugoslavije in v zagotavljanju ravni in kakovosti izobrazbe, kot ju potrebuje združeno delo po posameznih panogah in dejavnostih. Za vso našo družbeno skupnost so zelo pomembni skupni temelji usmerjenega izobraževanja, za njihovo uresničevanje pa ni potrebna uniformnost, ki bi siromašila šolstvo in ga podredila povprečju. Taka logika omejuje preobrazbo na šolsko reformo in ni daleč od tiste administrativne logike, ki bi rada predpisovala vsem enako in bi izključila iz ustvarjalnega razvijanja usmerjenega izobraževanja najširšo družbeno in strokovno javnost, z. združenim delom vred. Svet je menil, da je treba tudi gradivo Zvezne konference SZDL še izpopolniti in konkretizirati, da bo bolje zrcalilo stanje in potrebe nadaljnjega razvoja usmerjenega izobraževanja. V teh razpravah se včasih odpre tudi vprašanje, zakaj se učitelji, učenci in študenti bolj ne ogrevajo za usmerjeno izobraževanje. Le kako naj bi se, kadar najvišji organi na tem področju, eden takih je me-drepubliško-pokrajinska komisija za reformo, načrtujejo javne razprave o usmerjenem izobraževanju brez pedagoške javnosti, brez učenčev in študentov? JOŽE VALENTINČIČ . praviti, poudarja gradivo. Tako se dogaja še naprej, da levica dogodki novosti Strokovno do primernejših rešitev Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo o premalo spremenjenem dokumentu za spopolnjevanje in poenotenje usmerjenega izobraževanja Pred nami je spet nova izdaja gradiva Osnove dograjevanja in usklajevanja usmerjenega izobraževanja od I. do V. stopnje strokovne izobrazbe v SFRJ; o tem govore zadnje čase spet v številnih organih, obravnaval pa naj bi ga tudi širok avditorij slo-, venske in jugoslovanske javnosti. Kot kaže obetavni naslov, naj bi bilo to gradivo izjemnega pomena, pomagalo naj bi popravljati stavbo, ki ji v temeljih manjka enotnosti. Odpravljalo naj bi posledice, nastale v časih, ko so republike in pokrajini oblikovale svoje šolstvo na podlagi različnih sistemskih vzorcev, ki so nastajali neodvisno drug od drugega. Novejše težnje po večji sistemski enotnosti so našle ugoden odziv zlasti na tistih območjih naše države, ki jih povezuje skupen jezik, vse republike in pokrajini pa imajo tudi podobna vprašanja na področju zaposlovanja, enake potrebe po določenih profilih poklicev itn. Nekateri so si to enotnost zamislili kot uniformnost, ki bi presegla razumne meje in posegla tudi v ustavne pravice republik in pokrajin. Taka stališča niso sprejemljiva in so se izrazila tudi v pripombah slovenske delegacije k različici »osnov«, izdani v januarju. V njih je nasprotovala težnji po pretiranem poenotenju predmetnikov, učnih načrtov in učbenikov, ob tem pa zahtevala, da je treba zahtevnostne stopnje prilagoditi nomenklaturi poklicev. Zadnja različica osnov, obravnavali so jo tudi na sejiRepubli-škega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, letošnjega 25. septembra, pa je neljubo presenečenje zato, ker se to gradivo, kljub temu da je bilo povedanih ob njem precej pripomb, ne razlikuje veliko od januarskega, predlogi slovenske delegacije pa so navedeni le kot dopolnila ali »alternativne variante«. V gradivu sta ostali tudi poglavji o dvigu kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela in poglavje z naslovom Krepitev in izpopolnjevanje vzgojnega dela za učence (v njem je govor o programskih jedrih), za kateri Slovenija meni, da bi ju bilo treba izpustiti, ker nista bistveni za opredeljevanje enotnih osnov sistema. Medrepubliško-pokrajin-ska komisija je bila torej kaj malo sprejemljiva za te predloge. Tako smo namesto uporabnega usmerjevalnega dokumenta, ki bi moral temeljiti na strokovnem preučevanju — ob tem naj bi razčlenili tudi predvidljive posledice predlogov — dobili spet gradivo, v katerem ne manjka protislovij, nedoslednosti, ki je ponekod premalo natančno in uravnoteženo. Člani republiškega komiteja, ki vztrajajo pri svojih januarskih stališčih o tem, da medrepubliško usklajevanje ne bi smelo posegati v učne programe, in da bi moralo določiti temelje sistema in izobrazbene standarde, so ponovno poudarili, da mora tako dopolnjevanje potekati na podlagi strokovno spremljanih dosežkov prakse. Ti naj bi bili tudi podlaga za pametno dogovarjanje, ne pa tako imenovani stro-kovno-politični dogovori, ob katerih se oblikujejo dokumenti, ki opozarjajo med drugim tudi na to, da nastajajo pri našem samoupravnem dogovarjanju kratki stiki. Videti je, da se še zmeraj vse prevečkrat dogovarjamo le načelno, ne da bi se poprej dokopali do strokovno najboljših rešitev. MARJANA KUNEJ Kako razvijati prosvetne časnike Sekcija prosvetnih listov republik in pokrajin in Zvezni odbor sindikata delavcev v vzgoji in izobraževanju, znanosti in kulturi pripravljata posvetovanje na temo Položaj in vloga prosvetnih listov republik in pokrajin pri oblikovanju vzgojno-izobraževalnega sistema in usposabljanju sindikalnih delavcev. Tega jugoslovanskega posvetovanja naj bi se udeležilo približno sto časnikarjev in urednikov vseh osmih prosvetnih listov, njihovih izdajateljskih svetov, predstavnikov samoupravnih interesnih skupnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti in kulture, socialistične zveze, zveze sindikata, zveze komunistov, republiških in pokrajinskih komitejev za vzgojo in izobraževanje, znanost in kulturo, zavodov za napredek vzgoje in izobraževanja, Zveze novinarjev Jugoslavije, Skupnosti jugoslovanskih univerz in prosvetnih svetov. Na posvetovanju, ki bo 18. in 19. oktobra v Somboru, bodo prebrali devet referatov, pričakujejo pa tudi bogato razpravo, v kateri naj bi ocenili dozdajšnji razvoj prosvetnih časnikov in določili naloge ustanoviteljev teh glasil, delovnih organizacij, ki jih izdajajo, in drugih dejavnikov v republikah in pokrajinah, ki sodelujejo pri nadaljnjem razvijanju prosvetnih časnikov v tem letu in bodo sodelovali tudi v srednjeročnem načrtovalnem obdobju. Posebno pomembno je ugotoviti, zakaj zaostajajo prosvetni časniki v gmotnih in kadrovskih možnostih. Za zdaj je v vsakem okolju drugače; tako sindikati kot ustanovitelji si morajo prizadevati, da se bodo v prihodnjem načrtovalnem obdobju ti časniki bolje včlenili v vzgojno-izobra-ževalni sistem. Pri tem jim morajo pomagati samoupravne interesne skupnosti in republiški organi za vzgojo in izobraževanje. To pa pomeni zagotoviti jim toliko denarja, da se bodo razvili v sodobna strokovna in družbenopolitična glasila sindikalno organiziranih delavcev teh pomembnih družbenih dejavnosti. Pričakujejo, da bo to jugoslovansko posvetovanje, ki se pripravlja že več kot pol leta, pomagalo . prosvetnim časnikom pri njihovem razvoju in jim olajšalo srednjeročno načrtovanje, ki je obvezno za vse časopisne hiše. DJ. DJ. Kakšnega učitelja potrebujemo? Nadaljevanje s 1. str. K NOVIM PROGRAMOM IN DRUGAČNI ŠOLI Analiza pedagoške prakse, izkušnje pedagoške službe in opažanja pri učiteljskih strokovnih izpitih opozarjajo na več pomanjkljivosti današnjega izobraževanja osnovnošolskih učiteljev. Dveletna pedagoška akademija ne utegne pri dvo-predmetnem študiju dati učiteljem dovolj znanja iz stroke. Tudi razredni učitelji imajo pomanjkljivo znanje s posameznih področij. Prehod na štiriletno izobraževanje vseh osnovnošol-skih učiteljev je z vidika njihove strokovno-znanstvene izobrazbe zato potreben in utemeljen. Pedagoška praksa kaže, da smo na razredni stopnji uspešnejši pri povezanem uresničevanju izobrazbenih in vzgojnih smotrov kot na predmetni stopnji. V pedagoško metodični izobrazbi' predmetnih učiteljev so torej večje vrzeli, ki so najočitnejše pri učiteljih, ki prihajajo s fakultet. Posledica tega je, da vzgojna funkcija slabi in da tudi reformirana srednja šola ne uresničuje dovolj svojih vzgojnih nalog. Značilna pomanjkljivost zdajšnjega izobraževanja učiteljev je tudi nezadostna praktična usposobljenost za vzgojno-izo-bražev&lno delo, za uporabo sodobnih oblik, metod in sredstev, za organizacijo interesnih in drugih dejavnosti. Te vrzeli v učiteljevi poklicni izobrazbi imajo dolgotrajne posledice, saj je učitelj celo med pripravništvom večinoma prepuščen sebi in zlepa ne nadomesti tega, česar mu šola ni dala. Na vprašanje, kakšnega učitelja potrebujemo, najlažje odgovorimo, če razčlenimo učiteljeve naloge v sodobni šoli. Poučevanje in učenje je osrednja, vendar ne edina učiteljeva naloga. Vzgojno-socializacijska vloga je s prejšnjo tesno povezana, izraža pa se tudi v vsem učiteljevem ponašanju in ravnanju, v njegovem vrednostnem ocenjevanju in odzivanju na dogajanje v razredu in zunaj njega, v njegovi animatorski in svetovalni vlogi. Sodoben učitelj ni le predavatelj, marveč bolj organizator učnega procesa. Imeti mora razvit čut za novosti, pri uporabi teh pa mora biti ustvarjalen. Tega današnjim učiteljem primanjkuje. Učitelj mora biti tudi metodološko (ne le metodično) bolje usposobljen kot danes, da bo znal kritično spremljati in razčlenjevati učni proces ter ga venomer izpopolnjevati. Pozabiti pa ne smemo tudi širših družbenih razsežnosti učiteljevega dela, njegove vloge pri podružb-Ijanju šole, pri delu s starši itd. Taka razčlenitev učiteljeve vloge in nalog opozarja, kako zahtevna je priprava novih programov in kaj vse bo treba zagotoviti za njihovo uresničevanje na šolah, ki bodo prevzele te naloge. V vsakem programu moramo zagotoviti ustrezno zastopanost stroke, pedagoško-an-dragoških, psiholoških in drugih predmetov z metodiko vred ter praktično usposabljanje. Izvajanje programov pa bo zahtevalo pedagoško usmerjeno visokošolsko izobraževanje, ki bo uresničilo to, kar zahtevamo kasneje od učitelja. Bodo visokošolske organizacije zmogle tako zahtevne naloge? Jim bo družba.dala v današnjih razmerah potrebne gmotne možnosti? V pogsvoru za okroglo mizo ni nihče mogel dokončno odgovoriti na ta vprašanja. Čutiti je bilo tudi nekaj nezaupanja v visokošolske organizacije, ki so bile doslej usmer- V kratkem javna razprava o novih programih visokošolskega izobraževanja učiteljev Po sklepu Strokovnega sveta Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev in v dogovoru z drugimi izobraževalnimi skupnostmi ter visokošolskimi organizacijami se bo v kratkem začela javna strokovna razprava o novih visokošolskih programih za izobraževanje osnovnošolskih in srednješolskih učiteljev. Nosilci javne strokovne razprave bodo: zveza društev in društva pedagoških delavcev, druga strokovna društva, vzgoj-no-izobraževalne organizacije, strokovni aktivi in drugi družbeni dejavniki, v razpravo pa naj bi sodelovali vsi pedagoški delavci, ki se zavzemajo za napredek pedagoškega šolstva. Z reformo visokega šolstva bodo v prihodnjem šolskem letu uvedle nove programe tudi visokošolske organizacije, ki izobražujejo učitelje, vzgojitelje in druge strokovne sodelavce za osnovne in srednje šole ter druge vzgojno-izobraževalne organizacije. Hkrati bomo prešli na visokošolsko izobraževanje predmetnih učiteljev, ki se mu bo kasneje pridružilo tudi visokošolsko izobraževanje učiteljev razrednega pouka. Reforma pedagoškega šolstva je zgodovinski mejnik v razvoju pedagoškega izobraževanja na Slovenskem. Javna strokovna razprava o novih programih za izobraževanje učiteljev in drugih pedagoških delavcev daje vsem prosvetnim delavcem možnost, da sodelujejo pri oblikovanju nove programske podobe pedagoškega šolstva in da soodločajo o njegovi prihodnosti. OSNUTKE NOVIH PROGRAMOV BOMO OBJAVILI V NEKAJ ZAPOREDNIH REDNIH IN POSEBNIH ŠTEVILKAH PROSVETNEGA DELAVCA. VODSTVA VISOKOŠOLSKIH ORGANIZACIJ, SREDNJIH IN OSNOVNIH ŠOL, STROKOVNIH DRUŠTEV IN DRUGIH ORGANIZACU, KI NAMERAVAJO SODELOVATI V JAVNI STROKOVNI RAZPRAVI, PROSIMO, DA SI ZAGOTOVIJO POTREBNO PROGRAMSKO GRADIVO V PREDNAROČILU TAKO, DA GA NAROČIJO PISNO ALI PO TELEFONU NA NASLOV: PROSVETNI DELAVEC, 61104 LJUBLJANA, POLJANSKI NASIP 28 TELEFON: (061) 315-585 NAROČILA POŠLJITE ČIMPREJ, KER BO PRVI DEL PROGRAMOV IZŠEL V KRATKEM. Naročniki Prosvetnega delavca dobijo celotno gradivo brezplačno. Če še niste naročeni na glasilo, je to priložnost, da se naročite čimprej. V Prosvetnem delavcu bomo objavili tudi vaše pisne prispevke k javni strokovni razpravi. UREDNIŠTVO jene bolj strokovno-znanstveno in manj pedagoško. Razprava pa je pokazala, da je tako nezaupanje, vsaj včasih, neutemeljeno, da lahko izhaja iz nezadostnega medsebojnega poznavanja in sodelovanja. PRIHODNJI MESECI BODO ODLOČILNI Osnutke novih visokošolskih programov za izobraževanje pedagoških delavcev bo v kratkem obravnaval strokovni svet Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev in jih dal v javno razpravo. Po njej naj bi osnutek dopolnili s predlogi širše pedagoške javnosti, da bi tako programi pravočasno dozoreli za končno obravnavo in sprejem v skupščini Posebne izobraževalne skupnosti za pe- dagoško usmeritev. V nekaj11 v secih bo treba torej opraviti'JI liko dela. Novi programi mof biti prožni in odprti za m0; bitne alternativne možn^o skladni z že sprejeto progtjn sko zasnovo. Če bo potrebno'h bo treba spremeniti tudi ka^h dosedanje uradno stališče, ki; u je širša pedagoška javnost žri n slej nasprotovala (npr. po^p njevalen odnos do družb^C moralne vzgoje). P Pogovor za okroglo miz0 1 Pedagoški akademiji v boru je tako opozoril na m g temeljnih vprašanj nadaljnja u izobraževanja pedagoških [. 1, lavcev, dal pa je tudi pobud^ p stim, ki ustvarjajo novi sis|f v tega izobraževanja. 1 JOŽE VALENTINČIČ Pospešena priprava novih programov i Strokovni svet Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev je celotno sejo dne 3. 10. 1984 namenil obravnavi osnutkov novih visokošolskih programov za izobraževanje učiteljev in drugih pedagoških delavcev. Osnutke programov so pripravile visokošolske organizacije same ali v medsebojnem sodelovanju (pri programih, ki jih izvaja več visokošolskih organizacij), nato pa so jih pregledale posebne delovne skupine, ki so jih imenovale Posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev in druge posebne izobraževalne skupnosti (nekateri programi sodijo namreč v pristojnost več izobraževalnih skupnosti). Večina predloženih programskih osnutkov je po mnenju navedenih komisij in strokovnega sveta primerila za javno strokovno razpravo. Ta naj bi dopolnila osnutke in pripomogla k njihovemu končnemu oblikovanju. V kratkem bodo pripravljeni osnutki drugih programov, ki bodo prav tako šli v javno sl 1 kovno razpravo. Ta bo trij 1 dober mesec, nato pa bo hf j polnjene predloge progra11 5 obravnavala in spreje®1 ' skupščina Posebne izobČ ( valne skupnosti za pedag0* ' usmeritev. V kratkem času bo tako ^ 1 njeno obsežno delo pri prip1* - - PJ usklajevanju in obliko« novih visokošolskih progr^ za izobraževanje učitelje'1 r drugih pedagoških delavceV' t tem zahtevnem in odgovor1! s delu je sodeloval širok krog'" košoiskih učiteljev in dč v strokovnjakov, sodelovali so" v sveti visokošolskih organizaO ^ na koncu pa bo k izpolnje« programov prispevala tudi , pedagoška javnost. j ; Programsko gradivo bo oW . Ijeno v Prosvetnem delavc11 ; njem bo prostora tudi za tri1; 11J V_.111 V_»OlV_»l Cl l U V_ll ‘ f | prispevke bralcev in stališč^ , jih bodo oblikovali pedag1" , delavci v teh razpravah. JV. »Otroci in mladina soustvarjajo našo prihodnost« Po tednu otroka Pravkar je minil teden otroka. Letos je UNICEF izbral temo Otroci in mladina zrejo v novo ero, ki so jo v Sloveniji premišljeno preoblikovali v geslo Otroci in mladina soustvarjajo našo prihodnost. * n. Poudarili smo torej mlade kot soustvarjalce prihodnosti; to pa Je še posebno pomembno v zdajšnjem času, ko pripravljamo razvojne načrte do leta 2000 in moramo razmisliti, ali smo vanje ustrezno zajeli prav vsa vprašanja in probleme, ki zadevajo celosten razvoj zdajšnjih in prihodnjih mladih rodov. Letošnji teden otroka naj ne bi bil le enkratna manifestacija, ki se začne in konča v tem tednu, temveč spodbuda, naj bi se vse c leto zrcalila naša skrb za Č rod na vseh področjih našeg3^ c Ijenja. Ali povedano drugi r Razmisliti je treba in kri L oceniti, ali naša gospoda1* zdravstvena, socialna in kult^ politika že zdaj zagotavif možnosti za razvoj vsakega! sameznika v različnih o k* koliko smo doslej storili in ^ moramo storiti, da bodo nji rodovi lahko spremlja'1 soustvarjali tehnološki razv01 To novo, zahtevno nalog1; oceno dozdajšnjega dela in A* tovanje prihodnjega dela z3* stranski razvoj naših otro' mladine — si je ob tednu ot(l! zadal Republiški koordinat odbor pri Zvezi prijateljev ^ dine Slovenije. T.D. Domiselna razstava pionirskih šolskih zadrug Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije je ob koncu septembra pripravila domiselno razstavo izdelkov in pridelkov pionirskih šolskih zadrug, ki je bila v preddverju Cankarjevega doma v Ljubljani. Na bogati raz--stavi, ki jo je odprl predsednik Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo dr. Martin Zorič, je sodelovalo 30 slovenskih šolskih zadrug. Odprtje razstave pa)‘i posebej popestrila dej3'! pionirjev nekaterih šol, ki SJ svojimi mentorji obdeloval*1 ročno slikali na steklene f mete ali šivali. Pestra in domiselna razst3') bila zgovoren dokaz marljH in ustvarjalnosti mladih inbL najlepša pohvala njihovim č torjem. Probleme je treba rešiti takoj-po delegatski poti i/j^9°tovitve, dogovori in sklepi posveta o družbeno-ekonomskem položaju delavcev v usmerjenem izobraževanju otT8 Pomurskem območju no' cev v krazito nezadovoljstvo delav-i[} Vv usmerjenem izobraževanju io ht' *)0®urs^em območju je zali' h,eVa*°’ se Prosvetn' delavci , J ltr° sestanejo z odgovornimi v J Merjenem izobraževanju po-J Urskega območja (z vodji šol, -e! Oo vvc*1 OO ZSS, sekretarji ^KS m predsedniki samou-,0I javnih organov). Sestanek je bil v ■ septembra 1984 v Srednje-^e usmeritve Murska Sobota, em centru tehniško-peda- ^ i | ^e*.ežili pa so se ga poleg vab-len>h iz šol tudi Tone Ferenc, J J^dsednik Skupščine Izobraže-1 .''“'e skupnosti Slovenije, Boris I^Pužič, član Predsedstva RS ^eze sindikatov Slovenije in j"eš Golja, sekretar RO-Sindi-delavcev v vzgoji in izobra- Razprava na tem sestanku — I gradivu, ki ga je pripravil Mi-.°rad Vidovič, ravnatelj Srednje-* o°«kega centra tehniško-peda-j °0ske usmeritve Murska Sobota je pokazala, da so družbenoe-j 0tl°mske razmere delavcev s ”evzdržne. Njihovi nizki, druž-. en° nesprejemljivi, .podcenju-l°c'-osebni dohodki povzročajo n krajno nejevoljo, ki se kaže v 'J ^nejevoljenem odnosu do "3 ružbe in v zahtevah, naj se ne-l Judoma popravi njihov položaj j ,ako, da bo deklarirano družil Den° potrebno delo tudi priz- nan0 sistemom nagrajevanja. aH . Učitelji, predvsem pa vodje iVi resno opozarjajo, da vzgoja v. Iadega rodu ni več taka, kot bi fji' orala biti, da ravnodušno vil Premljajo probleme, ki nasta-m ^1° v družbi. Vnema za kako-ostn° delo v vzgoji in izobraženi anju usiha. Zaradi nevzdržnega d’ kaiotnega položaja postajajo de-i ,aVc' vse bolj nestrpni, medse-j ;°irii odnosi se zaostrujejo. Re-b)f Sevanja problemov ni več molil g°če prelagati, delavci soglasno :l,j ^al'tcvajo, da jih je treba rešiti 4 | °j- Ustrezne rešitve naj pred-ly |a8ajo strokovni odgovorni de- Slove Izobraževalni skupnosti enije. Prosvetni delavci grozijo s Prekinitvijo dela — o tem govore ^Se od začetka pouka, in menijo, ua ne bo.več mogoče dolgo zgolj s Pogovori ohranjati normalnega stanja. Ogorčeni so zaradi nee-nakopravnega položaja v družbi, Saj drugače ni mogoče razumeti tolikšnih razlik v osebnih dohod-n l1*1 v primerjavi z osebnimi do-°dki delavcev v enakih organi-acijah, in še posebno v gospo-darstvu. J , Poleg izrazito slabih osebnih ;){ °hodkov ti delavci nimajo de-jjl narja za prehrano in počitniški regres, saj so skladi skupne porabe prazni. Gmotni položaj šol je izredno slab, saj ne omogoča niti najnujnejših vzdrževalnih del, posodobitve učil ter komaj prenese visoke izdatke za energijo in kurjavo. Prosvetni delavci so se dogovorili na tem sestanku o naslednjem: • Merila, po katerih se vzgojno-izobraževalnim organizacijam zagotavlja denar za osebne dohodke delavcev, niso sprejemljiva, zato naj jih strokovna služba samoupravne interesne skupnosti za izobraževanje nemudoma preveri in oblikuje po družbeno sprejetih'merilih. • Skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije naj oceni odgovornost strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti, ki so dopustile, da imamo kljub opozorilom delegatov izvajalcev, danes tako zaskrbljujoč gmotni položaj v šolah usmerjenega izobraževanja. Slab gmotni položaj je v vzgoji in izobraževanju že več let in prav tako dolgo nanj tudi opozarjamo. • Zahteve po racionalizaciji vzgojno-izobraževalnih programov v usmerjenem izobraževanju ponavljamo že lep čas, vendar strokovne odgovorne službe niso na tem področju opravile svoje naloge; zato naj takoj začno spreminjati programe. • Odgovorne strokovne službe morajo predlagati vzgojno-izobraževalnim organizacijam, kako naj se izboljša dohod-, kovni položaj, da bosta zagotovljena nemoteno strokovno delo in primerno nagrajevanje delavcev. Prav tako je treba zagotoviti denar za sklad skupne porabe, zlasti za regresiranje prehrane in letnega dopusta. Indeksiranje na starih osnovah ni sprejemljivo, nujno je uskladiti osnove po profilih na Slovenskem. Pridobivanje dohodka je eden temeljnih problemov v šolah usmerjenega izobraževanja. V temeljih planov za srednjeročno obdobje in tudi v resoluciji za naslednje leto je treba postaviti na prvo mesto vzgojo in izobraževanje in zagotoviti večji delež družbenega proizvoda za to družbeno pomembno panogo. Ugotovitve namreč kažejo, da se delež družbenega proizvoda za izobraževanje nenehno zmanjšuje in se je v letih od 1979 do 1984 zmanjšal kar za 40%; po-.sledica tega je zdajšnje gmotno jr *0|tcu šolskega leta je oddelek izraznega plesa na Glasbeni šoli CanK0n,na ^°*e*js^ega v Titovem Velenju pripravil končni na-Drias a se ?e Podstavila z Apokalipso. Ta velenjska skupina se 4p0L ,itavi,a tudi *>a Plesnih dnevih v Cankarjevem domu. V sestavi smrt 1 — skrivnostno razodetje nastopajo kuga, vojna, lakota in stanje šol, v katerih se obseg in zahtevnost del in nalog še povečujeta. • Nevzdržno je, da se v razvojnih — planskih dokumentih obravnavata skupna in splošna poraba skupaj. Ker to zamegljuje resnično stanje posameznih porab, je treba skupno porabo obravnavati ločeno in znotraj le-te verificirati družbenopo-membne programe ali pa dati prednost potrebnim programom. • Zaradi izredno zaostrenih razmer v usmerjenem izobraževanju in zahtev delavcev, da je treba težave rešiti takoj, predlagamo, da zbori slovenske skupščine skupaj z Izobraževalno skupnostjo Slovenije obravnavajo problematiko vzgoje in izobraževanja ter sprejmejo rešitve za boljši družbenogospodarski položaj teh delavcev. • Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije naj oceni sodelovanje RO Sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti pri reševanju tako perečih problemov delavcev, kot jih imamo zdaj, in vzroke za zavlačevanje dejavnejšega posredovanja na tem področju, saj se problemi kopičijo že več let in delavci že ves ta čas tudi opozarjajo nanje. Prav tako je treba v okviru RS Zveze sindikatov Slovenije obravnavati vprašanje družbe-no-gospodarskega položaja teh delavcev ter se opredeliti do reševanja tega vseslovenskega problema. Na koncu so udeleženci sestanka v Murski Soboti izoblikovali tele sklepe: V pripravi na sejo Skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije naj delegacija izvajalcev (konferenc delegatov) naloži delegatom, ki se bodo udeležili te seje, da seznanijo zbor z ugotovitvami in dogovori našega sestanka ter prenesejo zahtevo sindikata Pomurja, naj se dogovori začno uresničevati. V pripravi na skupščino SRS (vseh zborov) se z ugotovitvami, dogovori in stališči sindikata, ki naj se izoblikujejo tudi na republiški ravni, seznani delegate po skupinah. Delegati naj prenesejo ta stališča v svojih razpravah na zbore skupščine, ko bodo obravnavali uresničevanje svobodne menjave dela v samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti, njihovo organiziranost in uresničevanje delegatskih odnosov (po periodičnem delovnem načrtu — Poročevalec št. 25 — predvideno 12. 12. 1984). Ob pripravi temeljev planov za leto 1985 in temeljev planov za prihodnje srednjeročno obdobje, se naloži osnovnim organizacijam sindikata v šolah usmerjenega izobraževanja, da organizirajo temeljite razprave o teh izredno pomembnih dokumentih, delegatom pa, da prenesejo stališča in predloge z razpravami na vse ravni delegatskega odločanja. M. M. NOVO ŠOLSKO LETO V ZAMEJSTVU Veliko nerešenih vprašanj Na Tržaškem in Goriškem se je novo šolsko leto-začelo 10. septembra. Na Tržaškem obiskuje osnovne šole 1081 otrok, na Goriškem pa okrog 600. 'Letos je na slovenskih osnovnih šolah na Tržaškem 100 otrok manj kot lani zaradi zmanjšane rasti prebivalstva, ki je posebno vidna v Trstu. Slovenska šola v Italiji se ubada z mnogimi še nerešenimi vprašanji. Rojeva se čedalje manj otrok, zaradi tega morajo v slovenskih šolah krčiti razrede in jih združevati v večrazrednice. Na nekaterih šolah, kot so osnovna šola na Pesku (pri Bazovici), osnovna šola v Briščikih J. Srebrnič v Gabrovcu in J. Stan-ta, deluje samo ena večrazred-nica (združeni so vsi razredi, saj je v vsakem komaj 5 otrok). Ker je otrok premalo, so nekatere šole celo zaprte (npr. osnovni šoli v Medji vasi in Štivanu). Veliko šol bodo najbrž zaprli že v prihodnjih letih. Kako bi lahko rešili šole? Predvsem z enotnim in odločnim nastopom staršev, učiteljev, občinskih upraviteljev in političnih sil. Nekaj je že bilo storjeno za osnovni šoli v Korošcih in Žav-Ijah; šoli sta več let životarili in bi ju bili gotovo ukinili, če se zanju ne bi zavzeli starši, občinski upravitelji in šolske oblasti: obe šoli sta bili preneseni v Milje, kjer se je v pretežno italijanskem okolju razvil močan slovenski šolski center z 9 učitelji in 50 . učenci. To zelo posrečeno dejanje je lahko zgled za podobne ukrepe, ki bi gotovo ponovno oživili in okrepili mnoge majhne šole v tržaški okolici. Drugi pereči problem je pomanjkanje pomožnih učiteljev za delo in integracijo prizadetih otrok. Na Tržaškem deluje le pet pomožnih učiteljic, ki delajo s prizadetimi otroki, slovenske osnovne šole pa bi jih potrebovale veliko več; za boljšo in učinkovitejšo pomoč prizadetim bi potrebovali vsaj še nekaj pomožnih učiteljic. Veliko težav nastaja tudi zaradi pomanjkanja didaktičnih ravnateljev: za pet didaktičnih ravnateljstev na Tržaškem je le ena didaktična ravnateljica, na Goriškem pa za dve ena sama. Nemogoče je, da bi en sam didaktični ravnatelj obiskoval 32 osnovnih šol in 20 otroških vrtcev ter učinkovito opravljal didaktično delo. Tudi na srednji šoli v Trstu sta po upokojitvi dveh ravnateljev ostali dve izpraznjeni mesti. Problem prostih mest didaktičnih ravnateljstev pa ni nerešljiv. Na zahtevo Sindikata slovenske šole je deželni šolski skrbnik objavil razpis za pet didaktičnih ravnateljev. Izbrali jih bodo v prihodnjem letu. Upamo, da se bo prijavilo dovolj kandidatov, ki bodo ustrezali zahtevam in tako zapolnili to vrzel v našem šolstvu. Problemi torej niso nerešljivi, treba je le veliko dobre volje, optimizma in zanimanja šolskih in političnih oblasti. Ob začetku novega šolskega leta so Se slovenski šolniki udeležili vsakoletnega izpopolnjevalnega seminarja, ki je bil letos 20. po vrsti in zato jubilejni. Trajal je od 3. do 18. septembra. Posebna predavanja so bila pripravljena za vzgojiteljice, učitelje osnovnih šol in za profesorje (posebej naravoslovnih ved). Dve predavanji sta bili skupni za vse učitelje; na enem je predaval pesnik in prevajalec Gidi Zlobec o slovenski knjigi doma in v svetu. Vsa predavanja so bila zanimiva, saj so seznanila učitelje z novimi metodami in di-daktiko ter s poučevanjem telesne in glasbene vzgoje v otroških vrtcih in v osnovnih šolah, kjer sta tadva predmeta preveč obrobna. Ta seminar in drugi izpopolnjevalni tečaji so učitelje spodbudili k delu v novem šolskem letu. Želimo jim uspešno poučevanje in čim boljši uspeh, saj se vsi zavedamo, da je slovenska šola zakladnica slovenske kulture in jezika, kjer se krepi narodna zavest. - MARKO PAULIN razpravljamo Odprto pismo PREDSEDSTVU REPUBLIŠKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE Kot dolgoletni član Zveze sindikatov Slovenije izrabljam pravico in priložnost, kot dolgoletni aktivni sindikalni delavec pa čutim celo dolžnost, da naslovim na predsedstvo tole: V glasilu Zveze sindikatov Slovenije Delavska enotnost, št. 35 z dne 6. septembra 1984 je na naslovni strani naslov: Zajamčeni OD 15 tisoč dinarjev. Prav gotovo zasluži predsedstvo priznanje, ker skuša na podlagi dinamike rasti dohodka in življenjskih stroškov oblikovati raven zajamčenih osebnih dohodkov. Ob tem priznanju pa se bojim, da dlje kot do tega naslova v našem glasilu še nismo in tudi ne bomo prišli. Predsedstvu Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije mora biti znano, da je po merilih Izobraževalne skupnosti Slovenije v svobodni menjavi dela pre-. jemal v letu 1983 delavec, ki pri svojem delu ne potrebuje strokovne izobrazbe, mesečni neto osebni dohodek 6.500 dinarjev in da je bil v tem letu zagotovljeni osebni dohodek 9.500 dinarjev. Ob obljubljeni 40-odstotni rasti dohodka v srednjem šolstvu v letu 1984 bi v tem letu po enakih me--rilih morda dosegel isti delavec 9.500 dinarjev mesečnega dohodka, kar je daleč od proglašenih 15.000 dinarjev. Takšen mesečni osebni dohodek je zagotov- ljen več kot tisoč delavcem v naši republiki in je osnova za določanje osebnega dohodka drugim delavcem v srednjem usmerjenem izobraževanju. Trdim, da navedeno dejstvo ni le kričeč zgled eksistenčne negotovosti določene kategorije delavcev, temveč pomeni pravo zanikanje in poniževanje teh delavcev. Vem, da ni v pristojnosti Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in njegovih organov spreminjati merila v svobodni menjavi dela, pa čeprav gre za temeljno eksistenčno vprašanje sindikalnega članstva. Res pa je tudi, da se vse preveč radi zadovoljimo s forumskimi stališči, sklepi, predlogi in drugimi podobnimi deklarativnimi izjavami in da velikokrat naredimo premalo konkretnega, če sploh kaj storimo. Verjamem vposlanstvonašega sindikata in. prav zato pričakujem, da bo to odprto pismo napotilo predsedstvo Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, da bo navedeno problematiko obravnavalo, v mejah svojega delovanja in svojih akcij ustrezno ukrepalo in predlagalo neposredno rešitev. Pjičakujem, da bomb v Delavski enotnosti lahko brali o rezultatih, ne pa le o visoko donečih predlogih. VALENTIN PIVK Gmotni položaj delavcev Srednješolskega centra tehniško pedagoške usmeritve v Murski Soboti Gmotni položaj delavcev našega centra se v letu 1984 še nadalje poslabšuje in je takšen, kot je skoraj v celotnem srednjem šolstvu na Slovenskem. Naš center ne ustvarja dodatnega lastnega dohodka, saj za to nimamo ustreznih možnosti (zlasti primernih osnovnih sredstev) in smo povsem odvisni od denarja, ki nam ga daje Izobraževalna skupnost Slovenije. Znano je, da denar neenakomerno doteka, da imamo priznano le 50-odstotno amortizacijo, v letu 1984 pa moramo vračati del denarja, ki smo ga prejeli v letu 1983, četudi so merila za realizacijo pedagoških ur in s tem poračuni dvomljivi. Na vse to smo opozarjali po delegatski poti organe posebnih izobraževalnih skupnosti, z dopisi pa tudi predsednika Izobraževalne skupnosti Slovenije. V letu 1983 je znašal povprečen čisti osebni dohodek na delavca v centru po opravljenih delovnih urah 20.778 din (bil je za 24 % večji kot v letu 1982). Če primerjamo prvo polletje 1984 z enakim obdobjem leta 1983, pa je čisti osebni dohodek na delavca za 31 % višji in znaša 27.219 dinarjev. Ob sprejemu zaključnega računa za leto 1983 so -se delavci odločili, da bodo skoraj ves denar namenili za osebne dohodke in le nekaj za najnujnejše potrebe, uveljavljene s samoupravnim sporazumom. Tako je indeks 124 za osebne dohodke v letu 1983 še bolj dvomljiv in realno nižji. V letu 1984 delavci centra niso prejeli prvič v zadnjih desetih letih regresa za dopuste, nimamo denarja za malico (sredstva so bila le za prva dva meseca v letu 1984). Ko gre za odločitev, ali dati denar za osebne dohodke ali za malico, so delavci sklenili, da bomo ves denar namenili za osebne dohodke, ki so kljub temu nizki. Sredstva, ki jih dobimo od posebne izobraževalne skupnosti za osebne dohodke po stopnjah izobrazbe ali za dela in naloge, so sramotno nizka! Tako naj bi imeli delavci ob povečanju 21,5 % v primerjavi z letom 1983 take osebne dohodke: učitelji z visoko izobrazbo 23.614 din, učitelji z višjo izobrazbo 18.861 din, ravnatelj 31.880 din, hišnik 13.655 din, snažilka pa 7.544 din. Štiridesetodstotno povečanje je za zdaj le obljuba, ki ni uresničena. Samo teh nekaj podatkov nazorno kaže, da osebni dohodki delavcev v srednjih šolah zelo zaostajajo ne samo v primerjavi z gospodarstvom, ampak tudi, če se primerjajo z delavci v osnovnem šolstvu. Pripominjamo, da delavcem, zlasti učiteljem nalagajo ob težjih delovnih razmerah čedalje zahtevnejše naloge. Vse to povzroča veliko nezadovoljstvo med učitelji in drugimi delavci centra; nekaj strokovnjakov si je že poiskalo delo drugje (upravni organi — teritorialna obramba, banke itd.), drugi pa siga še iščejo. Vse to bo imelo dolgoročne posledice za uresničevanje zastavljenih nalog v usmerjenem izobraževanju. Delavci Srednješolskega centra tehniško pedagoške usmeritve želimo deliti usodo celotnega združenega dela, ni pa ustavne podlage, da bi naši osebni dohodki vedno zaostajali glede na osebne dohodke na drugih področjih. Tudi če nam družba za naše delo ne prizna nobenega osebnega dohodka, pa gospodarskega položaja s tem prav gotovo ne bomo rešili. Iz uvodne besede MILORADA VIDOVIČA dogodki novosti Letos prvič Žagarjeve plakete prosvetnim delavcem radovljiške občine Vsakoletno družbeno-politično in strokovno usposabljanje prosvetnih delavcev radovljiške občine so letos pripravile posamezne šole. Delavska univerza Radovljica in letošnja gostiteljica Osnovna šola bratov Žvan iz Gorij, ki je pripravila drugi dan prosvetnih delavcev na Homu nad Zasipom. Ob tej priložnosti je prosvetnim delavcem predaval Vid Pečjak s strokovnega področja, splošne vtise s poti po Nikaragvi pa je pripovedoval Janez Čuček. Posebno zanimivo je bilo srečanje z dr. Matjažem Kmeclom. ki je na srečanju prosvetnih delavcev na Homu spregovoril o kulturi danes. Na tem srečanju prosvetnih delavcev radovljiške občine je predsednik Izobraževalne skupnosti Radovljica Jože Jelene podelil tudi Žagarjeve plakete za leto 1984. V Pravilniku o njihovem podeljevanju je zapisano, da se podeljujejo pedagoškim in drugim delavcem radovljiške občine pri šolskem in družbeno-političnem delu, ki je v korist mladega rodu. Zato je imel odbor za podelitev v tem letu zahtevn:) nalogo in je po sklepu skupščine izobraževalne skupnosti moral spremeniti sklep o številu plaket za posamezno leto. Žagarjeve plakete so podelili: OSNOVNA ŠOLA ANTONA TOMAŽA LINHARTA RADOVLJICA, DELOVNA ENOTA BE- GUNJE, ki je kot prva v radovljiški občini začela uvajati celodnevne oblike dela in življenja učencev. S svojimi pedagoškimi delavci je dosegla smotre in cilje, ki jih nalagata tako vsebina kot oblika dela. Prizadevanje se kaže tudi v povezavi šole s krajem; skupaj so izboljšali delovne razmere celodnevne šole. saj ta ni bila zgrajena v te namene. Zelo dobri pa so tudi učni in vzgojni uspehi, kar je posledica uvajanja novih oblik dela pri vzgojno-izobraževalnem delu. LJUBICA BOŽIČ SARTORI, učiteljica jezika na Osnovni šoli Stane Žagar v Lipnici, za sodobne in aktivne metode dela pri pouku tujega jezika, za diferenciacijo pouka, fakultativni pouk nemščine in izredne uspehe pri nadarjenih pa tudi šibkejših učencih, pa tudi za aktivno družbeno-politično delo v samoupravnem življenju šole. ANTONIJA EERJAN, elementarna učiteljica na Osnovni šoli prof. dr. Josipa Plemlja na Bledu, za intenzivno posvečanje razvoju in rasti učencev prvih razredov, sodelovanje pri raziskavi uvajanja metod in načinov celostnega opismenjevanja in bran ja v prvem razredu, ki ga je organiziral Pedagoški inštitut pri Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani, za večletno uspešno vodenje aktiva učiteljev prvih razredov radovljiške občine ter za aktivno družbeno-politično delo v krajevni skupnosti in na šoli. 'SLAVKA JERELE. učiteljica z Osnovne šole bratov Žvan v Gorjah, za dosežene vzgojno-izobraževalne uspehe in aktivno družbeno-politično delo v krajevni skupnosti in na šoli. POLONCA LORENČIČ, učite- ljica razrednega pouka z Osnovne šole Antona Tomaža Linharta v Radovljici. za petintridesetletno neposredno vzgojno delo v vseh razredih nižje stopnje, za aktivno v ključev anje v vsebinsko preobrazbo osnovnega šolstva v vsem njegovem po- vojnem obdobju in za posodabljanje pouka. Bogate pedagoške izkušnje prenaša na mlade pedagoške kadre, vodi aktiv razrednikov četrtih razredov radovljiške občine, je mentorica v številnih organizacijah in aktivna družbeno-politična delavka v samoupravnih organih šole, veliko pa je pripomogla tudi pri razvoju splošr nega ljudskega odpora in družbene samozaščite. DANICA LAH, učiteljica na Osnovni šoli Frana Šaleškega Finžgarja v Lescah, za vzorno in uspešno delo pri vzgoji mladih, kot vodja občinskega aktiva učiteljev drugih razredov, mentorica pripravnikom in praktikantom ter za ustvarjalno vključevanje v življenje krajevne skupnosti. CILKA NOVOSELEC, glasbena pedagoginja na Celodnevni osnovni šoli dr. Janeza Mencingerja v Bohinjski Bistrici, za vsestransko aktivno družbeno-politično delo v sa- ' moupravnih organih šole, kot vodja treh pevskih zborov (zbora flavtistov in tamburaške skupine in skupine kitaristov), kot amaterska igralka in delavka v Delavsko-prosvetnem društvu Svoboda v Bohinjski Bistrici. Po njeni zaslugi je šola prejela letos tudi republiško Žagarjevo priznanje. ANDREJ ŠILJAR, ravnatelj Celodnevne osnovne šole dr. Janeza Mencingerja v Bohinjski Bistrici, za uvajanje sodobnih metod in oblik dela kot učitelj biologije in kemije, za uspehe pri izvajanju celodnevne osnovne šole. ko je bil uveden pouk kmetijstva ha šoli, ko se je reševal problem samostojnega učenja, zaposlitve v prostem času, preživljanja zimskega in poletnega prostega časa otrok; za podružbljanje in odpiranje šole v kraj ter za razvijanje množičnosti v kulturi. Šola je pod njegovim vodstvom prejela najvišje republiško priznanje na prosvetnem področju — Žagarjevo priznanje za leto 1984. MARIJA ŠMID, učiteljica na Celodnevni osnovni šoli dr. Janeza Mencingerja v Bohinjski Bistrici, za uspešno prenašanje izkušenj učiteljice drugega razreda na mlajše rodove. za-pripravo učil. maket, skic, aplikacij, slikovnega gradiva, učnih lističev, sistematičnega vodenja pregleda nad šolsko opremo, učili in pedagoško literaturo na šoli. kot mentorica taborniške organizacije in za družbeno-političn(\delovan je. ALENKA ŠPENKO, glasbena pedagoginja na Osnovni šoli prof. dr. Josipa Plemlja na Bledu za razvoj in rast otroških in mladinskih zborov, strokovnega dela. za dosežke svojega mladinskega pevskega zbora, kot organizatorka in izvajalka glasbenih reVij.v radovljiški občini in kot voditeljica občinskega aktiva učiteljev glasbene vzgoje. BOGDAN ZUPAN, učitelj na Osnovni šoli dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica — podružnici Srednja, vas v Bohinju. *za več kot dvajsetletno uspešno vodenje podružnične šole. za družbeno-politično delo na vasi ter kot vsestranski in pravičen učitelj. .. Žagarjeve plakete so vsekakor veliko priznanje pedagoškim delavcem. obenem pa jih zav ezujejo, da še bolj dejavno sodelujejo pri delu na šoli in zima | n je ter pri podružbl jan ju šole in samouprav ni organiziranosti. Nagrajenci so poleg plakete prejeli tudi umetniške slike. E. C. Mojca Magajne: Pionirska delovna brigada: linorez, grafični bienale Kostanjevica na Krki 1983. 7. razred. Osn.š. Solkan, lik. pedagog: Bogo Maver ' . . - ........... LEVSTIKOVE NAGRADE ZA LETO 1983 Priznanja ustvarjalcem književnih del za mladi - Letošnjega 27. septembra so c Cankarjevem domu podelili Levstikove nagrade za leto i 983 pisatelju Vitomilu Zupanu, ilustratorjema Mariji Luciji Stupica in Matjažu Schmidtu. Izmed najboljšega, kar je bilo v preteklih dveh letih ustvarjeno v knjižnih izdajah za mlade in je izšlo pri' založbi Mladinska knjiga, je strokovna žirija, ki so jo sestavljali Darja Kramberger, Dane Zajc, Milan Dekleva, Boris A. Novak in Niko Grafenauer, izmed izvirnega mladinskega leposlovja izbrala knjigo POTOVANJE V TISOČERA MESTA VITOMILA ZUPANA. Ob podelitvi nagrade avtorju je takšno redni svet drugačnih možnosti. Pisatelj je ustvaril posebno zani-mivtf razpoloženja na meji, ki loči sanjski svet od resničnega, svet nevarnosti od sveta varnosti, svet spoznavanja od materinega zavetja. Zgodba ne deli ljudi na dobre in zle. Vzporedni svet. v katerega se Tek ujame, ni vrednota, ni pa tudi zli svet. Svet Tekove matere, smrtnosti in ljubezni, za katerega se Tek odloči, je svet topline in je tak, kakršnega smo navajeni. Čas, minevanje, razsežnosti časa svojevrstno sijejo iz različnih pokrajin Tisočerih mest. V jezik te fantastične povesti je pisatelj vnesel žargon, neologizme in besedne Likovna žirija,'sestavljali so jo Helenu Berce Golob, Bogdan Borčič, Janez. Lamberger, Marijan Tršar in Borut Ingolič, je predlagala Levstikovo nagrado za akademsko slikarko MARIJO LUCIJO STUPICA za njene ILUSTRACIJE V KNJIGAH RLGICA IN SKOKICA, LETEČI KO VČEK in D V A NAJ ST M ES EC E V. Žirija je v obrazložitvi svoje odločitve poudarila, da se je slikarka r svojih ilustracijah s tankim posluhom približala literarnim pripovedim in ustvarila vsaki najprimernejšo likovno govorico. Pretehtane, trdno grajene figurativne kompozicije sprošča t' igrivih pa hkrati ekspresivnih mm M. Schmidt odločitev utemeljila s tem, da je ta knjiga za mladino stvaritev izvirne pisateljske domišljije. V njej se fantku Teku prikaže vzpo- SLOVENSKE KONJICE M. L. Stupica igre. tako bo njegova knjiga Potovanje v tisočera mesta ostala ena izmed temeljnih del naše literature za otroke. oblikah človeških, živalskih in predmetnih nosilcev besedilu, ki prav v teh treh knjigah privzemajo še nov, doslej pri Stuptčevt komajda opazen pridih r(A komičnosti. Vendar se izo^] vsakršnemu karikiranju i’ pri^' to, otroško nedolžno naivo pl>‘ nostavljanja, pa hkrati v /Z5' n juno barvno paleto, ki že v ^ zatre vsako pomisel na zrcal11 odsevanje stvarnosti. In prav tem je neprecenljiva žlahtnosti1 li ko v ni h p rep esn itev. Žirija za poljudno znanost, kateri so bdi ana Kastelic, Da1' Gobec, Ludvik Horvat, Tot* Wraber in Jože Vilfan, je pretih gata založniškemu svetu Mlade ske knjige Levstikovo nagrado}' slikarja MA TJAŽh SCHMIDTA za*njegovo knjif NEJČEV PRVI LEKSIKON saj to delo v vseh elementih up1' dinarjev. Za to prisrčno slovesnost st' učenci dveh konjiških šol. DU' šana Jereba in Edvarda Kardc' Ija, pripravili svojim učiteljcif lep in domiseln kulturni spored Slovesnosti so se udeležili vodilni delavci iz občine Slovenske Konjice in predstojnik Zavoda SRS za šolstvo, organizacijske enote Celje Jože Gluk, ki je odli; kovancem in nagrajencem tudi spregovoril. FRANJO MAROŠEK Kje se je mogoče zgledovati? Šolska razstava ob koncu šolskega leta je bila sama po sebi razumljivo dejanje. Bila je priložnost. da šola prikaže svoje delo tudi javnosti. Se pomembnejša je bila vzgojna vrednost take prireditve za učence, učitelji pa so se ob njej lahko strokovno poglabljali. S šolsko razstavo se šola povezuje z okoljem tako. da pred starši in krajani pokaže, kaj se med šolskim letom v njej dogaja. Ker je šola v manjšem kraju ponavadi središče krajevne skupnosti in so vanjo uprte oči mnogih kra janov, je dobra šolska razstava pomemben kulturni dogodek. Ko sem pred nekaj desetletji končevala višjo pedagoško šolo v Ljubljani, sem obiskala skoraj vse tedanje ljubljanske osnovne šole in vrtce, ker so imeli povsod šolske razstave. Ta obhod je pomenil za moje kasnejše delo veliko več kakor dveletno šolanje. To je bila prva resnična šola moje likovne pedagogike. Danes šolske razstave-niso več tako na široko in bogato priprav-1-jene. kakor so bile-takrat. Pri- pravljene so za krajši čas in z manj truda. Pred časom je bila na naši šoli šolska razstava, ki jo je pripravljal večji dej učiteljskega kolektiva, odprta le nekaj ur. Bila je postavljena le zato. da je bila. zaradi statistike in poročil, ne zaradi učencev ali krajanov . Morda bo kdo trdil drugače. Res pa je. da se za tako malo časa odprto razstavo ni vredno posebno potruditi. Tako ali drugače, dobrih šolskih razstav je čedalje manj. Letošnjega 12. junija je bila v avli Pionirske knjižnice v Ljubljani razstava likovnih del učencev desetih osnovnih šol. ki sta jo pripravili Zveza kulturnih organizacij Ljubljana Vič-Rudnik in Pionirska knjižnica. Razstavo so postavili likovni pedagogi: Tonka Tacol (OŠ Brezovica). Branko Lipnik (OŠ I. BDO Horjul), Cveta Leban (OŠ V SNOUB). Arinka Smode Gregorčič (OŠ Franc Leskošek Luka). Janez Knez (OŠ Oskar Kovačič). Martina Venturini (OŠ P. Trubar Velike Lašče). Marija Smuk (OŠ DO Polhov Gradec) in Tanja Pogačar (Pio- nirska knjižnica). Razstavljenih je bilo več kot petdeset likovnih del. ki so jih napravili učenci višjih razredov osnovne šole. Razstavljene so bile risbe, slike in grafike. Po obsegu in iikovnovz-goini vrednosti je bila razstava skromna. Toda. ker je bila to osrednja likovnzgojna prireditev ob koncu šolskega leta v našem glavnem mestu, jo lahko vzamemo kot merilo vrednosti likovne vzgoje pri nas. Taka. kot je bila. je bila ta razstava najboljše. kar je nastalo na likovnovz-gojnem področju v Ljubljani v tem času. Kako žalostno/če smo s tem tudi zadovoljni! Šolsko leto. ki smo ga tedaj končali, pa se ni začelo tako pasivno in moreče, kot je kazal njegov konec. Jeseni smo začeli uresničevati nove učne načrte v prvih štirih razredih osnovne šole. Koliko seminarjev je bilo potrebnih, koliko organizacijskih. strokovnih in zlašti denarnih težav je bilo v zvezi s tem. Ker je to delopač v času od štabi-lizcije močno osušenih šolskih blagajn, smo ga največkrat opra- vili kar udarniško. Kako koli že: opravili smo, kar je bilo treba storiti. S kakšnim strokovnin1 prikazom, s kakšno razstavo izbranih in strokovno ocenjeni!1 del pa bi bilo ob koncu šoiskeg3 leta le treba pokazati, kaj je bil° dobro, prav in kaj ne. Tak prika2 bi bil nujen že zaradi načela o nazornosti, pomagal naj bi pojasniti nejasnosti in pregnati še zadnja omahovanja pred nujno potrebnimi, novimi, drugačnim1 in boljšimi učnimi načrti. Res je* da ni mogoče pri vseh predmeti!1 neposredno pokazati dosežkov dela v razredu, toda nekaj je mogoče pokazati pri vsakem učnem predmetu. Pri likovnem pduku pa je mogoče razstaviti in razložiti skoraj vse. kar počnemo v razredu. Ce je bilo uvajanje učnih načrtov v nižje razrede osnovne šole tako nujno in nepredstavljivo in tako napredno, kakor so nam učiteljem v jeseni prikazoval1 predpostavljeni, zakaj je jesenskemu hrupu sledila tolikšna h' sina? JOLANDA PIBERNIK SKUPŠČINA IN STROKOVNI SVET POSEBNE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI ZA PEDAGOŠKO USMERITEV PROSVETNI DELAVEC Ljubljana, dne 8.10.1984 OBJAVE Vzgojno-izobraževalni program za strokovno izpopolnjevanje učiteljev samoupravljanja s temelji marksizma Vzgojno-izobraževalni program za strokovno izpopolnjevanje učitejev s temelji marksizma I SPLOŠNI PODATKI O VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEM PROGRAMU 1.1. Vrsta programa: program za izpopolnjevanje. 1.2. Naziv programa: program za strokovno izpopolnjevanje učiteljev predmeta samoupravljanja s temelji marksizma, ki nimajo ustrezne smeri strokovne izobrazbe. 1.3. Naziv usmeritve: pedagoška. 1.4. Naziv posebne izobraževalne skupnosti: Posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev. 1.5. Naziv programa oziroma smeri, ki je podlaga za oblikovanje programa za strokovno izpopolnjevanje: interdisciplinarni program študija STM na FSPN. 1.6. Trajanje izobraževanja po programu: dva semestra. 1.7. Pogoji za vključitev in za dokončanje izobraževanja. 1.7.1. Pogoji za vključitev v program: obveznost kandidata, da si v skladu s sklepom Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje pridobi ustrezno izobrazbo. Vanj se lahko vključujejo kandidati z visoko izobrazbo iz filozofije, sociologije, zgodovine, geografije, novinarstva, ekonomije, prava, politološke smeri, ki imajo najmanj eno leto delovnih izkušenj pri poučevanju predmeta STM. 1.7.2. Pogoji za dokončanje: Učenec, ki je uspešno opravil vse obveznosti po programu, dobi potrdilo o končanem programu. 1.8. Program so sprejeli uporabniki in izvajalci v Posebni izobraževalni skupnosti za pedagoško usmeritev na seji skupščine dne 18. 7. 1983. 1.9. Program se izvaja od šolskega leta 1983/84. II. PREDMETNIK Predmet Štev. ur Opombe in pojasnila 01. Zgodovina in sestavina marksizma s pregledom razvoja marksistične misli v Jugoslaviji 02. Poglavja iz sociologije (struktura jugoslovanske družbe) 03. Sodobni socializem 04. Poglavja iz politične ekonomije in ekonomskega sistema SFRJ 05. Poglavja iz teorije in prakse samoupravljanja 06. Metodika predmeta STM Skupaj ur Število tednov izpopolnjevanja 40 20 20 20 20 40 150 21 Program se izvaja vsak teden ob petkih in sobotah, skupno po 7 ur Opombe in pojasniU: a) Obveznosti iz vseh predmetov predmetnika morajo opraviti udeleženci, ki imajo diplomo visoke šole (fakultete) iz geografije, zgodovine, prava in pedagogike. b) Udeleženci, ki imajo diplomo iz filozofije (A) brez povezave s sociologijo, so oproščeni obveznosti iz predmeta zgodovine in sestavine marksizma s pregledom razvoja marksistične misli v Jugoslaviji. c) Udeleženci, ki imajo diplomo ekonomske fakultete, so oproščeni obveznosti iz predmeta poglavja iz politične ekonomije in ekonomskega sistema SFRJ. č) Udeleženci, ki imajo diplomo iz sociologije B ali kadrovsko organizacijske usmeritve ali usmeritve za socialno delo ter novinarstvo, so oproščeni obveznosti iz sodobnega socializma, poglavij iz sociologije in poglavij iz politične ekonomije in ekonomskega sistema SFRJ. d) Udeleženci, ki imajo diplomo sociologije — ARU in sociologija — splošna smer ter diplomo politologije, morajo opraviti skupino pedagoških predmetov in metodiko STM. IH UČNI NAČRT 1. ZGODOVINA IN SESTAVINE MARKŠIZMA S PREGLEDOM RAZVOJA MARKSISTIČNE MISLI V JUGOSLAVIJI 1.1. Vzgojno-izobraževalni smotri V skladu s specifično poprejšnjo izobrazbo bodo slušatelji dopolnilnega usposabljanja s predavanji in z lastnim študijem predelali le tisti del programa, ki jim bo zapolnil vrzeli v njihovem dosedanjem poznavanju marksizma. Enotnost marksizma kot znanstveno-idejne in revolucionarne teorije in prakse ima veliko spoznavno-vrednostno implikacijo za samo poučevanje marksizma v vzgojno-izobraževalnem procesu. Obravnavanje problemov se ne izgublja v nekem zgodovinskem vedenju, ki bi bilo samo sebi namen, ampak se nenehno izteka v sodobne dileme teoretične misli in družbene prakse. .Pozornost je namenjena zlasti vprašanjem, pomembnim za jugoslovansko socialistično, samoupravno, neuvrščeno pot ter možnostim in spodbudam, ki jih odpira takšna družbenopolitična stvarnost razvoju marksistične misli. Učitelje opozarja na nevarnost pragmatične in apologetske vloge marksizma v vzgojno-izobraževalnem procesu, ki se izčrpa v nekritičnem slavospevu samoupravni družbi kot brezkonfliktni in idealno harmonični, in v obrambi vsakodnevnih političnih akcij ter zakonskih predpisov sampupravne družbe. V slušateljih krepi prepričanje, da vzgojno-izobraževalna vloga marksizma v šoli ni gojenje cenenega kritizerstva, ampak premišljena družbena kritika na podlagi spoznanj. Slušateljem se pri številnih problemih in temah predoči, kako pomembna je integra-tivna narava marksističnega dialektičnega načina obravnave v izobraževalnem procesu v interdisciplinarnosti in korelacijskih povezavah med predmeti. Enotnost teorije in prakse je pomembna za enotnost spoznavne in vrednostne komponente v izobraževalnem procesu. Številne antropološke, etične in politološke teme so zelo pomembne za oblikovanje osebnosti mladega človeka. Slušatelji naj čimbolj odkrivajo to vzgojno-oblikovalno razsežnost tudi v navidezno čisto spoznavno-znanstvenih problemih in si izoblikujejo mnenje, da tako s pedagoškega kot s strokovno-filozofskega vidika ni primerno postavljati v nasprotje spoznavne vrednosti ter vzgojno-izobraževalne razsežnosti marksizma. 1.2. Vzgojno-izobraževaha vsebina 1. MARKSIZEM KOTTEORIJA IN PRAKSA REVOLUCIONARNEGA BOJA DELAVSKEGA RAZREDA — znanstvene, filozofske in družbene podmene nastanka marksizma in protislovja kapitalistične družbe v 19. stoletju — marksizem in meščanski materializem — marksizem in meščanski historični idealizem nemške klasične filozofije — marksizem kot zgodovinski materializem — znanstvena, idejna in revolucionarna narava marksizma. 2. MARKOVA TEORIJA ČLOVEKA IN DELA — človek kot družbeno in družbeno naravno bitje — enotnost in protislovje med človekom in naravo ter povezanost zgodovine narave in zgodovine ljudi. — naravne predpostavke človekovega dela in njihova posredovanost s človekovim delom — vloga dela pri nastajanju človeka in sodobnega spoznanja antropogeneze — družbeno-zgodovinska narava zavesti in človekovih čutil — preproste prvine delovnega procesa in dvojna določenost dela: material-no-tehnološke in družbene oblike dela — proizvajalne sile, razredni boj in razvoj družbene delitve dela — delitev dela in odtujenost dela — ideološke posledice odtujenega dela — odtujenost ustvarjalnega dela tehnološke, znanstvene in družbene predpostavke ukinjanja odtujenega dela različne oblike odtujitve v sodobni znanosti in tehnologiji. 3. EKONOMSKA BAZA IN PRAVNO-POLITIČNA IDEJNA NADGRADNJA — družbena formacija kot enotnost vseh momentov družbene celote — družbena bit in oblike družbene zavesti — proizvodni proces in ideološka narava družbene zavesti — dialektika povezovanja med družbeno bitjo, oblikami družbene zavesti in pravno-politično nadgradnjo — umetnost, kultura, razredni boj in revolucija — pomen umetnosti in kulture za razvoj človekove osebnosti in njegovih ustvarjalnih sposobnosti — religija —znanost — marksizem, ideologija — družbena vloga in pomen religije v samoupravni družbi — znanost kot produktivna ekonomska sila in revolucionirajoča duhovna napredna družbena sila. 4. REVOLUCIONARNA PRAKSA, RAZREDNI BOJ, REVOLUCIJA — Marxov pojem prakse — ekonomski, politični in idejni pogoji razrednega boja — razredni boj in razredni kompromis — razredni boj in boj za mir , — razredni boj in razredni interesi — iztek razrednega boja v socialno revolucijo — Marxova vojna misel. 5. ANTROPOLOŠKI, ETIČNI, HUMANISTIČNI VIDIKI MARKSIZMA — osebnost in družba — biološka in družbena individualnost — smisel, sreča in vrednost človekovega življenja — naravoslovno, družbeno, filozofsko razumevanje smrti — etika, morala in družbena praksa — razredna in splošno človeška narava morale. 6. ELEMENTI ZGODOVINE IN PRAKSE MARKSISTIČNE MISLI V JUGOSLAVIJI — začetek revolucionarnega delavskega gibanja in socialistične misli v jugoslovanskih deželah in njihove prve idejne manifestacije (Svetozar Markovič, Dimitrije Tucovič idr.) — marksizem in narodno vprašanje — pomen Ivana Cankarja za slovensko delavsko gibanje — marksizem pri Jugoslovanih v obdobju 1918-1945 — nastop Josipa Broza Tita, Edvarda Kardelja in Borisa Kidriča — marksistična misel v Jugoslaviji po drugi svetovni vojni — boj s stalinizmom za samoupravno in neuvrščeno socialistično pot — marksistična filozofska misel in marksistična misel vodilnih družbenopolitičnih delavcev in teoretikov (Tito, Kardelj, Vlahovič, M. Pijade, V. Bakarič idr.) — podružbljanje vojne misli in prakse (SLO in DS). 7. ELEMENTI ZGODOVINE MARKSISTIČNE MISLI V SVETU — marksizem in druga internacionala; marksizem v podobi socialne demokracije — leninistično obdobje razvoja marksistične misli — podoba marksizma v frankfurtski šoli — podoba marksizma v stalinistični reviziji — marksizem in razvoj socializma po drugi svetovni vojni — teoretična filozofska in pohtična bitka v mednarodnem delavskem gibanju s stalinističnim monopolom in hegemonizmom — kriza družbene prakse in kriza marksizma — marksizem in delavsko gibanje v poznem kapitalizmu — spopad in dialog marksizma s strukturalizmom, eksistencializmom, neo-pozitivizmom, psihoanalizmom, krščanstvom in njihovimi družbenimi funkcijami v razrednem boju in socializmu kot svetovnem procesu. Obveznosti udeležencev: Znanje, pridobljeno v programu izpopolnjevanja, se lahko preveri s pisnim ali ustnim izpitom, ki se ocenjuje z ocenami od 1 do 10. Slušatelji morajo sodelovati pri vajah, ki potekajo v obliki ustnih nastopov in razprave na temelju gradiva, ki ga slušatelji vnaprej preštudirajo. 1.3. LITERATURA Obvezna študijska literatura: Poleg splošne obvezne literature za celoten program je navedena še literatura k posamičnim temeljnim temam. Širši izbor literature za nadaljnji poglobljen samostojen študij ali za izdelavo seminarskih nalog pa bodo slušatelji dopolnilnega usposabljanja lahko našli v Bibliografskem priročniku za učitelje STM, ki ga je izdal Zavod SRS za šolstvo, Ljubljana 1982. Predavatelji posamičnih tem bodo predlagali obvezno literaturo za specifične probleme. SPLOŠNA OBVEZNA IZVIRNO MARKSISTIČNA LITERATURA Marx: Prispevek k židovskemu vprašanju v: Marx-Engels: Izbrana dela (nadalje označeni s kratico MEID) v petih zvezkih, Ljubljana 1977-80, zv. I. str. 149-1.88. Marx: Kritika Heglove pravne filozofije. Uvod, MEID I. 189-208. Mara: Pariški rokopisi 144 (izbor), MEID I, 301-319, 324-326, 329-345, 377-395. Mara: Pripombe k Millu (izbor), MEID I, 402-403, 408-414, 415-420. Engels: Očrti za kritiko nacionalne ekonomije (izbor), MEID, 211-223, 228-238. Mara: Sveta družipa (izbor), MEID I, 493-534. Mara: Teze o Feuerbachu, MEID II, 356-362. Mara-Engels: Nemška ideologija, MEID II, 11-99, 246-263, 270-311. Mara-Engels: Komunistični manifest, MEID II, 567-631. Mara: Beda filozofije, MEID II (poglavje o metodi), 471-494. Mara: Temelji slobode. Osnovi kritike političke ekonomije, Zagreb 1974, uvod, obdobje ekonomskega formiranja družbe, MEID IV, 13-99. Mara: Prispevek h kritiki politične ekonomije. Predgovor, MEID IV, 103-109. Mara: 18 Brumaire Ludvika Bonaparte, MEID III, 445-574. Mara: Kapital (izbor): K1,9-13,19-23,83-90,194-200,201-224,226-229, 233-377-380,411-412,431-453,479,484-495,498-504,571-583 in KIII po stvarnem kazalu gesla iz metodologije, dialektike, antropologije, estetike, poleg teh še: fetišizem, delo, krščanstvo, vzgoja ipd. Engels: Razvoj socializma od utopije do znanosti, MEID IV, 549-636. Engels: Anti-Duhring; Uvod in poglavje o filozofiji, CZ 1948, CZ 1958, CZ 1976 ali CZ 1979. _ ^ ^ Engels: Dialektika prirode, CZ 1953 (izbor); 36-38, 45-52, 63-65, 66-7-, 223-237, 239-243, 252-254 ter MEID IV, 513-528. Engels: Ludvvig Feuerbach in iztek nemške klasične filozofije, MEID V, 427-487. Lenin: Filozofski zapisi, CZ 1975. SISTEMATIČNA DELA IN ZBORNIKI B. Majer: Med znanostjo in metafiziko, Ljubljana 1969. B. Debenjak: V alternativi, Ljubljana 1974. B. Debenjak:. F. Engels — Zgodovina in odtujitev, Maribor 1981. B. Debenjak: Vstop v marksistično filozofijo, Komunist 1979, A. Kirn: Izbrane teme iz marksistične filozofije, Zavod SRS za šolstvo, Ljubljana, 1979. P. Vranicki: Zgodovina marksizma zv. 1-3, MK Ljubljana 1983. P. Vranicki: Marksizem in socializem, Zagreb 1979. V. Rus: Izvirna marksistična dialektika, Ljubljana 1978. Marksistična filozofija, Naučna knjiga, Beograd 1977, 520 str. ZGODOVINA IN PRAKSA MARKSISTIČNE MISLI V JUGOSLAVIJI B. Ziherl-B. Osolnik: Marksistična misel včeraj in danes, Novi vidiki, Ljub- ljana 1975. B Ziherl: Ivan Cankar in njegova dela, Književnost in družba, Ljubljana M. Pijade: Predgovor k izbranim spisom Dimitrija Tucoviča, Beograd 1949. B. Ziherl: Ob prazniku slovenskega naprednega tiska, Književnost in družba, Ljubljana 1957. B. Ziherl: Včeraj in danes, Ljubljana 1974. E. Kardelj: Beležke o naši družbeni kritiki, Ljubljana 1966. Prispevek E. Kardelja: Ob 30-letnici KPS, teoretična priloga Komunist, Ljubljana, januar-april 1977. M. Pijade: O Dimitriju Tucoviču, CZ Ljubljana 1950. B. Kidrič: Izbrano delo, Ljubljana, MK 1972, 193 str. Savremenici o Svetozaru Markoviču, Beograd, Rad 1976. S. Markovič: Sabrani spisi, Beograd, Kultura 1960. J. Broz Tito: Boj za razvoj KPJ med obema vojnama, Posebna priloga Komunist, Ljubljana,_23. maja 1977. M. Petrovič: Savremena jugoslovenska filozofija, Subotica 1979, 408 str. Jugoslovanska filozofija in marksizem, Antropos, 1977, št. V-VI. Tito: Zbrana dela, Komunist, Borec 1978. E. Kardelj: Izbrana dela, DZS, Ljubljana 1980. 2 POGLAVJA IZ SOCIOLOGIJE (struktura jugoslovanske družbe) 2.1. Vzgojno-izobraževalni smotri V izbranih poglavjih iz sociološkega pregleda jugoslovanske družbe slušatelji: — spoznajo temeljne razvojne spremembe, njihovo globino, zgodovinsko utemeljenost in aktualna protislovja glede na marksistične sociološke razlage; —- dobijo celoten vpogled v socialistične revolucionarne spremembe, v pojave neskladnosti v razvoju, v globalna žarišča nasprotij in razrednega boja ter skušajo poglobiti razumevanje konfliktov in protislovij socializma in njegovih deformacij; — spoznajo najpomembnejše določilnice celostnih procesov osvobajanja ljudi (od lastninskih sprememb do moralnih vrednot) in tiste posebne družbene pojave, ki so bili v preteklosti še posebno povezani z neenakostjo (narod, družina); — poglabljajo stališče, da ne smejo učencem prikazovati olepšane, a ven-darle popačene podobe naše resničnosti. Na neskladje med normativnim in de-janskim so učenci še posebno občutljivi; to neskladje je treba razumeti razvojno in ne statično; — ugotavljajo, da to neskladje ne sme biti razlog za krepitev pasivnosti, občutka nemoči, ampak naj usmeri učence, da bodo pripravljeni premagovati ta dualizem; — spoznajo zgodovinsko opredeljenost našega sedanjega trenutka in s tem dobijo podlago za svoje kritično vrednotenje različnih pojavov v naši družbi; — obravnavajo neskladje med normativnim in resničnim; — odkrijejo posebnosti razvoja jugoslovanske družbe glede na nekatere druge razvite kapitalistične in socialistične družbe; — spoznajo različne teoretične refleksije in si izoblikujejo merila za dialek-tično-materialistično obravnavo sodobnih družbenih problemov. 2.2 Vzgojno-izobraževalna vsebina 1. Težnje v spreminjanju sestave jugoslovanske družbe Ekološki vidiki razvoja. Demografski vidiki razvoja po posameznih republikah in pokrajinah; industrializacija, deagrarizacija, urbanizacija in njihove družbene posledice; družbena mobilnost (kanali mobilnosti — priznani in nepriznani, vrste mobilnosti, posledice). Spreminjanje vasi (depopulacija, socialna varnost kmečkega prebivalstva); urbanizacija (posebnosti mestnega načina življenja, ekološki problemi). Podružbljanje obrambne in varnostne funkcije — oboroženo ljudstvo v jugoslovanski praksi; družbena samozaščita kot oblika podružbljanja varnostne funkcije. 2. Družbena neenakost, družbeni razredi, sloji Marksistična in nemarksistična teoretična pojmovanja neenakosti in družbenih razredov, aktualnost marksistične razlage razredov in razrednega boja v sodobnosti (pozni kapitalizem, prehodno obdobje). Socialistična revolucija kot vir globokih razrednih sprememb (spremembe v lastnini, samoupravljanje in struktura moči, delitev bogastva, vrednote in ideologija; delavski razred (problem opredelitve) in vprašanje nasprotnega razreda; globalni konflikti; družbena neenakost in slog življenja posameznih slojev v jugoslovanski družbi (kvalificirani in nekvalificirani delavci, nižji in srednji uslužbenci, tehnična injiumanistična inteligenca, vodilni sloj, kmetje, obrtniki). Brezrazrednost in razvoj, potrošniška usmerjenost in socialistični razvoj. 3. Položaj narodov in narodnosti v jugoslovanski družbi Razredno in nacionalno v socialističnem razvoju od revolucionarnega etatizma do samoupravljanja; samoodločba narodov in problemi njenega uresniče- vanja v sodobnosti, problemi nacionalizma, šovinizma in unitarizma; razviti — nerazviti in nacionalni odnosi, položaj narodnostnih skupnosti. 4. Spreminjanje položaja žensk in družine »Zensko vprašanje« in razrednost v jugoslovanski družbi: samoupravljanje kot podlaga za odpravljanje patriarhalnosti družine in »bisocialne reprodukcije«, kazalniki emancipacije in problemi podružbljanja družine', enakopravnost v družbi in družini ter emancipacija; oblike diskriminacije po spolu; o nekaterih pojavih v sodobni družini (stabilnost in krize). 5. Vzgoja in izobraževanje Neskladja v izobraževanju; izobraževanje in družbena diferenciranost, reprodukcija ali preseganje neenakosti, socialna sestava učencev osnovnih in srednjih šol. 6. Nekateri problemi oblikovanja in utrjevanja socialistične morale Revolucionarno spreminjanje materialnih razmerij, prava, ideologije — in vprašanje moralnih vrednot; meščansko in novo socialistično v medsebojnem boju; (ne)skladnost med moralnimi načeli, vrednotami, zapovedmi in objektivnimi možnostmi za nastajanje in utrjevanje socialistične itiorale; morala in moraliziranje v jugoslovanski družbi; nekateri problemi (odgovornost, sankcije, mehanizmi nadzora). Pravice in dolžnosti občanov in splošne človeške pravice glede na deklaracijo OZN in akt o človeških pravicah. Obveznosti udeležencev Znanje, pridobljeno v programu izpopolnjevanja, se lahko preveri s pisnim ali z ustnim izpitom in se ocenjuje z ocenami od 1 do 10. Slušatelji morajo sodelovati pri vajah, ki potekajo kot usni nastopi in razprave na podlagi gradiva, ki ga vnaprej preštudirajo. 2.3. LITERATURA Obvezna: S. Šuvar: Sociološki presjek jugoslovenskog društva, Zagreb 1970. E. Kardelj: Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja, Ljubljana 1978. P. Klinar: Poglavja iz razredne in slojevske strukture družbe, Ljubljana. J. Goričar: Prispevek k vprašanju o slojevitosti strukture naše družbe (Razprave in zapisi, Maribor, Obzorja 1979; str. 173—190). M. Jogan: Zakonska zveza in družina v socialistični samoupravni družbi (Svetovanje za skupno življenje, Ljubljana, DE, 1980, str. 107—157). B. Ziherl: Temelji marksistične obče sociologije, Obzorja, Maribor 1979, str. 147—188 (narod) in 233—243 (morala). M. Kerševan: Razredna analiza in marksistična družbena teorija, Ljubljana, DE 1980, 40—60. E. Kardelj: Razvoj slovenskega narodnega vprašanja, DZS Ljubljana 1967. Dopolnilna (le nekaj temeljnih del): S. Vrcan: Društvene nejednakosti i moderno društvo, Zagreb, Školska knjiga 1—74. Več avtorjev: Aktualni problemi marksizma (razprave: M. Jogan, A. Kirn, J. Šter). M. Pečuljič: Klase i savremeno društvo, Beograd 1967. Več avtorjev: (ur. P. Jambrek): Uvod v sociologijo, druga knjiga. Oblike združevanja in kultura, DDU Univerzum Ljubljana 1979. V. Tomšič: Ženska, delo, družina, družba, Ljubljana, Komunist 1976. V. Tomšič: Ženska v razvoju socialistične samoupravne Jugoslavije, Ljubljana, DE, NŽ, 1980. R. Rizman: Marksizem in nacionalno vprašanje, CZ, Ljubljana 1980. D. Bilandžič: Histerija socialističke federativne republike Jugoslavije, Školska knjiga, Zagreb 1978. S. Šuvar: Samoupravljanje: druge alternative, Zagreb. S. Bezdanov: Tito o vzgoji in izobraževanju, Zavod SRS za šolstvo, Ljubljana 1978. 3 SODOBNI SOCIALIZEM 3.1 Vzgojno-izobraževalni smotri , Najpomembnejši cilji in naloge tega dela pouka Slušatelji; — se seznanijo s temeljnimi značilnostmi, problemi in razvojnimi težnjami sodobnega sveta in si krepijo zavest o usodni soodvisnosti sodpbnega sveta ter o etični in politični odgovornosti vseh naprednih sil v boju za mir in neločljivo povezanost boja za mir in boja za socializem; — se seznanijo z najpomembnejšimi grupacijami, ki sestavljajo današnjo zvezo organiziranih socialističnih sil v svetu, z delavskimi in socialističnimi gibanji, z razvojem socialističnih idej in z najpomembnejšimi dosežki v družbeni praksi, ki konstituirajo socializem kot svetovni proces; — si utrjujejo prepričanje o škodljivosti utesnjevanja socializma v blokovsko državne okvire; — naj ob predavanjih bolje dojemajo svet, ki nas obdaja in posebno vlogo, ki jo imajo v njem organizirane socialistične sile. Predavanja so zamišljena tako, da je poudarek na sodobnih, zdajšnjih problemih. Seznanjanje s sodobnimi mednarodnimi problemi in temeljnimi koordinatami in značilnostmi sodobnega sveta omogoča slušateljem, da bolje spoznajo in razumejo najpomembnejše razvojne težnje. Pridobljeno znanje se preveri z ustnim ali pisnim izpitom. 3.2 Vzgojno-izobraževalna vsebina 1 SODOBNI SVET — SPLOŠNE ZNAČILNOSTI, PROBLEMI IN PROTISLOVJA 1.1 Prehodno obdobje — splošne značilnosti sodobne dobe kot dobe prehoda iz razredne družbe v brezrazredno, pojem in temeljna določila. 1.2 Burna in dramatična ekspanzija človekovih ustvarjalnih, pa tudi rušilnih sil in zmogljivosti. Človekovo obvladovanje naravnih sil, ahkrati hudo uničevanje lastnega življenjskega okolja in rušenje nekaterih pomembnih razsežnosti naravnega ravnotežja. Znanstveno-tehnološka revolucija: pojem, značilnosti, vplivi in problemi. Krepitev, pospeševanje ritma in intenzivnost sprememb v človekovem družbenem, tehničnem in najširšem življenjskem okolju. Problemi obvladovanja smeri in obsega ter sprememb in njihovih socialnih implikacij (problemi prilagajanja). 1.3 Pojavi vse ostrejše in globlje sistemske krize dveh prevladujočih načinov proizvodnje: kriza modela državno-kapitalističnega sistema v razvitih kapitalističnih državah in kriza modela državnega socializma v državah t. i. realnega socializma. Vse jasneje izraženi znaki sistemske izčrpanosti obeh temeljnih modelov — načinov proizvodnje. Najpomembnejši znaki sistemske krize modela državnega kapitalizma: upadanje stopnje rasti, naraščajoča nezaposlenost, inflacija, slabšanje položaja širokih ljudskih slojev, zaostrovanje socialnih nasprotij, posebno razrednega boja proletariata z vladajočo buržoazijo. Temeljni načini in prizadevanja za premagovanje zdajšnje sistemske krize. Najpomembnejše manifestacije, vzroki in bistvo sistemske krize v državah t. i. realnega socializma. Kriza v Poljski kot izraz širše sistemske krize. Temeljne razsežnosti sistemske krize modela t. i. realnega socializma: gospodarska, politična, ideološka in moralna. Poti in možnosti za obvladovanje obstoječe sistemske krize. 1.4 Delavski razred in značilne spremembe v razredni in socialni strukturi tipičnih družbenih skupnosti. Številčna rast in spremembe v strukturi delavskega razreda. Spremembe v strukturi lastniških razredov. Srednji (prehodni) družbeni sloji. Spremembe v sestavi, položaju in družbeni vlogi kmetov. 1.5 Etatizem in tehnokratizem. Družbeni temelji, pojavi in pomen vse.po-gostejših pojavov etatizma. Etatistične sile in težnje v razvitih kapitalističnih državah, državah v razvoju in državah t. i. realnega socializma — razlike v podobnosti. Tehnokracija in tehnokratizem; glavne pojavne oblike, družbena vloga, pomen in viri. 1.6. Splošne značilnosti sodobnih mednarodnih odnosov Boj med nasprotnimi težnjami odvisnosti in medsebojne odvisnosti, težnje k vse popolnejši samostojnosti in neodvisnosti na eni strani in težnje tistih, ki si prizadevajo na različne načine ohranjati in ovekovečiti odnose podrejenosti, odvisnosti in dominacije. Imperializem in hegemonizem v mednarodnih odnosih. Bloki in blokovska delitev — bistvo teh delitev. Politika in gibanje neuvrščenosti kot dejavnik omejevanja teženj blokov, da bi obvladala mednarodno skupnost in v svetovnih razmerjih vsilila prevlado; to pomeni, da bi uresničila svoje imperialistične in hegemonistične težnje. Neuvrščenost kot najustreznejši okvir boja za družbeni napredek. Glavni strateški problemi sveta: razorožitev—oborožitev, nova gospodarska ureditev sveta, svetovni informacijski sistem, vloga OZN in njenih specializiranih organizacij. 1.7 Odnos med razvitimi in nerazvitimi deli sveta kot eno najpomembnejši h protislovij zdajšnje mednarodne skupnosti. Temeljni kazalniki — obseg tega pojava. GlaVni vzroki prepada med razvitimi in nerazvitimi. Temeljni načini reševanja tega problema — stališča najpomembnejših skupin držav in političnih sil zdajšnjega sveta. Neuspeh dosedanjih prizadevanj, da se ta problem vsaj deloma ublaži. Težnje po nadaljnjem poglabljanju tega prepada in temu ustrezno zaostrovanje nasprotij med razvitimi in nerazvitimi. Možnosti in perspektive za reševanje tega problema. Njegove morebitne posledice za nadaljnji razvoj sodobnega sveta. SOCIALIZEM KOT SVETOVNI PROCES 2.1 Socializem kot svetovni proces — bistvo in temeljne sestavine tega pojma. Najpomembnejše kontroverze v določanju vsebine tega pojma. 2.2 Najpomembnejše zgodovinske pridobitve v dosedanji rasti in razvoju organiziranih delavskih in socialističnih sil. Pomembni dosežki tako v horizontalni kot vertikalni rasti in razvoju teh sil. Dialektika med rastjo in pridobitvami ter velikimi problemi in protislovji, ki so spremljali in še zdaj spremljajo rast in razvoj teh sil. Najpomembnejši problemi in protislovja — veliki prodori pa tudi nekatera neizpolnjena pričakovanja. 2.3 Najpomembnejše sile in težnje v zdajšnjem mednarodnem socializmu, njihove glavne značilnosti, vpliv in vloga v boju za družbeni napredek in problemi: — komunistične partije kot najmočnejša skupina organiziranih socialističnih sil. Najpomembnejše formacije: vladajoče komunistične partije, nevlada-joče v razvitih zahodnoevropskih državah iri partije v deželah v razvoju. Desta-linizacija in vse širši pojavi ideološke in politične diferenciacije in pluralizma. Poraz monolitizma. Evrokomunizem kot novejši pojav bistvene značilnosti problemi in perspektive;' — socialisti in socialdemokrati — druga najpomembnejša skupina; — razmestitev družbenih sil, temeljne značilnosti, vloga v razrednih in političnih bojih, vpliv, problemi in perspektive; — ljudska gibanja kot oblika organiziranja socialističnih sil v državah v razvoju; — sindikati — njihova vloga v različnih družbenih skupnostih in najpomembnejši problemi. 2.4 Poglavitni teoretični in politični problemi, ki jih imajo organizirane delavske in socialistične sile v sodobnem svetu: — teorija revolucije in poti socialistične preobrazbe; — boj za vključevanje delavcev v upravljanje in za neposredno socialistično demokracijo v celoti; od delavske participacije do socialističnega samoupravljanja; — odnosi med socialističnimi silami, intemacionalizem, monolitizem in hegemonizem. Obveznosti udeležencev: Znanje, pridobljeno v programu izpopolnjevanja, se lahko preveri s pisnim ali ustnim izpitom, ki se ocenjuje z ocenami od 1 do 10. Slušatelji morajo sodelovati pri vajah, ki potekajo kot ustni nastopi in razprave na temelju gradiva, ki ga vnaprej preštudirajo. soodvisnostjo med trgom in družbenim planiranjem. Utrjuje se stališče, da družbeno-ekonomskega determinizma, ki izhaja iz družbenih zakonitosti, ni mogoče premagovati in ukinjati s planskim ali birokratskim voluntarizmom, ni pa se tudi mogoče prepustiti pasivnosti in fatalizmu zaradi obstoja teh zakonitosti in v imenu njih podcenjevati možnosti 'akcije organiziranih subjektivnih sil in vseh akterjev samoupravnega in delegatskega sistema. Pravilno teoretsko razumevanje in razlaga tega protislovja v izobraževalnem procesu sta zelo pomembna tudi za oblikovanje učenčeve aktivne samoupravljavske usmerjenosti. Napak bi bilo, če bi učenci zaradi družbene determiniranosti, ki jo začrtujejo ekonomske zakonitosti, dobili občutek, da so nemočni, nepotrebni ali celo, da je njihova družbena, samoupravna angažiranost v teh protislovjih nesmiselna in nemogoča. 4.2 Vzgojno-izobraževalne vsebine 3.3. LITERATURA Obvezna: Socializem, Beograd 1973, Izbor tekstov, BIGZ. Gradivo: X., XI. in XII. kongresa ZKJ, ki se nanaša na mednarodne probleme, Resolucija X. kongresa ZKJ. Pribičevič: Temeljne značilnosti sodobnega sveta, Novi vidiki, Ljubljana 1976. B. Pribičevič: Socializam svetski proces, Savremena administracija, Beograd 1982. * A. Grličkov: Suvremeni svijet o socializmu, Zagreb, Kulturni radnik 1981. J. B. Tito: Jugoslavija v boju za neodvisnost in neuvrščenost, DZS, Ljubljana 1977. Izbirna: R. Bahro: Alternativa — kritika realnog socializma, Globus, Zagreb 1981. P. Baran in P. Sweezy: Monopolni kapital, Zagreb 1969. L. Basso: Izgledi evropske levice, Beograd 1971. L. Basso: Socializam i revolucija, Globus, Zagreb 1981. V. Benko: Razvoj mednarodne skupnosti,'Ljubljana 1975, FSPN (teze). E. Berlinguer: Komunističko pitanje 1969—1977„ Izdavački centar Komunist, Beograd 1978. B. Caratan: Teorija revolucije i socializam, Zagreb 1982. Evrokomunizam i socializam, Globus, Zagreb 1979 (grupa avtora). A. Gorz: Tegobni socializam, Zagreb CDD. Gradiva konference voditeljev neuvrščenih. Južnič: Kolonializem in dekolonizacija, Ljubljana 1979. Južnič: Politična vloga oboroženih sil v nerazvitih državah, Tip, št. 5/1970 Južnič: Socializem in država v razvoju, Ljubljana 1969. E. Kardelj: Govor na X. kongresu ZKJ. E. Kardelj Revolucija i vojna misao, Beograd 1979. E. Kardelj: Istorijski koreni nesvrstavanja, Beograd 1975. E. Kardelj: Socializem in vojna, Ljubljana 1960. Košmrlj: Bruseljske pobude zahodnoevropskih komunističnihpartij, TiP št. Košmrlj: Po sledovih kongresov komunističnih partij, Tip št. 4/1974. S^ Pretnar: Znanstveno-tehnična revolucija in dežele v ražvoju, TiP, št. N. Poulantzas: Država, vlast, socializam. Globus, Zagreb 1981 Program ZKJ, prva tri poglavja. Promjene u savremenom razvijenom kapitalizmu (zbornik L, II., III.), Izdavački centar Komunist, Beograd, 1972, 1973. R. Richta: Civilizacija na raskršču, Beograd 1972. V. Rus: Izvori in temelji neuvrščenosti, CZ 1975. V. Rus: Neuvrščenost in socialistična preobrazba človeštva, TiP, št. 11-12/74. SKJ i medjunarodni radnički pokret, Beograd 1960. Socializam kao svetski proces, Izdavački centar Komunist, Beograd 1’978. Socializam i Zapadna Evropa (grupa avtora), Institut za medjunarodnu politiku in privredu, Beograd 1977. R. Supek: Participacija, radnička kontrola i samoupravljanje, Naprijed, Za- Strategija socializma, Izdavački centar Komunist, Beograd 1976. B. Tadič: Nesvrstanost u teoriji i praksi medjunarodnih odnosa, Institut za medjunarodnu politiku i privredu, Beograd 1976. Teorija in praksa: Hadži-Vasileva Jokica: Družbeni nosilci socialističnih sprememb v Afriki, št. 11-12/74. P. Toliatti: Fragmenti iz dela, Beograd 1965. B. Verbič: EGS v institucionalni krizi, TiP, št. 6-7/72. P. Vranicki: Marksizam i socializam, Liber, Zagreb 1979. Zbornik radova o pojavima i teorijama samoupravljanja u savremenom svetuv Beograd 1974. S. Živanov: Stalinizam i destalinizacija. D. VVeiss: Industrijska demokracija. Globus, Zagreb 1980. Temeljni podatki v Združenih narodih, Zavod SRS za šolstvo, Novi vidiki , Ljubljana 1976. B. Osolnik: Jugoslavija v neuvrščenih in njenih specializiranih organizacijah, Novi vidiki, Zavod SRS za šolstvo, Ljubljana. Prevodi dokumentov OZN. 4 POGLAVJA IZ POLITIČNE EKONOMIJE IN EKONOMSKEGA SISTEMA SFRJ 4.1 Vzgojno-izobraževaini smotri Slušatelji se seznanijo s temeljnimi zakonitostmi družbene reprodukcije in še posebno s problemi blagovne proizvodnje v socializmu ter s protislovno Prvo poglavje 1. Predmet in metode ekonomskega raziskovanja Opredelitev politične ekonomije in njena razmejitev od drugih ekonomskih ved. Politična ekonomija kot družbena, razredna in politična znanost. Politična ekonomija kapitalizma. Mantova metoda abstrakcije, zasnovana na dialektičnem materializmu in zgodovinskem prijemu. Ekonomske kategorije. Statična, komparativno-statična in dinamična analiza. Mikro- in makroekonomsko raziskovanje. 2. Delovanje družbenega proizvodnega procesa Primerjava med naturalnim in blagovnim gospodarstvom. Pogoji za nastanek menjave in blagovne proizvodnje. Proizvodnja — delitev — menjava — poraba. Dialektična povezanost in medsebojna odvisnost vseh štirih faz. Zakon vrednosti. Temeljne kategorije kapitalistične proizvodnje, blago, denar, cene, dohodki družbenih razredov, kapital, profit, profitni motiv, vrednost, presežna vrednost in eksploatacija. Akumulacija kapitala itn. 3. Delovanje sodobnega tržnega mehanizma Pojem trga in njegove temeljne funkcije. Delovanje konkurence: popolna in nepopolna (monopolistična) konkurenca. Značilnosti delovanja tržnega mehanizma. Usklajevanje proizvodnje in porabe ter razporejanja razpoložljivih proizvodnih dejavnikov po proizvodnih vejah. 4. Profitni motiv in njegova realizacija Težnja kapitalistov k maksimiranju profita. Presežna vrednost in profit. Povprečni profit in splošna profitna mera. Sprememba vrednosti v produkcijsko ceno. Zakon tendenčnega padanja splošne profitne mere. Monopolne cene in monopolni profit v sodobnem kapitalizmu (modificirano delovanje zakona vrednosti). 5. Usoda blagovne proizvodnje v socializmu in pri nas v Jugoslaviji — misli klasikov marksizma o blagovni proizvodnji v socializmu; — nujnosti blagovne proizvodnje v socializmu; — Stalinove misli o blagovni proizvodnji v socializmu; — Kidričeve teze o blagovni proizvodnji v socializmu; — soglasja in nesoglasja jugoslovanskih ekonomistov o blagovni proizvodnji pri nas; — ideološke, politične in vojne implikacije sodobne blagovne proizvodnje v socializmu; — blagovna proizvodnja in socialistični proizvodni odnosi. 6. Nagrajevanje po delu in po minulem delu — načelo so proglasili klasiki marksizma (Marx v Gothskem programu); — težave pri uresničevanju zaradi blagovne proizvodnje; — kategorija minulega dela in uresničevanje te kategorije v našem gospodarskem sistemu. 7. Dohodkovni sistem, delitev dohodka v delovni organizaciji in dohodkovni odnosi — kaj je dohodek, ekonomska in družbena vsebina dohodka; — delitev dohodka v delovni organizaciji; — dohodkovni odnos. Obveznosti udeležencev Znanje, pridobljeno v programu izpopolnjevanja, se lahko preveri s pisnim ali z ustnim izpitom, ki se ocenjuje z ocenami od 1 do 10. Udeležnci oddajo še nalogo, ki podrobneje osvetljuje eno izmed poglavij v programu (približno 15 tipkanih strani). Slušatelji morajo sodelovati pri vajah, ki potekajo v obliki ustnih nastopov in razprav na temelju gradiva, ki ga vnaprej preštudirajo. 4.3 LITERATURA Obvezna (k poglavjem od 1 do 4): N. Sfiligoj: Osnove politične ekonomije, FSPN — DDU Univerzum, Ljubljana 1979. N. Sfiligoj: Izbrane teme iz marksistične politične ekonomije, Učbenik za učitelje STM, Zavod SRS za šolstvo, Ljubljana (v tisku). D. Nešič, Politička ekonomija, Zagreb. — K poglavju 5: B. Kidrič: Karakter blagovno denarnih odnosov v SFRJ, Komunist 1949, št. 1, str. 33-51. B. Kavčič, J. Škerjanec: Boris Kidrič in samoupravljanje. Delavska enotnost, Ljubljana 1982, str. 44-64. I. Maksimovič: Razmišljanje o nekih teoretičnih in idejnih vprašanjih blagovne produkcije v našem gospodarskem sistemu, Ekonomist št. 2-3, 1964. A. Vecič: Uzroci robne proizvodnje u socializmu, Naučna knjiga,' Beograd 1966, str. 40-76. A. Bajt: Trg i socializam, posebej samoupravni. Ekonomska revija XXVII, 1976, št. 1-2, str. 15-26. C. Mlakar: Blagovni značaj gospodarjenja v samoupravnem socialističnem gospodarskem sistemu: Ekonomski problemi naše socialistične graditve, Delavska enotnost, MK, Ljubljana 1978, str. 93-118. — K poglavju 6: B. Horvat: Raspodela prema radu u kolektivima, Naša stvarnost št. 1/1962. F. Černe: Raspodjela dohodka prema radu u teoriji i stvarnosti, Ekonimist št. 2/1968. A. Bajt: Faktori dohodka i osnovne ekonomske zakonitosti i u njegovoj ra-spodeli u soc. tržnoj privredi, Ekonimist 1976. E. Kardelj: Svobodno združeno delo: Brionske diskusije, DZS, Ljubljana 1978, str. 55-76. J. Knez: Nekaj misli o izhodiščih pri delovanju temeljev in meril za pravice na podlagi minulega dela, Ekonomska revija št. 1-2/1982, Ljubljana, str. 49-70. — K poglavju 7: J. Škerjanec: Ekonomski sistem in ekonomska politika, Tretja izdaja, Marksistična knjižnica Obzorja, Maribor 1982, str. 174-206. — odgovornost za samoupravno odločanje: model odgovornosti, posebnosti, ureditve, odgovornost v samoupravnih odnosih, uporaba sankcij v samoupravnih odnosih, kolektivna in individualna odgovornost, vrste odgovornosti delavcev v ozdu. 4. Uspešnost samoupravljanja — teoretična in metodološka izhodišča; — uspešnost sistema kot celote in uspešnost delovnih organizacij; — merila uspešnosti; — odnos med gospodarsko uspešnostjo in uresničevanjem samoupravljanja po ugotovitvah empiričnih raziskav; — ocenjevanje zdajšnjih prizadevanj za stabilizacijo glede na uspešnost samoupravljanja. 5. Samoupravljanje in participacija — sodobne oblike sodelovanja delavcev pri upravljanju podjetij v svetu; — različne uporabe pojma samoupravljanje v svetu; • — vzroki privlačnosti samoupraljanja v sodobnem svetu; — razlike in podobnosti med participacijo in jugoslovanskim samoupravljanjem. 6. Pluralizem samoupravnih interesov — povezanost samoupravnega socializma in demokracije; — samoupravljanje kot dejavnik razširitve središč odločanja; — družbena integracija in samoupravljanje; instrumenti navpične povezanosti samoupravnega sistema, samoupravljanje kot organska integracija in tudi kot »demokratična centralizacija«; — oblikovanje samoupravne politične kulture. Dopolnilna študijska literatura k poglavjem od 1 do 4: P. A. Boran — P. M. Sweezy: Monopolni kapital. Esej o američkom ekonomskem i društvenom poretku, Zagreb 1969. K. Mara: Kapital, Prvi zvezek, CZ Ljubljana 1961. N. Sfiligoj: Kritika meščanske teorije tržnega mehanizma, Marksistična knjižnica, Obzorja, Maribor 1979. N. Sfiligoj: Nekateri temeljni ekonomski vidiki sodobnega monopolnega kapitalizma in njihova teoretična razlaga, Aktualni problemi marksizma, Delavska enotnost, Ljubljana 1980, str. 151-189. 5 POGLAVJA IZ TEORIJE IN PRAKSE SAMOUPRAVLJANJA 7. Delegatski sistem kot opredeljujoča prvina političnega sistema — marksistična kritika teorije splošnega političnega predstavništva; — skupščinski sistem kot preraščanje meščanskega parlamentarizma in zanikanje predstavniških sistemov socialističnih držav, temelječih na etatizmu; — skupščina kot sestavni del mehanizma družbenega samoupravljanja in najvišji organ oblasti; — delegatski odnos kot oblika samoupravne komunikacije in oblika neposredne demokracije; odnos delegacije — delegat — temeljna družbena ravnina; — pomen tehnologije pripravljanja sklepov ih odločitev v delegatskih odnosih. 5.1 Vzgojno-izobraževalni smotri Predloženi program vsebuje tiste temeljne programske sklope, ki bistveno začrtujejo jugoslvoanski samoupravni sistem kot stvaritev jugoslovanske družbe in njenih teoretikov. Jugoslovanski samoupravni in politični sistem se tudi organsko vključuje v svetovno dogajanje za prevlado socializma, čeprav seveda ne v smislu blokovskih opredelitev. Samoupravnega sistema ni mogoče preučevati le glede na predpise. Zato izhodišče programa ni samo opisovanje ipstitutov, temveč je poudarek na razumevanju družbenih pojavov in procesov ocjločanja v samoupraVni demokraciji. Program usmerja k spoznavanju naše samostojne poti v organizaciji družbe tudi na celotni ravni političnega sistema ter k spoznavanju zdajšnjih in zgodovinskih prednosti političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Individualni študij učiteljev predmeta STM ostaja tudi nadalje temeljna podlaga za pridobivanje znanja, ki ga dopolnjujejo konzultacije in seminarsko delo. Poznavanje znanstveno-raziskovalnih (empiričnih) dosežkov našega političnega in še posebej delegatskega sistema bo učiteljem STM poleg drugega omogočilo tudi vrednotenje delovanja samoupravnega sistema in opozarjalo na vzroke neskladja med normativnim in stvarnim. 5.2 Vzgojno-izobraževaina vsebina 1. Samoupravna organiziranost združenega dela, povezovanje z osebnim delom v sistem družbenega dela — odnos med združenim delom in zasebnim delom, družbeni pomen zdru- ženega dela; —r organizacijske oblike združenega dela; — pomen temeljne organizacije združenega dela; — delovna skupnost za opravljanje zadev skupnega pomena; — temeljna organizacija skupnega pomena; — druge organizacijske oblike združenega dela; —- organizacijske oblike dela s sredstvi v zasebni lasti; — oblike povezovanja združenega dela in zasebnega dela. 2. Integracijski procesi v združenem delu — tehnološki, ekonomski in družbeni (samoupravni) vzroki integracijskih procesov v gospodarstvu; ... . .. . — glavne ovire integracijskih procesov med temeljnimi organizacijami proizvodnje, temeljnimi organizacijami skupnega pomena in delovnimi skupnostmi za opravljanje del skupnega pomena v delovni organizaciji; — povezovanje v sestavljene organizacije združenega dela. 8. Država in samoupravljanje — funkcije države v oblikovanju samoupravne organizacije družbe; — etatizem kot obvladovanje oblasti, odtujene človeku; — pojavi decentraliziranega etatizma in birokratizma; — samoupravljanje kot nasprotna teza birokratsko etatističnim in tehnokratskim težnjam. 9. Družbenopolitične skupnosti in samoupravni sistem a) občina kot samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost; občina kot družbenopolitična skupnost, kjer se neposredno združujeta samoupravni mehanizem in oblast; urejanje medsebojnih družbenih odnosov v občini; instrumenti neposredne socialistične demokracije v občini; b) socialistična republika kot država in socialistična samoupravna demokratična skupnost; dopolnjevanje procesa 1) graditve državnosti socialistične republike in 2) procesa deetatizacije; socialistične avtonomne pokrajine v našem sistemu; c) organska povezanost jugoslovanskega federalizma z načelom samoodločbe narodov; vpliv prakse samoupravnega preoblikovanja družbenih odnosov na naravo jugoslovanske federacije; jugoslovanska federacija kot instrument enakopravnega sodelovanja med narodi in narodnostmi; vloga federacije kot skupen interes socialističnih republik in pokrajin; pojem »kooperativnega federalizma«, federalizem in demokracija; odločanje v federativni strukturi jugoslovanske družbe. 10. Družbenopolitične organizacije kot organizirane sile socialistične zavesti — nezdružljivost demokracije partijskega pluralizma s samoupravno družbo; — vloga »subjektivnega dejavnika« v jugoslovanski držbi; — organiziranost in usmerjenost jugoslovanske družbe ter družbena samodejnost; — vodilna vloga zveze komunistov kot notranje sile samoupravnih odnosov; — SZDL kot prostovoljna in demokratična zveza delovnih ljudi in občanov in kot mehanizem uresničevanja samoupravnih alternativ; — sindikat kot najširša organizacija delavskega razreda, problem akcijske sposobnosti sindikatov. Obveznost udeležencev Znanje, pridobljeno v programu izpopolnjevanja, se lahko preveri s pisnim ali ustnim izpitom, ki se ocenjuje z ocenami od 1 do 10. Slušatelje morajo sodelovati pri vajah, ki potekajo kot ustni nastopi in razprave na temelju gradiva, ki ga vnaprej preštudirajo. 3. Odločanje delavcev v organizaciji združenega dela — odločanje kot proces in opredelitev najpomembnejših stopenj v tem procesu: pobude za odločanje, opredelitve področja in ciljev odločanja, opre-delitve različnih poti doseganja ciljev, izbira najprimernejše alternative, izvajanje odločitve in preverjanje tega izvajanja; 5.3 LITERATURA Obvezna — za poglavja od 1 do 5: B Kavčič, L Svetlik: Poglavje iz sociologije dela, Delavska enotnost, Ljubljana 1979, str. 9-34, 66-17, 141-157, 206-240 B. Kavčič: Samoupravna organizacija dela. Delavska enotnost, Ljubljana 1982, str. 77-83, 188-219. Za poglavja od 6 do 10: E. Kardelj: Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja, Komunist, Ljubljana 1977. M. Ribarič: Delegatski sistem kot sredstvo integracije dela in politike. Obzorja Maribor 1979, poglavje Delegatski sistem po novi ustavi 1974 in sklepno poglavje Delegatski sistem kot sredstvo integracije dela in politike. Zbornik Družbenopolitički sistem SFRJ, uredila Najdan Pašič in Balša Špadijer, Radnička štampa, Beograd 1977, poglavje z naslovom Razvitak in struktura jugoslovanskog federalizma (avtor Balša Špadijer). Dopolnila k poglavjem od 1 do 5: J. Broz Tito: O delavskem samoupravljanju v gospodarskih podjetjih. Borba za socialistično demokracijo, knjiga V, Ljubljana 1974. J. Broz Tito: Samoupravljanje, DZS, Ljubljana 1978. E. Kardelj: Protislovja družbene lastnine v sodobni socialistični praksi, DZS, Ljubljana 1972. K. Marx: Državljanska vojna v Franciji V; Marx-Engels: Izbrana dela, Ljubljana 1950. E. Kardelj: Svobodno združeno delo, DZS, Ljubljana 1978. V. Štiftar: Delavsko soodločanje in upravljanje v industrijskih podjetjih. Obzorja, Maribor 1969. D. Bilandžič: Flistorija SFRJ, Školska knjiga, Zagreb. A. Bibič: Interesi in politika, Delavska enotnost, Ljubljana 1981. Teorija in praksa samoupravljanja v Jugoslaviji, Radnička štampa, Beograd 1972. ' Zakon o združenem delu 1976. Ustava SFRJ 1974. V. Bakarič: Ekonomski politički aspekti socialističkog samoupravljanja, Svjetlost, Sarajevo 1975. Dopolnila k poglavjem od 6 do 10: K. Mara: Državljanska vojna v Franciji. V. L Lenin: Država in revolucija. E. Kardelj: Problemi naše socialistične graditve, knjiga IX, DZS, Ljubljana 1974. N. Pašič: Klase i politika, Beograd 1976. N. Pašič: Političko organizovanje samoupravnog društva, Beograd 1974. A. Bibič: Interesi in politika, Delavska enotnost, Ljubljana 1981. J. Djordjevič: Politički sistem, Beograd 1977. Zbornik Društvehopolitički sistem SFRJ (uredila N. Pašič, B. Špadijer), Radnička štampa, Beograd 1967. B. Markič: Izvršni svet in delegatski odnosi, izšlo v zborniku Delegatski sistem v SR Sloveniji, izdal Center za samoupravno dejavnost, Ljubljana 1979. S. Jogan: Občina kot komuna, Tip 1(V78. Ustava SR Slovenije in ustava SFRJ. Program Zveze komunistov Jugoslavije. M. Ribarič, C. Ribičič: Kardeljeva zamisel družbenoekonomskega sistema, Delavska enotnost, Ljubljana 1982. METODIKA PREDMETA SAMOUPRAVLJANJE S TEMELJI MARKSIZMA 1. Vzgojno-izobraževalni smotri predmeta Pri tem predmetu naj si študent pridobi znanje o metodičnih problemih vzgoje socialistične osebnosti. V zvezi z metodičnimi problemi izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela se mora študent seznaniti z uporabljivimi metodami in oblikami dela pri predmetnem področju STM. Spoznati mora didaktično bistvo posamezne metode in oblike dela, njene pozitivne in negativne didaktične lastnosti pa tudi možne različice njene uporabe. Seznani se tudi z drugimi metodičnimi sestavinami vzgojno-izobraževalnega dela, kot so npr.: učna načela, učna sredstva itd. Pri predmetu metodika STM študent spozna bistvo marksističnega razumevanja osebnosti in nastajanja naše samoupravne vzgojne teorije. Predmet usposobi študenta tudi za razvijanje ustvarjalnega mišljenja pri učencu in pobude za razvijanje učenčevih dolžnosti in odgovornosti za razvoj naše samoupravne stvarnosti. 2. Poprejšnje znanje Potrebno je splošno poprejšnje znanje iz pedagogike in didaktike, iz psihologije pouka in učenja ter spoznavanja temeljev marksizma in samoupravljanja. 3. Vzgojno-izobraževalna vsebina predmeta Pojem in predmet metodika STM. Splošni pojem metodike. Odnos: metodika vzgoje in splošna teorija vzgoje, metodika pouka STM in didaktika, psihologija. Metodika STM v sistemu znanstvenih področij pedagogike — andra-gogike. Predmet metodike STM in njegova notranja zgradba. Cilj poučevanja metodike STM je, da se študent seznani s konstitutivnimi komponentami cilja: s kognitivno, z vzgojno in akcijsko. Študent se mora sez-naijiti z navedenimi komponentami cilja zato, da se učinkovito usposobi za moralno vzgojo in razvijanje učenčeve osebnosti. Metodični problemi vzgoje socialistične osebnosti Splošna vprašanja smotrov oblikovanja socialistične osebnosti Vsestranski razvoj osebnosti kot poglavitni vzgojni smoter v naši družbi. Vsebina vzgojnih smotrov (splošno, posebno in posamezno v formulaciji smotrov). Razvoj vzgojnih smotrov v naši družbi. Temeljne sestavine vzgojnih smotrov v programih ZKJ in v. drugih dokumentih. Marksistično razumevanje osebnosti in oblikovanje naše samoupravne vzgojne teorije. Teorija osebnosti. Konkretizacija lastnosti osebnosti glede na vzgojne smotre v naši družbi. Temeljni dejavniki razvoja osebnosti glede na starostno dobo. Pomen lastne dejavnosti pri razvoju osebnosti. Bistvene značilnosti razvoja osebnosti v vzgoji, posebno v vzgojnem procesu pri predmetnem področju STM. Razvoj zavesti, prepričanj in stališč. Pojem zavesti. Razvoj osebnosti in zavest. Zavest kot temelj človekove dejavnosti. Prepričanja in stališča kot prvina zavesti in podlaga človekovih ravnanj. Načini, oblike in metode oblikovanja zavesti pri predmetu STM. Razvoj ustvaijalnega mišljenja in pobude. Ustvarjalno mišljenje kot podlaga za uveljavitev človekovega celostnega razvoja. Reševanje problemov kot podlaga človekove revolucionarne dejavnosti. Načini, oblike, metode in sredstva v razvijanju ustvarjalnega mišljenja in dejavnosti v predmetu STM. Vzgoja socialističnega patrotizma in socialističnega internacionalizma. Pojem patriotizma in internacionalizma. Družbena odvisnost in določenost teh pojmov, posebno v njihovem razrednem pomenu. Marksistični razredno-revolucionarni pogled na patriotizem, internacionalizem. Revolucionarna praksa ZK v razvoju patriotizma. Pomen vzgoje za razumevanje med narodi (priporočilo UNESCO leta 1974). Razvoj patriotizma pri pouku predmeta STM. Razvijanje občutka dolžnosti in odgovornosti. Pojem dolžnosti in odgovornosti. Dolžnost Kot družbena, sociološka in etična kategorija. Objektivna in subjektivna podlaga dolžnosti in odgovornosti. Vrste dolžnosti in odgovornosti. Oblike usposabljanja in raznolikost manifestacij dolžnosti in odgovornosti. Načini, metode in sredstva za razvijanje učenčeve dolžnosti in odgovornosti pri predmetu STM. Oblikovanje svetovnega nazora in revolucionarnega odnosa do sveta. Pojem svetovnega nazora. -Znanstveno in ideološko v svetovnem nazoru. Marksistično razumevanje sveta kot enotnosti znanstvenosti, idejnosti in revolucionarne dejavnosti. Razvijanje svetovnega nazora pri predmetu STM (oblike, metode). Metodični problemi izvajanja pouka Splošne značilnosti programa STM. Znanstvene, logične in psihološke značilnosti. Družbene značilnosti. Struktura vsebine predmeta STM- Načela organizacije vzgojno-izobraževalnega dela pri pouku STM Odnos metodičnih in didaktičnih načel. Načela: samoupravnost, vzgojnost, zavestna aktivnost in ustvarjanje, sistematičnost in postopnost, individualna in socialna usmerjenost, nazornost, enotnost teorije in prakse, prilagojenost učenčevi starosti, individualizacija, trajnost znanja, veščin in navad. Problem uporabe posameznih načel pri pouku STM. Oblike dela, neposredno povezane s poukom STM: obiski, stažiranje, seminarske in druge oblike domačih nalog. Frontalni pouk, skupinski pouk, delo v dvojicah, individualno delo. Oblike povezave pouka STM z delom in delovnimi procesi. Oblike socialističnega samoupravnega vzgajanja v šoli in v oko-, lju, kjer učenec živi. Množični mediji, oblike kulturnega življenja in značilne dejavnosti glede na poučevanje STM. Metode vzgojno-izobraževalnega dela pri predmetu STM. Značilnosti metod (ustne razlage, pogovori, razprave, demonstracije, metode dela z besedilom, urjenje in njihova uporaba pri poučevanju predmeta STM. Oblike in različne uporabe navedenih metod glede na vrsto vsebine. Dejavniki, ki vplivajo na izbiro metode. Problem kombinacije metod (metodičnih oblik in različic) in pomen teh kombinacij. ' Samoizobraževalno delo pri poučevanju predmeta STM. Značilnosti metod (ustne razlage, pogovori, razprave, demonstracije, metode dela z besedilom, urjenje in njihova uporaba pri poučevanju predmeta STM. Oblike in različne uporabe navedenih metod glede na vrste vsebine: Dejavniki, ki vplivajo na izbiro metode. Problem kombinacije metod (metodičnih oblik in različic) in pomen teh kombinacij. Samoizobraževalno delo pri poučevanju predmeta STM. Značilnosti organizacije samoizobraževanja in samovzgoje (oblike, metode, sredstva, tehnike). Problemi povezovanja posameznih oblik samoizobraževanja pri predmetu STM. Učna sredstva, izobraževalna tehnologija pri predmetu STM. Različna učna sredstva in možnosti ter značilnosti njihove uporabe. Vloga žive besede in besedila. Pomen demonstracije v praksi in v življenju. Posebej o uporabi posameznih učnih sredstev glede na vsebine pri pouku STM. Načrtovanje pouka STM. Tipi učnih ur (učna ura pridobivanje nove snovi, diskusijski tip učne ure, učna ura ponavljanja — utrjevanje snovi itd.) in njihove značilnosti. Organizacija seminarjev, razprav, konzultacij. Problemi preverjanja in ocenjevanja rezultatov pri pouku STM. Vrste in načini preverjanja in ocenjevanja. Organizacija preverjanja in ocenjevanja pri pouku STM. Učitelj, potrebe in problemi-njegovega stalnega usposabljanja. Predavateljeva osebnost. Strokovne in metodične lastnosti. Moralnopolitične lastnosti in aktivna družbena angažiranost. Učiteljev vzgojni vpliv, pro- 7 blemi komunkacije in sodelovanja učitelja STM z drugimi učitelji v šoli in z okoljem. 4. Obvezna literatura: I. Mrmak: Prispevki k markisistični zasnovanosti vzgoje in izobraževanja, Novi vidiki. Zavod SRS za šolstvo, Ljubljana 1977. I. Mrmak: Osnove metodike družbenopolitičnega izobraževanja odraslih, DDU Univerzum, Ljubljana 1977. 1. Mrmak: Samovzgoja, Novi vidiki, Zavod SRS za šolstvo, Ljubljana 1979. I. Mrmak: Vzgojni smoter: vsestransko razvita osebnost — možnosti in problemi njenega formiranja v naši družbi danes. Sodobna pedagogika, Ljubljana 1980, št. 9-10. Dopolnilna literatura: H V. Schmidt: Vzgoja samoupravijalcev, TiP, Ljubljana 1970, št. 3. D. Savičevič: Teorija i metodika marksističkog odgoja i obrazovanja odraslih, Školska knjiga, Zagreb 1976. I. Mrmak: Vloga šole in učitelja v samoupravni socialistični vzgoji mladine. Sodobna pedagogika, Ljubljana 1973, št. 5. R. Mejak: Samoupravljanje s temelji marksizma. Vzgoja in izobraževanje, Ljubljana 1975, št. L Metodika društveno-političkog odgoja i obrazovanja (grupa avtora), Andragoški centar, Zagreb 1974. D. Frankovič: Didaktično-metodične misli o pouku predmeta samoupravljanje s temelji marksizma. Vzgoja in izobraževanje, Ljubljana 1974, št. 4. D. Frankovič: Bitna obilježja socialističke idejnosti i političnosti nastave, Zagreb 1977. D. Frankovič: Kako vzgajati mladi rod v duhu marksizma, Sodobna pedagogika, Ljubljana 1974, št. 7-8. S. Kranjc: Uvodni referat na posvetovanju: Socialistična vzgoja in marksistično izobraževanje mladine. Vzgoja in izobraževanje, Ljubljana 1972, št. 7. 5. Obveznosti slušateljev: ustni izpit iz teoretičnega dela predmeta — 'izdelava seminarske naloge — izdelava metodične priprave in metodični nastop na srednji šoli. BELEŽKE ZAVOD SRS ZA ŠOLSTVO PROSVETNI DELAVEC ŠT. 15 PRILOGA Televizija v šoli 1984 JESENSKI PROGRAM NOVEMBER, DECEMBER VSEBINA • Zgodovina Ljubljana, dne 8. oktobra 1984 m v- ŠOLSKA TELEVIZIJA SPQRED —JESEN 1984 TOREK ČETRTEK CIKLUS NASLOV ODDAJE TRAJANJE 20.11. 22.11. ZGODOVINA Slovenski kmečki upor leta 1515 20’ 27.11. 29.11. ZGODOVINA Hrvaško-slovenski kmečki upor 1573 20’ 4.12. 6.12. ZGODOVINA Slovenski (leta 1635) in tolminski kmečki upor (1713) 20’ 11.12. 13.12. ZGODOVINA Tito na čelu partije 64’ 40” 18.12. 20.12. ZGODOVINA Tik pred fašističnim napadom na Jugoslavijo 54’ 50” 25.12. 27.12. ZGODOVINA Aprilska vojna 1941 69’ 02” ZGODOVINA 2. oddaja SLOVENSKI KMEČKI UPOR LETA 1515 VSEBINA: BRANKO REISP torek: 20. II. 1984 SMOTRI IN NAPOTKI: VIDA WEDAM četrtek: 22.11. 1984 SMOTRI Gledalci ugotovijo vzroke, zakaj so lokalni upori v 16. stoletju prerasli v pravo revolucijo. Seznanijo se z glavnimi dogajanji in spoznajo vlogo voditeljev Upora leta 1515. Spoznajo vlogo mest v uporu, ugotovijo trajanje in razsežnost upora in vzroke za končni neuspeh. Orientirajo se na zemljevidu. Smiselno uporabljajo zgodovinske vire. Usposabljajo se, da bodo znali pridobljeno zgodovinsko znanje uporabiti v drugih miselnih zvezah, npr. pri književnosti in umetnosti. Koroške in Štajerske. V mnogih pogledih je to gibanje, ki je po stoletjih spet združilo Slovence v skupnem boju, postalo izredno pomembno za naš nadaljnji razvoj. Ta upor omenjajo že zgodovinopisci fevdalne dobe. Janez Vajkard Valvasor ga je imenoval celo »svetovno znani kmečki upor«. Njegove veličine se je zavedal Friedrich Engels v delu Nemška kmečka vojna, kjer z občudovanjem govori o bojih slovenskih kmetov leta 1515. Nanj je posebej opozoril Edvard Kardelj v svoji knjigi Razvoj slovenskega narodnega vprašanja. V marsičem novo znanstveno obdelavo pa je doživel z delom univerzitetnega profesorja dr. Boga Grafenauerja. Tlačanska kmečka revolucija se je kljub porazu še nadaljevala. Prepoznemu spoznanju o usodnih vojaških napakah je bil podoben tydi postopen razvoj kmečkih zahtev, ki so le počasi zorele od pritožb gospodarske narave v pravi, revolucionarni uporniški načrt. To dozorevanje se je izrazilo petdeset let kasneje v jasnejšem načrtu hrvaško-slovenskega kmečkega upora. VSEBIN^ Nekaj desetletij po prvem puntu na Koroškem se je vnovič vzdignil mogočen uporniški val, ki je tokrat zajel skoraj vse slovensko ozemlje. Tudi po obsegu in ostrini obračuna s fevdalci je bil ta upor v naši zgodovini nekaj posebnega. Kmetje so prirejali velika zborovanja, na katerih so utrjevali organizacijo zveze, volili voditelje in razpravljali o svojih zahtevah. V marcu so gorenjski kmetje večkrat zborovali. 15. aprila se je zbralo pri Ljubljani 5000 do 6000 kmetov, 14. maja so zborovali pri Novem mestu in od tam odšli v napad na Mehovo. Konec maja so spodnještajerski uporniki organizirali velik shod v Konjicah, ki so se ga udeležili tudi Kranjci in Korošci. 1. junija je 3000 puntarjev v Pustrici na Koroškem izvolilo svoje vrhovno vodstvo. Pomembna so bila tudi nekatera vojaška dejanja upornikov. V juniju se je plemiška vojska na Koroškem pred uporniki umikala čez vso deželo od Velikovca do Beljaka. V odgovor na plemiško okrutnost je okrog 20. junija 9000 kmetov zavzelo mesto in grad Brežice. Napadli in osvojili so še številne druge gradove. Položaj ob višku upora je bil tak: razen nekaj najbolj utrjenih gradov in mest so uporniki obvladovali vso deželo; prevzeli so cesarjeve pravice in sodišča; grajski inventar so razdelili ali pa uničili. Prevzeli so torej funkcije oblasti in zavedno uničevali gospodarske temelje fevdalizma. Po nastopu plemiške in cesarjeve najemniške vojske pa je slovenska kmečka zveza doživela odločilen vojaški poraz pri Celju. O tej usodni bitki se je ohranila tudi nemška pesem vojaških najemnikov, v kateri se kot refren ponavlja geslo upornikov Stara pravda in Le vkup, le vkup, le vkup, le vkup uboga gmajna. To so prve slovenske tiskane besede. Upor leta 1515 je zajel več kot 20.000 kvadratnih kilometrov ozemlja. S pripravami vred je trajal poldrugo leto, odprt boj pa štiri mesece. Udeležilo se ga je okrog 80.000 članov kmečke zveze. To je bilo največje kmečko uporniško gibanje pri Slovencih. Razširjeno je bilo skoraj po vsej slovenski zemlji (na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem in Tolminskem), segalo pa je tudi prek narodnostne meje v nemške predele NAPOTKI Učitelji naj navajajo učence na branje literature, ki je bila omenjena v televizijski oddaji. Učencem naj dajo npr. nalogo, da naj v Engelsovi Nemški kmečki vojni poiščejo odlomek, iti govori o slovenskem kmečkem uporu leta 1515 in ta odlomek komentirajo. Zgodovinske vire naj učitelji uporabljajo v skladu z razvojno stopnjo učencev. V osnovni šoli lahko zgodovinski vir, npr. pritožbe kmetov na zborovanju v Konjicah, rabi predvsem za ponazoritev dogajanja in popestritev učne ure. V nalogah objektivnega tipa preverimo, ali učenci poznajo pojme, ki jih določeni vir navaja, in ali razumejo bistvo problemov. Primer take naloge: Preverite pritožbe kmetov, zbranih v Konjicah, in odgovorite, ali se kmetje v 6. in 7. členu pritožujejo: A — zaradi povečane tlake; B — zaradi omejevanja kmečke trgovine; C — zaradi prevelikih dajatev državi; C — zaradi dajatev cerkvi. Deloma v osnovni, zlasti pa v srednji šoli uporabljamo vire kot izhodišče za reševanje problemov. Na primer: učenci razčlenijo pritožbe kmetov, zbranih v Konjicah, in na podlagi poznavanja družbenogospodarskih razmer na Slovenskem v tem času ugotovijo, v čem je razlika med resničnimi vzroki upora in vzroki, kot jih občutijo in navajajo kmetje. Kmetje se pritožujejo le glede konkretnih povečanih obveznosti, ne vidijo pa vzrokov, ki so povečane obveznosti povzročili. Ob primeru kmečkega upora leta 1515 lahko učencem tudi prikažemo pot od često nasprotujočih si zgodovinskih virov prek hipotez do znanstvenih spoznanj (ki pa so lahko še vedno relativna, če najdemo kasneje vero-dostojnejše zgodovinske vire). Tako lahko problemsko obravnavamo npr. vprašanje, ali je bil slovenski upor leta 1515 res vseslovenski, ali je zajel tudi Tolminsko. ZGODOVINA 3. oddaja HRVAŠKO-SLOVENSKI KMEČKI UPOR LETA 1573 VSEBINA: BRANKO REISP torek: 27. 11.1984 SMOTRI IN NAPOTKI: VIDA WEDAM četrtek: 29.11. 1984 SMOTRI Gledalci ugotovijo vzroke za skupni nastop slovenskih in hrvaških kmetov v uporu. Seznanijo se s-poglobljeno revolucionarnostjo uporniškega programa, s potekom upora, z glavnimi voditelji, z vzroki končnega neuspeha in s posledicami upora. Orientirajo se na zemljevidu. Znanje uporabijo pri književnosti in umetnosti. VSEBINA Tudi po letu 1515 so vzroki za upor in misel nanj še ostali. Živahna trgovina, skupna organizacija obrambe proti Turkom in vojna služba na turški meji so zbližale slovenske in hrvaške kmete in ustvarile možnosti za skupen nastop. Upor sam pa je izšel iz Tahijevih gospostev, kjer je izžemanje dobilo posebno ostre oblike. Okrog Jurijevega, leta 1972, so Tahijevi podložniki ustanovili uporniško »bratstvo«, kakor so imenovali svojo zvezo. Hiter razvoj upora in zrel program pa dokazujejo, da so se že tega leta začele temeljite priprave tudi za širok oborožen upor fevdalcev v celoti. Iz glavnih žarišč+ipora se je namreč uporniška organizacija zaradi podobno težkega položaja podložnikov razširila tudi drugam. Uporniški program je temeljil na zahtevah starejših uporov, vendar je napravil velik korak naprej. Uporniki so se obrnili proti graščakom in tudi proti cerkvi, kolikor je ta fevdalce zagovarjala, jasno je bila izražena tudi zahteva po svobodnem kmečkem trgovanju. Po vojaški zmagi so hiteli ustanoviti novo državno telo, ki bi obsegalo hrvaške dežele in velik del slovenskih. Oblast, ki jo je imelo plemstvo, bi prevzelo uporniško bratstvo, ki je nameravalo ustanoviti v Zagrebu kmečko cesarsko namestništvo. To bi odločalo o dajatvah in davkih in o zavarovanju. Povsem nova poteža v tem načrtu je, da organizacija upora in vojaški cikli niso več upoštevali deželnih in državnih meja. Za uresničenje tega programa je sredi trde zime tisoče puntarjev sledilo svojim voditeljem na dolgih pohodih v hrvaških in slovenskih deželah. Največja bitka vse kmečke puntarije pa se je bila 9. februarja pri Stubiških Toplicah. Gubčeva vojska je bila premagana šele po večurnem težkem boju na življenje in smrt. Padlo je 3000 upornikov. Glavno območje upora je zajelo okrog 5000 kvadratnih kilometrov, odmeval pa je na površini skoraj 20.000 kvadratnih kilometrov. V njegovem žarišču se ga je udeležilo nad 12.000 upornikov, še več pa so jih zajele priprave in odmevi upora. Izredno velike so bile tudi žrtve, okrog 4000 padlih samo v večjih bitkah. Upor je trajal štirinajst dni. Močno puntarsko izročilo, ki je od konca 15. in 16. stoletja živelo v naših deželah in zorelo od upora v upor, se je v hrvaško-slovenskem uporu izrazilo v najbolj dozoreli obliki. Uporniška misel je tedaj dosegla svoj najvišji revolucionarni vzpon. Zato sodijo veliki kmečki upori 16. stoletja med najpomembnejša poglavja slovenske zgodovine. NAPOTKI Učitelji naj opozarjajo učence v osnovni in srednji šoli na leposlovna dela, ki obravnavajo kmečke upore. Navajajo naj jih, da bodo zgodovinsko beletristiko brali kritično in da bodo ločevali zgodovinsko resnico od pesniške fantazije. Učenci naj berejo npr. Aškerčev ciklus Stara pravda, Šenoov roman Se-Ijačka buna, Krleževe Balade Petriče Kerempuha, Kreftovo dramo Velika puntarija itd. Znanje učencev osnovne šole preverimo z nalogami objektivnega tipa — npr.: Obkrožite pravilen odgovor! V baladi Kronanje v Zagrebu opisuje Anton Aškerc Gubčevo usmrtitev. Opis v Aškerčevi pesmi je: A — zgodovinsko popolnoma natančen; B — popolnoma izmišljen; C — Gubec je bil resnično kronan, vendar je prijtpved o kronanju.na želez-' nem prestolu na Markovem trgu plod kasnejše legende; Č — Gubec je bil resnično kronan na žarečem prestolu na Markovem trgu, vendar so njegove zadnje besede plod pesnikove fantazije in poziv naslednjim rodovom k borbenosti. Zlasti učencem srednje šole lahko v zvezi z upori v 16. stoletju zastavimo tudi problemsko vprašanje, npr. kakšno vlogo ima reformacijsko gibanje (luteransko in plebejsko) v nemški kmečki vojni leta 152:5, kakšno v kmečkih uporih na Slovenskem. ZGODOVINA 4. oddaja SLOVENSKI KMEČKI UPOR LETA 1635 IN TOLMINSKI KMEČKI UPOR LETA 1713 VSEBINA: BRANKO REISP torek: 4.12.1984 SMOTRI IN NAPOTKI: VIDA WEDAM četrtek: 6.12.1984 SMOTRI Gledalci spoznajo vzroke, potek in posledice zadnjega kmečkega upora stare vrste. Nato v povečanju državnih davkov ugotovijo vzroke za izbruh tolminskega punta in se seznanijo z voditelji upora, s potekom in tragičnim koncem, ugotovijo vzroke, zakaj kmečki upori postopoma prenehajo. VSEBINA V 16. stoletju zrahljani fevdalni red se je v 17. stoletju začasno utrdil. Vladarjeva oblast se je okrepila, toda plemstvo je še vedno ohranilo vso gospodarsko moč in imelo v rokah upravo in sodstvo v deželi in nad podložniki. Izkoriščanje podložnikov se je celo povečalo. Številna kmečka uporniška gibanja so bila še nadalje odsev vladajočih razmer. Spomladi leta 1635 je nov kmečki upor zajel vso spodnjo Štajersko in velik del Kranjske. To je bil zadnji veliki upor stare vrste proti zemljiškim gospodom kot neposrednim izkoriščevalcem. Iz krajevnega, na gospostvo Ostrovica pri Vranskem omejenega gibanja, se je v nekaj dneh razvil splošen spodnještajerski upor, ki se je razširil tudi čez deželne meje na Kranjsko. Številni gradovi so padli v kmečke roke. Spričo demonstracij in vaj graničarskih čet pri Žalcu pa je upornike zajel preplah. Na Notranjskem je bila kmečka vojska premagana pri Šilentaboru. Upor leta 1635 je zajel nad 15 000 kvadratnih kilometrov ozemlja in je trajal dva meseca. Bolj kot doslej se je pokazalo, da se kmečka vojska ne more meriti z dobro izurjeno najemniško vojsko. Še posebej pa je zmanjševala upanje na uspeh navzočnost močnih vojaških sil v bližnji Vojni Krajini. Seveda tudi poslej kmečke upornosti ni bilo mogoče zajeziti, zato so se krajevni upori še ponavljali. Vse bolj pa je raslo tudi kmečko spoznanje, da krivci težav niso le zemljiški gospodje, ampak vedno hujši davčni pritisk države; to se je povsem jasno opkazalo ob velikem tolminskem puntu leta 1713. V začetku 18. stoletja si je vladar že pridobil absolutno oblast, državni uradi pa so s svojo finančno politiko zadevali podložnika že tudi mimo zemljiškega gospostva. Poleg rednih in izrednih davkov, ki so jih izterjevali graščaki, so se tedaj uveljavili tudi davki na živila, zlasti na meso in vino. Ti novi davki in po- stopki izkoriščevalskega zakupnika so sprožili leta 1713 veliki tolminski punt, ki se je iz prvotnega izhodišča razširil na vso Goriško in na del Kranjske ter je ogrožal tudi Trst. Po prvem izbruhu v marcu, ko se je 6000 obroženih Tolmincev zgrnilo v Gorico, je nastalo za nekaj tednov zatišje, v maju pa je upor ponovno vzplamtel in se razširil čez vso deželo do morja. Vendar so upor spet zadušile čete iz Vojne Krajine. Svoj strašni epilog je dobil upor s krvavo sodbo nad voditelji upornih Tolmincev v Gorici. Tolminski kmečki upor leta 1713 je zajel okrog 3000 kvadratnih kilometrov ozemlja, udeležilo se ga je približno 750 kmečkih sosesk, trajal pa je poltretji mesec. To je bil zadnji veliki kmečki upor pred reformami Marije Terezije in Jožefa II., ki so z raznimi odločbami o tlaki, z omejitvijo sodnih pravic fevdalnih gospodov, ureditvijo dedovanja kmečke posesti, z odpravo osebne odvisnosti podložnika od fevdalca, spremenile temelje zemljiškega gospostva. Hkrati je nastal preobrat v načinu poljedelske in živinorejske tehnike; vse to je spremenilo tudi življenje kmečkega prebivalstva. Razen prikazanih velikih.kmečkih uporov se je od začetkov v letu 1848, ki mu je sledi! konec fevdalnega sistema, zvrstilo po vsej slovenski zemlji še nad 120 manjših uporov. Vsi sp pripravljali pot za osvoboditev slovenskega človeka izpod graščinske oblasti. Kmečki upori torej najbolje kažejo, da je slovensko ljudstvo od nekdaj skušalo svojo usodo oblikovati po svoji volji in da se pri tem ni ustrašilo žrtev. Prav na te stare -uporniške korenine je navezal svoj program tudi narodnoosvobodilni boj leta 1941. Zato so ta obdobja slovenske zgodovine ne le redek zgled dostojanstvene preteklosti, temveč dobro poroštvo za pnnodnost. NAPOTKI Učitelji naj učence opozorijo na gradivo, ki ga je zbral Branko Marušič (Veliki tolminski punt leta 1715). Učenci srednjih šol naj primerjajo opise tolminskega punta v različnih leposlovnih delih in ugotovijo, kateri slovenski pisatelj je najbolje poznal vire in je zato upor najbolj zgodovinsko, verno opisal. Ob koncu naj učenci sistematizirajo svoje-znanje o kmečkih uporih. Ob tem jim lahko učitelji zastavijo vprašanja v obliki nalog objektivnega tipa, npr. naloga za učence v osnovni šoli. Obkrožite črko pred nepravilno trditvijo: Kmečki upor 1635 vojaško ni uspel: A — ker so bili kmetje maloštevilni; N — ker so bili kmetje med seboj preslabo povezani; C — ker so bili v bl^nji Vojni Krajini stalno močne in izurjene vojaške sile; Č — ker so bili kmetje za boj s fevdalci preslabo izurjeni in oboroženi. V napotkih so prikazane le nekatere metode dela ob televizijskih oddajah v razredu, učitelji pa bodo sami našli še nove metode in oblike dela. ZGODOVINA — CIKLUS USTVARJANJE TITOVE JUGOSLAVIJE Osnovno in srednje izobraževanje USTVARJANJE TITOVE JUGOSLAVIJE 20 oddaj UVOD IN NAVODILA: PRVENKA TURK Ciklus 20 oddaj USTVARI ANJE TITOVE JUGOSLAVIJE so si mnogi televizijski gledalci pa tudi učitelji in učenci že ogledali in spoznali njegovo neprecenljivo dokumentarno vrednost. Oddaja, ki je nastala kot skupen projekt vseh republik in pokrajin, je delo jugoslovanske televizije, mnogih zgodovinarjev, znanstvenih ustanov, uglednih družbenopolitičnih delavcev in najvidnejših revolucionarjev, ki so s svojimi pričevanji dopolnili in obogatili dragoceno dokumentarno gradivo. Ciklus je pomemben pripomoček pri preučevanju in spoznavanju najnovejše zgodovine jn naše revolucionarne preteklosti. Zaradi dolžine oddaj priporočamo, da šole vključijo oddaje v interesne dejavnosti. Oddaje naj spremljajo učenci v šoli ali doma in poročajo o-njih v kratkih pisnih sestavkih. Žaradi obširnega gradiva naj učitelj že pred oddajo seznani učence z vsebino in opozori na tiste silnice, ki so bile odločilne pri oblikovanju naše socialistične stvarnosti. Šolam, ki imajo interne televizije, svetuje- mo, da serijo teh pomembnih dokumentarnih oddaj posnamejo in ohranijo kot dragocen vir pričeyanj našega revolucionarnega zgodovinskega dogajanja. NAVODILA Učenci po ogledu oddaje v individualni ali skupinski obliki obdelajo v referatih le tisti del oddaje, za katerega so se-sami odločili. Zaradi vsebinske zgoščenosti naj učitelj učence že pred oddajo seznani z bistvom oddaje in glavnimi vsebinskimi poudarki. Referate učencev, ki bi nastali-ob spremljanju oddaj zunaj pouka ali pri interesnih dejavnostih, uvrstimo tudi v reden pouk. I^er oddaje ne bodo sovpadale z učno snovjo, ki se obravnava v razredu, priporočamo. da postane vsebina oddaj del programa interesnih dejavnosti. Pri internih televizijskih posnetkih oddaj naj se učitelj odloči za 20-minutna predvajanja. Oddajo je zaradi dolžine mogoče predvajati v treh delih. Učenci bodo ob krajših predvajanjih oddaj bolj zbrani. Aktivne oblike in metode dela bodo uspešnejše, če bo učitelj ob oddajah obravnaval tudi dostopne vire in literaturo. Z arhivskim gradivom, ki'se omenja v oddaji, naj se učenci seznanijo z večkratnimi obiski v arhivu ali muzeju NOB. Učenci naj bi se povezali tudi s strokovnimi in drugimi soustvarjalci oddaj, ki bi jim še bolj približali in predo-čili pomen naše revolucionarne preteklosti. Učitelji naj iz navodil razberejo glavne misli oddaje. Le tako bodo uresničeni smotri, ki jih zahfeva oddaja. Čeprav so oddaje zasnovane kronološko, je vsaka oddaja sklenjena celota in jo lahko obravnavamo samostojno. Smotri so hkrati napotila, ki naj pomagajo učencu in učitelju izluščiti bistvo sleherne oddaje. ZGODOVINA 1. oddaja TITO NA ČELU PARTIJE RAZČLENITEV,,VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI torek: 11. 12. 1984 SMOTRI'IN VSEBINA: četrtek: 13. 12. 1984 PRVENKA TURK Oddaja prikazuje najpomembnejša prelomna dogajanja medobema vojnama in sicer: — nastanek skupne države kraljevine SHS — ustanovitev KPJ — krepitev fašizma in nacizma — vlogo Josipa Broza Tita pri konsolidaciji KPJ — ustvarjanje sbdobne partije proletariata. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI SMOTRI Učenci: —- spoznavajo vzroke narodnostnih in razrednih nasprotij v kraljevini SHS in nacionalistične težnje jugoslovanske buržoa^je; — ovrednotijo nevarnost raznarodovalne politike v zamejstvu in posledice za Slovence in Hrvate v Italiji, Avstriji in na Madžarskem ter za Makedonce v Bolgariji in Grčiji; — spoznavajo nevarnost fašistične agresije in vpliv fašizma v Jugoslaviji ter njegove posledice; — se seznanijo z dejavnostjo KTM v razrednem revolucionarnem boju socialno ogroženih ljudskih množic; — se seznanijo z zasnovo KPJ o narodnostnem vprašanju v Jugoslaviji in s krepitvijo revolucionarne zavesti širokih delovnih množic. VSEBINA V prvi oddaji TITO NA ČELU PARTIJE spoznamo na podlagi številnega dokumentarnega gradiva najpomembnejša dogajanja v kraljevini SHS in tudi zilnan nje, ki so vplivala na nadaljnje družbene pretrese. Oddaja še posebej opozori na dokumentarno gradivo, zlasti na vlogo številnih naprednih revolucionarnih glasil Proletarja, Novosti, Borbe. Dokumentarne^gradivo nazorno izpričuje družbena in narodnostna nasprotja, vlogo KPJ v revolucionarnem boju množic za družbeno in narodnostno osvoboditev, vlogo Josipa Broza Tita v boju za konsolidacijo KPJ in njegovo delo v kominterni. V obdobju po smrti kralja Aleksandra nameni oddaja posebno pozornost gospodarskemu, socialnemu in narodnostnemu vprašanju. Dokumentarni posnetki prikazujejo [Driprave na fašistično agresijo in krepitev protifašističnih in nacionalističnih teženj jugoslovanske burzoazije. Konsolidacija partije in zbiranje naprednih sil okoli KPJ v skupnem boju proti fašizmu je v oddaji prikazana s številnim dokumentarnim gradivom 4. državne konference KPJ, vključena pa je tudi Titova analiza vloge in krepitve KPJ v boju proti fašizmu, snovanja KPS in KPH, SKOJ in ljudsko-frontnega gibanja.. Ob koncu oddaje je prikazan odnos kominterne do KPJ in prihod tov. Tita na čelo partije. ZGODOVINA 2. oddaja TSK PRED FAŠISTIČNIM NAPADOM NA JUGOSLAVIJO RAZČLENITEV, VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI torek: 18.12. 1984 SMOTRI IN VSEBINA: četrtek: 20.12. 1984 PRVENKA TURK Oddaja prikazuje najpomembnejša dogajanja pred fašističnim napadom na Jugoslavijo, in to: — ekspanzijo fašizma v Evropi — protifašistično in protirežimsko gibanje v državi boj KPJ za enotnost delavskega razreda in za reševanje narodnostnega vprašanja — razširjanje vojne v Zahodni Evropi — 27. marec 1941. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI SMOTRI Učenci: — spoznavajo nevarnost fašistične agresije; — spoznavajo vlogo KPJ v razrednem in protifašističnem boju; — se seznanijo z vzroki zaostrovanja političnih odnosov v državi; — ovrednotijo boj KPJ pri reševanju narodnostnega vprašanja; — se seznanijo z vlogo petetlržavne konference v Zagrebu, v procesu konsolidacije KPJ, in z načrtnimi pripravami partije na obrambo domovine pred fašističnim napadom na Jugoslavijo. VSEBINA V drugi oddaji Ustvarjanje Titove Jugoslavije spoznavamo najpomembnejša dogajanja v Evropi pred fašističnim napadom na Jugoslavijo. Dokumentarni pošnetki opozarjajo predvsem na nevarnost nemškega imperializma. Iz dokumentarnega gradiva (razglasov KPJ) ugotavljamo vztrajno in nenehno skrb za obstoj Jugoslavije. Dokumentarni posnetki množičnih manifestacij, protifašističnih demonstracij izpričujejo vlogo KPJ v vse širšem protifašističnem in protirežimskem gibanju v državi. V oddaji so posebno poudarjeni delavski tisk in dokumenti 4. kongresa ZDSZ (Združene delavske sindikalne zveze), iz katerih je viden uspešen boj KPJ za enotnost delavskega razreda. Zelo je poudarjena tudi vloga naprednega mladinskega tiska in drugih glasil, zlasti Proleterja, kjer spoznavamo vlogo SKOJ kot enega najpomembnejših vzvodov v politiki in dejavnosti KPJ. Dokumentarni filmski posnetki prikazujejo vse hujše socialne nemire in vlogo političnih akcij partije na vasi, ki je postala pomembno prizorišče razrednega boja. V oddajo so vključeni komentarji naših najvidnejših političnih in družbenih delavcev. V komentarju Vide Tomšič je poudarjen boj žensk za gospodarsko osvoboditev in njihovo družbeno enakopravnost. Izvirni tonski posnetki Titovega govora v Kumrovcu 27. marca 1977 potrjujejo vlogo partije v uspešnem razrednem in protifašističnem boju. Dokumentarno gradivo prikazuje n.adaljnjo zaostritev političnih odnosov v državi, približevanje režima in vlade politiki fašističnih sil, vse ostrejšo delitev buržoaznih krogov in začetek druge svetovne vojne. Iz razglasov KPJ, ki so vključeni v oddajo kot dokumentarno gradivo, spoznavamo poleg boja KPJ za rešitev družbenih, gospodarskih in narodnostnih problemov kraljevine Jugoslavije tudi problem obrambe domovine. V dokumentarnih posnetkih je prikazana razdiralna dejavnost pete kolone, Kulturbunda in drugih nacionalističnih in separatističnih skupin. Fotografski posnetki in drugo dokumentarno gradivo kažejo protifašistično razpoloženje ljudskih množic po pristopu vlade Cvetkovič-Maček k trojnemu paktu, 27. marca 1941 v Beogradu in v drugih krajih Jugoslavije in vlogo KPJ. ZGODOVINA 3. oddaja APRILSKA VOJNA 1941 RAZČLENITEV, VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI torek: 25.12.1984 SMOTRI IN VSEBINA: četrtek: 27.12.1984 PRVENKA TURK Tretja oddaja serijske dokumentarne nadaljevanke Ustvarjanje Titove Jugoslavije kronološko prikazuje dogajanja od 25. marca 1941 do6.aprila 1941; — 27. marec 1941 — napad na Jugoslavijo (6. april 1941). VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI SMOTRI Učenci: » — spoznavajo vlogo KPJ kot voditeljice močnega in enotnega ljudskega odpora za obrambo dežele; — se seznanjajo z vzroki poraza Jugoslavije v aprilski vojni; — razčlenijo dokumentarno gradivo, zlasti številne razglase CK KPJ, dokumente o okupatorjevi vojaški oblasti; — s pomočjo animiranih zemljevidov in drugih dokumentov se seznanjajo z zasedbo naše domovine po 6. aprilu 1941. VSEBINA * Dokumentarno gradivo se na začetku oddaje omejuje na dogodke od 25. do 27. marca 1941. Iz razglasov CK KPJ razberemo odločne ukrepe za obrambo dežele. Animirani zemljevidi gledalcem nazorno prikazujejo Hitlerjev vojaški načrt o uničenju Jugoslavije. Iz dokumentarnih posnetkov je vidna slaba pripravljenost države na obrambo dežele. Dokumenti o okupatorjevi vojaški oblasti dokazujejo zavratne metode zunanjega in notranjega sovražnika, kako razbiti pripravljenost ljudstva za obrambo dežele. Filmsko dokumentarno gradivo o 6. aprilu 1941 prikazuje vdor nemških čet na jugoslovansko ozemlje, napade na vojaška letališča, Goebbelsovo sporočilo o vojni napovedi in bombardiranje Beograda. V filmskem gradivu sledimo koncentričnim napadom nemških, italijanskih, madžarskih in bolgarskih sil, ki so zlomile fronte jugoslovanske s brezpogojne jugoslovanske vlade. Iz pisma KPJ (maja 1941) razberemo vzroke za poraz v aprilski vojni. Ob načrtu »Barbarossa« so izpostavljene mednarodne posledice aprilske vojne. Iz Hitlerjevih smernic o razdelitvi Jugoslavije je vidno popolno razkosanje države. V oddaji je poudarjena vloga KPJ, ki je v aprilski vojni edina ohranila organizacijsko enotnost in prevzela zgodovinsko odgovornost za obstoj narodov in narodnosti Jugoslavije. vojske. V filmskem dokumentarnem gradivu je prikazan podpi kapitulacije jugoslovanske vojske in kapitulantsko stališče PRILOGO TELEVIZIJA V ŠOLI FINANCIRA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST SLOVENIJE * * h araielke T’b’ c, č, d, e, f, g, h. J' ‘zmene. 0Prvo učno uro je potrkal. sem' ie visok, urejen. Prikupen. Nisem ga poznala. \pd!°Sim' če me vzeli v ra- " Kaj’« sem strmela vanj. Nil-e b‘ me vzel-i v vaš razred. tia/er me ne maraj°’ Pa me ie so~ Plovka poslala k vam, naj Pjosim, da me sprejmete.« »■t/ • S‘ Pa doslej?« .J i izmeni C. Razreda nisem ‘ob' ^ot Ponavljavca me Pa vta Pršica ne mara.« ‘sb^j Pa ne?<< f *°mignil je z rameni in me za-rfno gledal: '‘Samo za letos^prosim, da me E| Q[rnete. Drugo leto ne bom več v šolo. Letos končam šol-0 obveznost.« 'dn kam boš šel drugo leto?« L-elai- Samo za letos me vze-| Saj bom priden.« "Obljubiš?« [.Namesto zagotovila je spet f omignil z rameni. Povabila sem P' Pridi v razred in si poišči pro-1°^ Danes bodi tukaj. Jutri ti r>'?! povedala, če boš ostal. Ne [0rem sama odločati. Pogovoriti [ ‘‘‘oram s kolegi, ki učijo v tem fatredu. t, ^čcricem ga ni bilo treba pred-“zh*' Očitno so ga poznali. In Obrala sem potrebne podatke ^“Povedala urnik za dva dni. V , vjoru sem zapisala še njegove l aatke in pohitela v zbornico lmenjat dnevnik, ko je že drugič L^do. Kolegi so že odšli v ra-'n °dhitela sem v paralelko. l/*asfednji odmor je bilo v v°rn!c‘ kot v panju. Ko sem h°Pda, sem začudena spoznala, L i(' vpitje namenjeno meni. l evPrek so me napadali: » Zakaj fiem V^e-a', Že ,ak° Je tvoj razred [ Ostrmela sem. Vsem hkrati m0gla odgovarjati. , Sajbolj glasna je bila razredni-arka paralelke. "Ga vzameš ti?« sem jo za tre- u, ek utišala. ! "Zakaj pa jaz?« "Nekdo ga mora vpisati! Šo-l0obvezen je!« "V izmeno naj gre nazaj! Zakaj °s,ljajo vie barabe k nam?« Iz kota se je oglasila socialna delavka: »Kakšne barabe? Ne izražajte se vendar tako! Tam ne more biti. Pouk je nemogoč.« » Pa naj si naredijo red, kot smo si ga mi. Zakaj bi morali samo eni delati?!« Prepir se je nadaljeval ves odmor. Nisem vedela, kaj naj storim. Zdaj sem verjela: Po zakonu mora hoditi v šolo, kjer ga ne marajo. Rekla sem: »Povejte, kdo ga bo sprejel! Meni je vseeno. Sam me je prišel prosit, naj ga vzamem za letos. Drugo leto ne bo več hodil v šolo.« »Ja, ja, vsi tako rečejo,« so mi odgovorili. »Ven ga daj! Drugače boš sama Učila v tem razredu!« »Zvonilo je,« je nekdo zavpil čez vse. Zadnji vzklik je malo utišal direndaj v zbornici, da je prišla do besede socialna delavka: »Letos naj ostane v tem razredu. Samo letos!___ Zagotavljam, da bo šel drugo leto stran.« Zbornica se je godrnjaje spraznila. Nihče ni reke! ja. Počakala sem še nekaj dni in ga končno vpisala v seznam učencev. V zbornici sem kar naprej poslušala pritožbe: ni imel domače naloge, ni znal, zamudil je pouk, ni imel zvezka, knjige, telovadnih hlač, čopiča, ni pisal med učno uro... Vsakič ko sem stopila v svoj razred, sem se zazrla vanj. Sedel je v zadnji klopi. Sam. Noge so mu štrlele daleč naprej pod mizo- in zadevale sošolca, ki je sedel pred njim. Hrbet je imel ukrivljen na premajhnem stolu. Eno roko je stegnil po mizi, z drugo je podpiral glavo. Tako je sedel vso uro in me gledal z odprtimi usti. Tudi, ko sem ga kaj vprašala. »Kje imaš zvezek?« »Oprostite, sem pozabil.« Tudi svinčnika ni imel. »Oprostite, sem pozabil, bom jutri prinesel.« . Tako je bilo vsak dan. Prvi roditeljski sestanek je bil dobro obiskan. Njegovih ni bilo. Starši so tiho poslušali napake svojih otrok, potem so se oglasili: »Zakaj je prišel ta v razred? Vse bo pokvaril! Kadi, zamuja pouk... Njegovi starši so prav taki.« »Jih poznate?« »Ja, skupaj delamo v tovarni.« »Recite jim, naj se kaj oglasijo v šoli!« »Nič ne bo pomagalo. Ne zanimajo se za šolo.« »Pa svojim otrokom recite, naj bodo boljši!« »Če pa samo njega gledajo! Naš se zmeraj zgovarja nanj...« Vsi vprek so godrnjali. Če bi njega ne bilo... Vsega mi je bilo dovolj in postala sem glasnejša: »Ni res, da je on vsega kriv! Nihče ni zaradi njega poslabšal svojega učnega uspeha! Pridni se še zmeraj učijo...« Na prvi redovalni konferenci sem bila tiho. Od vseh paralelk imam najslabši učni uspeh. Vzrok? On. Ni bilo kaj oporekati. Po učnem uspehu je bil med najslabšimi v razredu. »Sem slaba razredničarka, ker sem ga sprejela v razredu?« sem se spraševala. V mislih sem si odgovorila: »Tudi on je človek! Šoloobvezen mladostnik! Bolje je, da sedi pri pouku, kot da je na cesti! »Kvari mlajše sošolce,« mi je očitala vest. »Seveda jih .kvari! Zakaj pa mora sedeti med mlajšimi,« sem si odgovorila. »Saj vendar ne bi smel hoditi v isti razred z mlajšimi, ampak bi moral med starejše od sebe.« »Kako, če ne sledi pouku?« sem se spraševala. »Tudi med mlajšimi ne sledi pouku!« Tako sem se bojevala sama s seboj vso konferenco in ostala trdno prepričana: »Narobe je, da taki učenci ponavljajo razred. Saj ne bi bil tak, kot je, če bi sedel v razredu s starejšimi od sebe, ker se s svojimi neumnostmi med njimi ne bi mogel uveljaviti! Na glas nisem rekla nič. Kaj bi pomagalo, če bi se prepirali. Drugi dan sem ga pobarala v odmoru na štiri oči: »Obljubil si mi, da boš priden. Vsi se pritožujejo, da ni tako.« Povesil je glavo med ramena. Še zmeraj je bil višji od mene. »Potrudi se, kolikor moreš! In glej, da ne boš zamujal pouka! Če drugo leto ne boš redno prihajal na delo, te bodo odpustili. In kaj potem? Boš kradel? Velik si in močan. Lahko se boš preživljal pošteno z delom. Redno prihajati na delo pa se moraš navaditi že zdaj! Kasneje se to ne da! In uči se, čeprav ne boš izdelal razreda. Ne bo ti škodilo, kar boš znal. Morda boš kdaj naredil večerno šolo.. .<■< Spet ta zvonec! Tekla sem v zbornico, da ne zamudim pouka v paralelki. Spotoma sem se ozrla in prestregla njegov pogled. Imel je na široko odprte oči in usta. K pouku je prihajal vse leto. Razreda pa spet ni izdelal. Nič mu nisem rekla na koncu leta. Zmanjkalo mi je spodbudnih besed za toliko ,revežev', ki so v tem razredu tako slabo izdelali. Tiho sem razdelila spričevala. Učenci so jih hlastno pobrali in skrivnostno buljili vanje, čeprav so ocene poznali. Učenki sta mi prinesli velik šopek rož ,v imenu celega razreda'. Rekli smo si na svidenje prihodnje leto in že sem ostala sama. Ko se je polegel hrup odhajajočih, se je vrnil on sam in me presenetil z besedami: » Na svidenje t’ršica pa hvala za vse, kar ste storili zame.« Kar. solzna sem stegnila roko in stisnila njegovo: »Kaj pa sem storila zate? Razreda spet nisi izdelal. Kako pa boš živel?« »Delat bom šel, potem pa v večerno šolo...« »Pa srečno!« je bito vse, kar sem lahko še izdavila. »Ja,« je rekel in odhitel za sošolci. Ni povedal, če ga je tudi tokrat poslala socialna delavka k meni. Domišljala sem si, da je prišel po svoji volji. In za vse, kar so mi očitali zaradi njega, sem bila v tistem trenutku poplačana. Včeraj sem ga po dolgih letih srečala na cesti. Seveda ga nisem poznala. »Dober dan, tovarišica!« . »Dober dan,« sem odgovorila, ko sem šla že mimo. Ozrla sem se za njim, pa je šel kar dalje. Bil je pravi. Spoznala sem ga po glasu. Kar poživljena sem nadaljevala svojo pot, češ: »Poglej ga, kakšen človek!« RAZREDNIČARKA 1UM0RESKA Učitelj blagajnik Končno vam lahko sporočim veselo novico: skoraj zagotovo b<>m dobil dobro službo. Ondan sem namreč v časopisu prebral °Slas, s katerim išče delovna organizacija izkušenega blagajnika. "Plača bo dobra,« so zapisali; poseben pogoj: »dolgoletne izkušnje«. " Take življenjske priložnosti ne bom več imel,« sem si dejal in se Pojavil na razpis. »Končno se bo tudi meni odprlo, bom vsaj videl, kako je, če je Plača dobra,« sem se pohvalil pred sosedom Štefanom, ki je tudi blagajnik v bližnji kmetijski zadrugi. ."He, he, he, nič se ti ne bo odprlo,« se mi je zarežal Štefan, »saj nimaš predpisane prakse!« »O ti zgaga, še eno tako zini, pa te bom,« sem mu zagrozil in mu Pomolil šop zelenih blagajniških prejemkov pod nos; »na, kar po-SNj — tile so samo od prejšnjega meseca!« Listala sva po svežnju in brala: »Učbeniki in delovni zvezki za ta in ta razred, toliko in toliko sta-r'h milijonov, šolska prehrana za toliko učencev, toliko starih mili-Jonov, sledil je znesek za zavarovalnino učencev, za več vrst članarine, vplačilo za mladinsko literaturo, za šolsko ekskurzijo, za prodane srečke, za prodane značke kot prispevek za postavitev spomin-^e plošče na Preklarjevi žagi, za obnovo rojstne hiše zaslužnega književnika in tako naprej.« 2 užitkom sem opazoval Štefana, kako je od zavisti spreminjal barve kol kameleon, zlasti, če je opazil, da sem ga kak dan krepko Pfekosil v dnevnem izkupičku. »Hudiiiča, da pobereš toliko denarja?« mi je moral končno priznati pod težo dokazov. , "Kako to zmoreš?« se je čudil, ko je prelistal do konca. "Izkušnje, dragi moj, izkušnje, saj sem ti rekel, da imam dolgo-prakso; ponavadi en dan delim blago in pišem sezname, na- ednji dan pa pobiram denar. Keš, pri tem delu je potrebna stroga '■‘“plina, sicer se ti zadeva zavleče in lahko zamudim glavno šolsko Ja ga j no, ki sprejema denar le v določenem roku. Nerodno je, če ti denar ostane, zato ga iz previdnosti oddam kar med poukom. Se- eda otroke lepo poučim, naj ta čas, ko bodo sami, ne razbijajo pre-eC‘ ker je danes vse tako drago in se težko dobi. Temu pravimo pri nas v šoli vzgojni smoter,« sem mu razložil. Zadnjih besed Štefan najbrž ni slišal. Opazil sem, da napeto preobuje. Veste, kaj me je vprašal, potem ko se je predramil? »Za VraSa, kdaj potem sploh učite ob vsej tej veletrgovini v šoli?« " Veš, kaj, Štefuc,« sem mu odvrnil, »če drugih ne skrbi zaradi e8a, tudi ti lahko mirno spiš.« LFo^ ^ Sem mU ^obro zabrusil, nergaču starokopitnemu! Oto Jurgec: Brez besed skozi šolsko okno Kje govorijo najboijšo slovenščino? A: A vi ste pa z Orel? B: Ja, kako pa veste, saj se skoraj ne poznava. A: Po narečju, v Rudniku govorimo drugače. B: Ja, še kar po orlovsko govorim, čeprav sem že petnajst let poročena z Rudničanom. Mi Orlovci zavijamo po svoje, Rud-ničani pa govorite lepo — skoraj čisto po ljubljansko. A: To pa nimate prav. Orlovsko narečje ni prav nič grdo, tudi nobeno drugo narečje ni grdo, kvečjemu nerazumljivo je za druge. Tudi ni res, da Rudničani govorimo po ljubljansko. Pravimo iu/a, must, nus, Ljubljančani pa govorijo šd/a, most, nos. Vsaj včasih smo tako govorili, zdaj pa je v Rudniku že polno priseljencev in skoraj nihče več ne zna govoriti po rudniško. Kar sta mi umrla mama in oče, tudi jaz ne vem več, kaj je prav po rudniško. Vi pa še dobro govorite po orlovsko. B: Tudi jaz ne govorim več čisto tako kot moja mama. Ko na trgu prodajam borovnice ali zelenjavo, me je sram govoriti po orlovsko in se trudim govoriti po ljubljansko. — Zakaj pa se zanimate za narečja? A: Učiteljica slovenskega jezika sem. B: A tako! Povejte mi no, v katerem kraju pa govorijo najbolj pravilno slovenščino. Nekdo mi je rekel, da v Stični. A: To vas je potegnil za nos. Dajte no. Če bi bila stiška slovenščina najbolj pravilna, bi znalo govoriti pravilno slovensko samo par sto ljudi. Povsod na Slovenskem govorijo dobro slovenščino, samo to je res, da se v Ljubljani najbolj mešajo narečja v skupen slovenski jezik. Tu živi skoraj 300.000 ljudi, ki morajo tako kot vi, kadar prodajate na trgu, opuščati svoje narečne posebnosti, če se hočejo med seboj dobro razumeti. B: Zakaj so nas pa včasih v šoli učili, da je na kmetih lepša slovenščina kot v mestu? Tudi pisateljev in pesnikov je več s kmetov kot iz mesta. A: To je veljalo za prejšnje stoletje, ko je bila Ljubljana še zelo nemška. Res je tudi, da je na kmetih ohranjena marsikatera lepa slovenska beseda, ki jo v Ljubljani že ne znajo več: stari Orlovci gotovo še govorijo besedo drevi, v Ljubljani pa večinoma pravijo don« zvečer, kar je najbrž narejeno po nemški besedni zvezi heute abend. Zdaj je Ljubljana, saj veste, glavno mesto Slovenije in močno vpliva na jezik vse republike. Ne bom pa trdila, da je vse prav, kar se govori v Ljubljani, npr. mlek namesto mleko ali pucen namesto poceni. B: Prav imate, samo besedapnce/t se mi ne zdi ljubljanska, ampak gorenjska. Slišala sem jo od Zasavk, s katerimi sem prodajala na trgu. A: Da, besedeguspd, pucen so gorenjske, naše rudniške besede nus, kust so pa dolenjske. V Ljubljani se mešamo Gorenjci, Dolenjci in drugi priseljenci, zato smo prisiljeni opuščati svoje narečne posebnosti. B: Vi po službah res hitro pozabljate narečje, mi na kmetijah se ga pa še kar držimo. Kaj bi mi pa rekli Orlovci, če z njimi ne bi znala govoriti po domače! A: Kako govorijo pa vaši otroci? B: Tako kot mož, skoraj čisto po ljubljansko. Zapisal: FRANCE ŽAGAR Naš praznik Ob 150-letnici šole v Šmartnem ob Paki Učenci in učitelji ter krajani smo za naš praznik pripravili številne pestre prireditve. Vse šolsko leto smo se nanje pripravljali in marsičem smo se morali odreči, da bi naši praznični dnevi zares uspeli. Prvo srečanje je bilo na Gori Oljki, kjer smo se zbrali skoraj vsi učenci naše šole in veliko planincev iz šol velenjske občine. V zanimivem programu so bile na sporedu tudi družabne igre, kjer smo se učenci najbolj sprostili, skupine, ki so sodelovale, pa so prejele priznanja. Naslednji dan je bil športno obarvan; mladi gasilci so se izkazali s svojim znanjem, učenke naše šole pa so se pomerile v ori-kometu z veterankami: Najzanimivejše pa je bilo srečanje med mladimi in starejšimi nogometaši na velikem igrišču, kjer se je izkazalo, da so oboji enako močni. Mladi člani folklorne skupine so nam prikazali star kmečki običaj — kožuhanje. Ob njem so se prisrčno nasmejali tudi odrasli gledalci, ko so se spomnili svojih mladostnih norčij. Za dobro voljo je poskrbel tudi gledališki krožek, ki je pripravil razburljivo komedijo razbojniki iz Karde-mome. Poslušali smo pesmi, ki sta se jih naučila pevska zbora, in besedila mladih literatov. Gledalce so navdušile priljubljene narodne pesmi, ki jih čedalje bolj pozabljamo. Ob prazniku smo odprli več razstav: likovno, tehnično in šiviljsko, na kateri so bili predstavljeni izdelki učencev, in zgodovinsko razstavo, kjer so bili zbrani stari učbeniki, knjige, dokumenti, šolske kronike in priznanja. Vso zgodovino naše šole pa smo prikazali v brošuri, ki smo jo izdali ob prazniku. Osrednja proslava je bila slovesna in znimiva. Učenci smo očarali gledalce s telovadnimi nastopi, za katere smo pridno vadili dva meseca. Letalski modelarji so nam pokazali, kako se ročno izdelana letala spustijo v zrak in kako jih lahko vodimo. V naših prazničnih dneh so se nekdanji učitelji naše šole srečali z zdajšnjimi v prijateljskem pogovoru. Urejena okolica šole in polna okna cvetja so slovesnost še bolj poudarili. Meni je bilo praznovanje zelo všeč, čeprav sem moral veliko popoldnevov preživeti na vajah. Pozabil sem na trud in veselim se spoznanja, da lahko Šmarčani pokažemo vsem, kaj vse zmoremo s pridnim in odgovornim delom. JERNEJ PEČNIK, učenec Osnovne šole bratov Letonje Šmartno ob Paki zavod sr Slovenije ZA MEDNARODNO ZNANSTVENO, TEHNIČNO, PROSVETNO IN KULjTJRNO SODELOVANJE LJUBLJANA, Parmova 33 * P.p. 104/11. Telefon 317-686, 316-157, 316-180 Telegram: ZAMTES, Ljubljana RAZPIS štipendij tujih vlad za udeležbo na poletnih tečajih jezikov v letu 1985. Zavod razpisuje štipendije tujih vlad na podlagi meddržavnih programov prosvetno-kulturnega sodelovanja za udeležbo na poletnih tečajih v letu 1985 za učitelje in profesorje, ki poučujejo tuje jezike na osnovnih in srednjih šolah, ter študente: — 1 štipendijo za udeležbo na tečaju nemškega jezika v Avstriji — 1 štipendijo za udeležbo na tečaju francoskega jezika v Belgiji — 1 štipendijo za udeležbo na tečaju flamskega jezika v Belgiji — 1 štipendijo za udeležbo na tečaju bolgarskega jezika v Bolgarjji — 1 štipendijo za udeležbo na tečaju češkega jezika v Pragi — 1 štipendijo za udeležbo na tečaju češkega jezika v Brnu — 1 štipendijo za udeležbo na tečaju slovaškega jezika v Bratislavi '— 3 štipendije za udeležbo na tečaju angleškega jezika v Veliki Britaniji — 1 štipendijo za udeležbo -na tečaju finskega jezika na Finskem — 1 štipendijo za udeležbo na tečaju francoskega jezika v Besan^onu — Lštipendijo za udeležbo na tečaju francoskega jezika v Grenoblu — 1 štipendijo za udeležbo na tečaju francoskega jezika v Sevresu — 1 štipendijo za udeležbo na tečaju francoskega jezika za pedagoške svetovalce — 1 štipendijo za udeležbo na tečaju francoskega jezika za univerzitetne profesorje ali asistente — 2 štipendiji za udeležbo na tečaju francoskega jezika za študente romanistike v Dijonu — 1 štipendijo za udeležbo na tečaju mednarodnega prava v Haagu — 2 štipendiji fondacije CINI za udeležbo na tečaju italijanskega jezika za študente romanistike v Benetkah — 11 štipendijo za udeležbo na tečaju italijanskega jezika v Perugi — 8 štipendij za udeležbo na tečaju madžarskega jezika v Debrecenu na Madžarskem — 1 štipendijo za udeležbo na tečaju danskega jezika na Danskem — 3 štipendije za udeležbo na tečaju nemškega jezika v Dresdenu v NDR — 1 štipendijo za udeležbo na tečaju norveškega jezika v Oslu na Norveškem — 1 štipendijo za udeležbo na tečaju portugalskega jezika na Portugalskem — 1 štipendijo za udeležbo na višjem tečaju poljskega jezika na Poljskem — 1 štipendijo za udeležbo na nižjem tečaju poljskega jezika na Poljskem — 10 štipendij za udeležbo na tečaju nemškega jezika za študente germanistike v ZR Nemčiji — 6 štipendij za udeležbo na tečaju nemškega jezika za profesorje germanistike v ZR Nemčiji — 2 štipendiji za udeležbo na tečaju nemškega jezika za negermani-ste v ZR Nemčiji — 1 štipendijo za udeležbo na tečaju ruskega jezika v Moskvi — 2 štipendijo za udeležbo na tečaju ruskega jezika v Leningradu — 1 štipendijo za udeležbo na tečaju španskega jezika v Španiji — 2 štipendiji za udeležbo na tečaju švedskega jezika na Švedskem Prijave za udeležbo na navedenih tečajih naj kandidati pošljejo na naslov: Zavod SRS za mednarodno znanstveno, tehnično, prosvetno in kulturno sodelovanje, Parmova 33, Ljubljana najkasneje do 15. novembra 1984. Prijavi, ki mora vsebovati natančen naslov kandidata, je treba priložiti: 1. življenjepis 2. priporočilo delovne organizacije oz. univerzitetnega profesorja 3. fotokopijo diplome Sredstva za potne stroške si morajo zagotoviti kandidati sami. ^__________________ • Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE ZBORA ODPOSLANCEV KOČEVJE razpisuje neustrezno zasedena dela in naloge učiteljev — TELESNE VZGOJE IN SAMOSTOJNEGA UČENJA V COŠ STARA CERKEV, učitelj razrednega pouka ali učitelj telesne vzgoje za nedoločen čas SLOVENSKEGA JEZIKA IN SPD, učitelj razrednega pouka ali učitelj slovenskega jezika, PRU ali P, za določen čas (do vrnitve delavke s porodniškega dopusta) — RAZREDNEGA POUKA V TRETJEM RAZREDU (nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu od decembra do junija s pripadajočim dopustom) — TELESNE VZGOJE ZA POUK V ČETRTIH RAZREDIH IN ZA VARSTVO VOZAČEV, učitelj razrednega pouka ali učitelj telesne vzgoje, PRU ali P, za določen čas (do konca junija s pripadajočim dopustom) TEHNIČNE VZGOJE, učitelj tehničnega pouka, PRU ali P, za nedoločen čas — LIKOVNE ES TEHNIČNE VZGOJE, PRU ali P, za nedoločen čas Prijavite se v 8 dneh po objavi razpisa. Kandidati morajo ustrezati pogojem 95. člena Zakona o osnovni šoli. Začetek dela takoj. VIO LAŠKO TOZD GLASBENA ŠOLA RADEČE razpisuje dela in naloge RAVNATELJA Kandidat mora izpolnjevati splošne pogoje in imeti: — po zakonu o glasbenih šolah ustrezno izobrazbo — najmanj 5 let delovnih izkušenj v glasbeni vzgoji. Izbran bo za 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi v ovojnici z oznako »Za razpisno komisijo«. Vsi, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri-obveščeni v 20 dneh po izteku prijavnega roka. RADE VUKOVIČ Klasici marksizma u socialističkoj pedagoškoj biblioteci Budučnost (1908—1941), Titovo Užice 1984 Ob 99. rojstnem dnevu Miloša B. Jankoviča, najstarejšega jugoslovanskega pedagoga, je pripravil Rade Vukovič razpravo, v kateri obravnava pomen in vlogo knjižne zbirke Budučnost, ki obsega 82 zvezkov; v teh je Miloš Jankovič objavljal dela naprednih pedagogov, pripadnikov marksizma. Rade Vukovič je v razpravi predstavil vsebino posameznih zvezkov, saj je od prvega do 82 zvezka minilo že 33 let. V tem času se je kraljevina Srbija po balkanski in prvi svetovni vojni združila s Hrvati in Slovenci s kraljevino SHS. Razprava obsega sedem poglavij. Na začetku je objavljen kratek življenjepis Miloša Jankoviča, enega od ustanoviteljev kluba učiteljev socialdemokratov Srbije. Zaradi njegove objektivnosti in humanizma so ga cenili tudi politični nasprotniki in ga priznavali za dobrega pedagoga. Z zbirko Budučnost je spodbujal učitelje k študiju pedagogike in sociologije, saj le razgledan učitelj lahko uspešno opravlja svoje poslanstvo. Takrat je bila ustanovljena tudi socialistična stranka Srbije (1903) in mladi učitelj Jankovič je leta 1905 izdal v samozaložbi brošuro Misli iz socialističke literature, ki je izšla v Čupriji. Tri leta kasneje je začel izdajati zbirko Budučnost. Ti zvezki so danes redkost, kajti v obeh vojnah je bilo požganih veliko šol in ubitih in pregnanih precej učiteljev, ki so bili pristaši naprednih zamisli v šolstvu. Izhajanje te zbirke je razdeljeno na štiri obdobja: prvo zajema čas od 1908 do 1914, drugo od 1919 do 1929, tretje od 1930 do 1935 in četrto od 1935 do 1941. V prvem je izšlo 12 zvezkov, objavljena so bila dela Otta Ruhla, Roberta Seidla, Klare Zetkin, Heinricha Schulza, Antona Panekuka, dva zvezka pa je napisal Jankovič sam. V drugem obdobju je izšlo 15 zvezkov. V letih med 1919 do 1921, tj. ko je bila ustanovljena Komunistična' partija Jugoslavije, in sta izšla Obznana in Zakon o zaščiti države, so začeli komuniste preganjati. Knjižice iz zbirke Budučnost imajo vse značilnosti časa, ko so si socialnodemokratska in komunistična načela nasprotovala. Postavljena je bila zahteva o posvetnosti pouka. V tej dobi je prišlo na Komunistično listo 59 državnih poslancev. Po Obznani je izšlo 14 zvezkov, ki so bili pisani v ezopskem jeziku, vsebina pa je bila prirejena tako, da cenzura ni mogla vseh zapleniti. Urednik Jankovič je objavljal besedila, ki mnogim niso bila pp godu, čeprav so obravnavala med drugim tudi telesno kazen in druge teme, ki so bile za marsikoga zanimive. Tako prirejene zvezke je izdajal tudi zato, da bi opravil stik z naprednimi učitelji in jih povezoval. Naročnina je bila zelo majhna. Malo bolj sproščena je bila vsebina v četrtem obdobju. Številni naročniki Budučnosti so sodelovali v naprednem učiteljskem gibanju. V Srbiji so se včlanili v zadrugo Vuk Karadžič, na Hrvaškem v zadrugo Ivan Filipovič, v Sloveniji v Učiteljski pokret. Večina članov teh učiteljskih gibanj se je leta 1941 vključila v narodnoosvobodilno gibanje. V tem obdobju je izšlo 26 zvezkov te knjižnice, ki so obsegali več kakor 680 strani, med njimi dela 16 najvidnejših pedagogov Sovjetske zveze. V poglavju Marx in Engels je v knjižnici Budučnost namenjena pozornost pedagoški teoriji in praksi. Ko obravnava šolsko reformo, pisec pove, da bo morala le-ta ustrezati stvarnim potrebam družbe, kajti le tako se bodo razvili učenci v vsestransko razvite osebnosti. Sledijo poglavja o vtihotapljanju Leninovih idej v to zbirko, med njimi tudi zahteva po ločitvi šole od cerkve. Na kratko je prikazan prvi zvezek fi-lozofsko-literame knjižnice, ki je obsegal delo Fridericha Engelsa in prispevek Karla Marxa. Zakaj ne za polovico cenejše? Z jul 1 Vodstvom vzgojno-varstvenih in vzgojno-izotf ževalnih organizacij ter razpisnim komisijam spo( čarno, da bomo zunaj uveljavljenih razpisnih rojj objavljali razpise prostih del in nalog po nit cenah, za polovico ceneje kot dnevni Mak. Na nas se nenehno obračajo na novo diplomir* učitelji, vzgojitelji in drugi pedagoški delavci, ki čejo zaposlitev. Tudi prosvetni delavci, ki želijo ^ njati zaposlitev, iščejo informacije najprej v na& glasilu. ' Zakaj ne bi tudi med šolskim latom objavljali vdj razpisov predvsem v našem skupnem glasilu? L Tako boste privarčevali nekaj denarja za dnf nujne izdatke, glasilu pa pomagali opravljati ^ govo družbeno in strokovno-informatlvno vlofj Bralci! Preverite, ali sta vodstvo vaša orgn»&ac in razpisna komisija seznanjeni z ugodnostmi, kii ponujamo! Vsem naročnikom pi ponujamo drugo ugodnost: brezplačno objavo kratkih spe' čil o obletnicah mature in drugih srečanjih. Na koncu sta objavljena statistika in imensko kazalo. S to knjigo je Rade Vukovič dopolnil svoje številne razprave o delovanju srbskih učiteljev. Zbral je veliko novega gradiva in tako dopolnil zbornik, ki je izšel leta 1975 v Beogradu ob proslavi 90-letnice Miloša Jankoviča. FRANCE OSTANEK ADS - ANDRAGOŠKO DRUŠTVO SLOVENIŠ prireja posvet IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH V DOLGOROČNEM RAZVOJU SLOVENIJE na Bledu 19. in 20. oktobra 1984 za andragoške delavce pedagoge gospodarstvenike planerje raziskovalce družbeno-politične delavce in vse, ki sodelujejo pri načrtovanju našeg i družbenega tehnološkega razvoja. Informacije in prijave po telefonu (061) 316-937. Z Atlasom v Zagreb na razstavo stare kitajske kulture Za šole samo 860 din po osebi; Atlas Mestni trg št. 8, tel: 06i — 222-711 kt 222-741 ATLAS jugoslovanska turistična agencija, poslovna enota v Ljubljani organizira šolske izlete po domovini in tujini. Pripravimo vam aranžmaje po vaši želji ali predlogu — še najboljše pa je, da nas pokličete po telefonu, prišli bomo k vam in se o vsem pogovorili. Pokličite nas na tel. številko 061 -222-711 ali 222-741. Atlasu ni nič odveč. Ker smo najcenejši, še ne pomeni, da nismo tudi najboljši. Naši svetovalci čakajo na vaš poziv. Ustanovitelja: Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti ter izobraževalna skupnost Slovenije — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom. Izdajateljski svet ČZP Prosvetni delavec: predsednik Aleš Golja, Bo- gdan Čepič, Tea Dominko, Leopold Kejžar, Franci Kržan, Marjana Kunej, Vida Nered, Albin Puclin, Alenka Pučko, Marija Skalar, Janez Sušnik, Jože Valentinčič, Viktor Žorž Direktor: Jože Valentinčič 'Uredniški odbor: Geza Cahuk, Tea Dominko, Jure Gartner, Marjana Kunej, Rudi Lešnik, Bariča Marentič-Požarnik, Veljko Troha, Jože Valentinčič, Marija Velikonja, Majda Vujovič \ Uredništvo: Jože Valentinčič, glavni urednik, Marjana Kunej, odgovorna urednica, Tea Dominko, tehnična urednica^ Naslov uredništva m uprave: Poljanski nasip28, tel.: 315-585, poštni predal 21, Ljubljana 61104 i Rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina znaša 550 din za posameznike, 850 din pa za organizacije združenega dela in delovne skupnosti. Cena izvoda 30 din, pri povečanem obsegu pa 40 din. Študentje imajo pri skupinskih naročilih poseben popust, številka tekočega računa: 50101 -603-46509. Tiska ČZP Ljudska pravih ISSN 0033-1643 J Po mnenju Republiškega' teja za vzgojo in izobraženi časnik »Prosvetni d0'1! prost temeljnega prom®1] davka od prometa preidi (glej 7. točko 1. odstavi člena zakona o obdavčil proizvodov in storitev v P' tu).