/\
\
NO. 153 '
Aueri$k/i Domovi ima
AM€RICAN IN SPIRIT fOR€IOH IN LANGUAGE ONIT

National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, AUGUST 12, 1965
SLOVCNIAN
MORNING N6WSPAP68
'3' štev. lxhi — vol. Lxm
Foster zavrnil ruska očifanja IM v Ženevi
Hazorožitvena konferenca je obtičala. Rusi napadajo A-merikance zaradi “napada” na Vietnam, ti pa kažejo na komunistične osvajalne poskuse.
ŽENEVA, Šv. — Ameriški zastopnik na razorožitveni konferenci v Ženevi, ki je po 10 mesecih odmora, obnovila 27. julija svoje delo, je odločno zavrnil sovjetske očitke zaradi vojne v Vietnamu in obdolžil Sovjetsko zvezo, da izrablja razoro-žitveno konferenco le za politično propagando, ni ji pa prav nič za razorožitev samo.
William S. Foster je izjavil, da Združene države ne bodo pustile male in šibke države na milost in nemilost komunističnim napa dalcem. Komunisti skušajo sedaj osvajati neodvisne države z “osvobodilnimi, vojnami”. Te so seveda prav tako napadalne in osvajalne, kot so bile druge nekdaj.
Združene države ne iščejo v Vietnamu nobenih vojaških o-porišč in so pripravljene svoje oborožene sile od tam umakniti takoj, kakor hitro bodo komunisti ustavili svoj napad na Južni Vietnam.
Razgovori o razorožitvi so med tem obtičali. Zahodne sile išče' jo osnovo načrta za omejitev ar tomskega oboroževanja, ki bi bila sprejemljiva Sovjetski zve. zi. Ta je izjavila, da se o tem ne bo razgovarjala, dokler Zahod ne opusti načrta o Večnarodni atomski oboroženi sili v okviru NATO. Ruski zastopnik Carap-kin je tudi že ponovno izjavil, da nima nobenega smisla razpravljati o razorožitvi, dokler traja vojna v Vietnamu.
Zastopniki nevtralnih držav so doslej večinoma molčali in se držali ob strani v debati med Rusi in Amerikanci. Le kanadski delegat je pred par dnevi odločno branil ameriško stališče in trdo prijel Rusa. Ta teden se Je oglasil švedski zastopnik in predložil načrt za končanje a-toniskih preskusov tudi pod Zemljo, kjer so izgledi na spo-razum boljši kot v vprašanju o-Oaejitve atomskega oboroževanja in širjenja atomskega orožja na države, ki ga še nimajo.
Sedanje zasedanje konference bo prihodnji mesec, predno se bo začelo zasedanje glavne skupščine Združenih narodov v Rew Yorku, prekinjeno.
Sovjetska ladja na stra ži pred Guamom?
HONOLULU, Hav. — Ruska ribiška ladja, ki se drži nekako Ri milje od vhoda v pristanišče ^Pre na otoku Guamu že od lan-sbega decembra, pošilja verjetno rdečim v Južnem Vietnamu sva-pred letalskimi napadi stra-"egičnih letal B-52, ki imajo na ^uamu svoje glavno oporišče.
Hot znano, ponovni letalski na-kadi B-52 težkih bombnikov na 2ono D, severovzhodno od Sai-S°na, niso bili posebno uspešni. bR’ivo naj bi bilo svarilo ruske Jadje, ki so ga rdeči v Vietnamu ^ahko dobili 3 in pol ure pred Sainim napadom.
Novi grobovi
John Rutar St.
Včeraj zjutraj je umrl na svojem domu na 1171 Norwood Rd. po daljšem bolehanju 80 let stari John Rutar St., doma v Krnu pri Kobaridu v Sloveniji, od koder je prišel v Ameriko 1. 1913 Do svoje upokojitve pred 15 leti je bil zaposlen pri Cyclone Fence Co. Pokojnik je bil član Društva Slovenec št. 1 SDZ, Carniola Tent No. 1288 T. M. in Društva Najsv. Imena pri Sv. Vidu. Zapustil je ženo Jennie, roj. Pintar, sinova Josepha Tanko in Johna Rutarja, hčeri Jennie Arko in Josephine Urbančič, brata Andreja (v starem kraju), vnuke in pravnuke. Hči Frances Champa je umrla lani. Pogreb bo iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v soboto ob 8.30 v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na Kalvarijo.
Frank Benesovsky Po dolgi bolezni je umrl v Lakeside bolnišnici 79 let stari Frank Benesovsky z 19420 Chickasaw Ave., vdovec po 1. 1959 umrli ženi Kattie, roj. Pirc. Zapustil je hčer Mileno in njeno teto Angelo Traven. Pokojnik je bil rojen na Češkoslovaškem in je prišel v Ameriko 1. 1923. Zaposlen je bil do upokojitve 35 let pri Fisher Body Corp. Bil je član Društva Blejsko jezero št. 27 SDZ. Pogreb bo jutri, v petek iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na Kalvarijo.
Mihajfsv ne da Tilu miru
BEOGRAD, SFRJ. — Znani zadrski profesor Mihajlov, ki mu je njegov potopis o Rusiji pridobil mednaroden ugled, čeprav ga je Titova sodnija pogojno obsodila, noče dati Titu in njegovi sodniji miru. Vložil je sedaj kar dve tožbi. Prvo je naperil proti zadrski fakulteti, ker ga noče sprejeti nazaj v službo.
Mihajlov pravi, da to odgovarja duhu zakona o delovnih razmerjih. Fakulteta ga je namreč obtožila, da ima nazore, “ki nasprotujejo sedanjemu življenju, stališču in družbenem sistemu” v Jugoslaviji. Taka obtožba je po mnenju Miha j lova protiustavna.
Mihajlov toži tudi javno upravo, ker mu noče dati potnega
Združene države bodo opustile člen 19 v ZN
Združen'« države so prišle do prepričanja, da ne kaže nadaljevati boj za veljavo čl. 19 ustave ZN o podpiranju mirovnih akcij ZN.
WASHINGTON, D,C. — Kar so dolgo pričakovali in napovedovali, bo v nekaj dneh objavljeno: Združene države so opustile svojo zahtevo, da Sovjetska zveza in ostale članice Združenih narodov, ki zavračajo plačilo njim odrejenih prispevkov za mirovno akcijo Združenih narodov na Srednjem vzhodu in v Kongu, plačajo svoj dolg ali pa izgube volivno pravico v smislu določila člena 19 ustave Združenih narodov. Sovjetija je to zahtevo odločno odklonila lansko jesen in je s tem bilo zavrto redno delo glavne skupščine ZN.
Vlada ZDA je prišla do prepričanja, da svoje zahteve ne more uveljaviti, ne da bi spravila v nevarnost sam obstoj Združenih narodov. Tako se je odločila popustiti. Poslanik A. Goldberg bo novo stališče Združenih držav v tem vprašanju razložil na sestanku posebnega odbora glavne skupščine, ki je dobil ob koncu zadnjega zasedanja glavne skupščine nalogo, da to vprašanje prouči in stavi predloge.
Opustitev zahteve je brez dvoma povratek k stvarni politiki, ta je v toliko lažji, ker zastopa ZDA nov poslanik, ki hoče stališče Združenih držav obrazložiti jasno in v vseh podrobnostih. Za Združene države pomeni to diplomatski poraz, ki ni oil neobhodno potreben. V državnem tajništvu bi morali svo-
Bl@¥@!atid naj dsfei od fedsradje $10 milijonov
WASHINGTON, D. C. — O-hajskemu kongresniku Swee-neyju poteče drugo leto mandat. Ponovno ne bo mogel več biti izvoljen z glasovi cele ohajske države, zato išče drug volivni okraj, da ga ne bi zmanjkalo na političnem odru. Kot se vidi, bi okraj rad dobil v našem mestu. Začel se je namreč potegovati, naj Cleveland dobi od federacije razne podpore v skupnem znesku $10 milijonov. Sweeney že hodi okoli tistih, ki v federaciji odločajo o delitvi podpor, šel je tudi k podpredsedniku Hum-phreyju in mu razložil svojo prošnjo. Humphrey je menda ideji naklonjen in je kongresniku obljubil, da bo o tem govoril s predsednikom. Upajmo, da bo kongresnikova akcija imela u-speh, ako ne v celoti, pa vsaj delen.
Kongresnikovi akciji je seveda primešana politika. Sweeney bi se rad prikupil volivcem v našem mestu, da ne bi nanj pozabili pri kongresnih volitvah v 1. 1966. Kateri volivni okraj si bo izbral za tarčo, ne pove. Vsi mislijo, da se bo skušah vgnez-diti v voli vnem okraju kongresnika Feighana. Za oba tu ne bo prostora.
TUM SENAT JE ODOBRIL NOVO, MESTNO TAJNIŠTVO
Senat je včeraj izglasoval s 57:33 zakonski predlog za ustanovitev posebnega tajništa za mesta v zvezni vladi. Predstavniški dom je podoben predlog odobril že 15. junija. Razlike med obema so malenkostne in upajo, da bo konferenca obeh domov kmalu dosegla sporazum. Novo tajništvo je ponovno predložil še pokojni predsednik Kennedy.
WASHINGTON, D.C. — Skoro bodo tudi mesta, v katerih živi 70% vsega prebivalstva dežele, dobila svoje zastopstvo v zvezni vladi. Včeraj je namreč tudi zvezni Senat odobril zakonski predlog .za ustanovitev posebnega zveznega tajništva za stanovanja in razvoj mest. Predstavniški dom je sličen predlog izglasoval že 15. junija letos. Tako se je posrečilo predsedniku Johnsonu to, v čemer je bil pokojni predsednik J. F. Kennedy v Kongresu dvakrat zavrnjen. V Senatu je glasovalo za novo tajništvo 47 demokratov in 10 republikancev. S. Young iz Clevelanda je glasoval za predlog, F. J. Lausche pa proti.
Iz Clevelanda in okolice
Do novembrskih volitev je samo še 3 mesece
je stališče podrobnejše proučiti lani, predno so se odločili zahtevo po plačilu v smislu čl. 19 staviti. Lahko bi bili že tedaj dognali, da ne bodo uspeli, ne da bi stavili na kocko sam obstoj Združenih narodov.
—• Živa bitja vsebujejo od 70 do 80% vode.
lista za pot v Ameriko. Povabljen je namreč na obisk na univerzo Kalifornija v Berkeley. Trdi, da je tudi to protiustavno. Spore bo gnal do zadnjega pri-va.
WASHINGTON, D. C. — Do novembrskih volitev .je samo še tri mesece, zanimanja zanje pa še nikjer nobenega, tako trdijo politični krogi v naši prestolici.
Zanje se zaenkrat brigajo samo kandidatje in njihovi prijatelji.
Še celo v New Yorku, kjer bo hud boj, kdo bo novi župan po Wagnerju, in kjer je kandidatov na pretek, mestna politika ne more prebuditi volivcev, še slabše je v drugih velikih mestih.
To bo naj preje imelo svoj vpliv na primarne volitve, ki se jih bo udeležilo le malo volivcev, večinoma le takih, ki imajo osebni interes, da zmaga ta ali oni kandidat. Zato pa kandidatje sedaj lovijo na vse mogoče načine osebne veze z vplivnimi volivci. To je trenutno njihov glavni posel. Vplivni volivci igrajo namreč marsikdaj več- jih lahko poslužujejo šolskih jo vlogo pri primarnih kot pri1 avtobusov za prevoz v šolo in | novembrskih volitvah.	| domov.
Ustanovitev novega tajništva lahko privede do imenovanja prvega črnca v zvezno vlado. Robert C. Weaver, ki je sedaj na čelu zvezne Agencije za financiranje stanovanj in domov, bi bil to že postal, če bi bil Kongres odobril predlog, ko mu ga je prvič stavil J. F. Kennedy. Predlog je bil dejansko največ zaradi tega zavrnjen, ker juž-njaki niso marali črnca v zvezni vladi. Zakonski predlog predvideva dejansko povzdignitev te agencije v zvezno tajništvo. S tem bodo dobila mesto, v katerih živi -preko 70' < vsega prebivalstva dežele, svoje zastopstvo v zvezni vladi, kot ga ima podeželje že dolgo v poljedelskem tajništvu.
Kot možna nova tajnika za mesta omenjajo tudi njujorške-ga župana R. Wagnerja in Alberta Rainsa iz Alabame, nekdanjega kongresnika, ki se je v Kongresu skozi leta največ gnal za reševanje mestnih problemov. ---------------o-----—
Hkedss popisal zakoii o pr@¥@zi; šolskih oM
COLUMBUS, O. — Guverner Rhodes je podpisal zakon o prevozu šolskih otrok. Zakon je pomemben radi tega, ker daje tudi otrokom zasebnih, to je v glavnem katoliških ljudskih šol, pravico, da se v gotovih sluča-
Zakon je sicer podpisan, toda stopil bo praktično v veljavo šele 15. avgusta 1966. To pa še ni vse. Nasprotniki zakona imajo možnost, da spodbijajo veljavnost zakona pred sodnijami. Ni izključeno, da se bodo te pravice tudi poslužili, ker so prepričani, da zakon nasprotuje duhu naše ustave. Če bi prišlo do pritožbe, se bo raba zakona seveda primerno zavlekla.
Dominikanska kriza se je premaknila z mrtve točke
Sončno in toplo. Najvišja tem-£eratura blizu 8.0.
SANTO DOMINGO, Dom. rep. 1— Komisija OAS se je obrnila posebnim manifestom na dominikanski narod in mu sporočila, kako si zamišlja konec dominikanske krize. Obenem je prosila dominikansko javnost, naj podpre načrt za prehodno vlado kakor tudi vse pogoje, ki so potrebni, da bo vlada res lahko opravljala svoj posel.
Komisija OAS misli, da naj vlado sestavi bivši zunanji minister Godoy. Ker sta tako general Imbert Barrera kot polkovnik Caamano pristala le na kandidaturo Godoya, ne pa se sporazumela o ostalih članih vlade, bo najbrže Godoy sam dobil pravico, da sestavi svoj kabinet. Godoyeva vlada bi bila na krmilu najmanj 9 mesecev. V tem času mora pa izvesti parlamentarne volitve.
Manifestu na narod sta dodana še dva dokumenta: “Institucij onalni akt”, ki vsebuje začasno ustavo. Ustava predvideva kabinet s predsednikom na čelu. Volitve naj temeljijo na vseh načelih svobodne demokracije,
tajna in direktna volivna pravica. V deželi mora vladati “politično premirje”. Volivni boj se sme začeti šele tri mesece pred volivnim dnem. Premirje pa ne sme biti povod in razlog za omejevanje političnih svoboščin.
Drugi dokument ima za naslov: Spravni akt. Predvideva splošno amnestijo, svobodo za vse politične pripornike brez razlike, oddajo orožja novi vladi, kar ga je namreč ob času revolucije izginilo iz vladnih arzenalov; kraje, ki so pod kontrolo Caamanovih upornikov, naj začasno zasedejo čete OAS; čete OAS naj vršijo svojo vlogo le še 30 dni, ako novi predsednik ne odredi drugače; vse čete vojaške junte se morajo vrniti v vojašnice in se pokoriti novi vladi. Vsak vojak in oficir, ki se javi svoji nekdanji vojaški edi-nici, bo sprejet in ne bo preganjan, ker jo je v času revolucije zapustil. Kdor hoče zapustiti deželo, lahko to stori brez ovire. Nova vlada naj tudi takoj začne pogajanja z delegacijo OAS, kdaj se čete OAS lahko u-
zajamčena je splošna, enaka, maknejo iz Dominikanske re-
publike.
Vsi trije dokumenti, manifest, institucij onalni akt in spravni akt, so bili pred objavo odobreni po vseh članicah OAS, odnosno njihovih diplomatih v Wa-shingtonu. Kot se vidi, vsebujejo podroben načrt, kako naj dežela dobi novo vlado, kaj naj vlada dela, kakšne so dolžnosti tako vojaške junte kot Caama-nove uporniške skupine, koliko časa naj prehodna doba traja in kako naj republika pride do prave stalne vlade.
Na papirju je načrt lep, vprašanje pa je, ali ga bosta general Imbert Barrera in polkovnik Caamano tudi sprejela. Pod pritiskom javnosti, ki je načrt z odobravanjem sprejela, pred nevarnostjo, da Amerika ne bo več dajala podpor, in spričo o-bupnega gospodarskega stanja sta oba načeloma pristala na predloge, obenem pa tudi izjavila, da se s posameznimi točkami ne strinjata. To ni dobro znamenje, kajti lahko spodbijata vsako točko, ki jima ni všeč. Verjetno se bosta dala pregovoriti, da ne bosta nasprotovala
novi vladi in njenim pristojnostim. Trdovratna pa bosta, ko se bo začela debata o tem, kakšna usoda naj doleti Imbertove in Caamanove oborožene sile, posebno oficirje. Ne prvi ne drugi ne bo pristal, da bi bili njegovi somišljeniki kaznovani, ker so držali z njim. Skušala bosta z zavlačevanjem iztisniti čim več ugodnosti zase in za svoje pristaše. Zavlačevanje pa ne bo moglo trajati dolgo časa, kajti bliža se 1. september in bo treba plačati Imbertove čete in oficirje, na drugi strani je pa gospodarsko stanje tako obupno, da bo narod začel protestirati proti političnim spletkam obeh vojaških skupin. Tako Im-bertu kot Caamanu je pa mnogo na tem, da ne zgubita simpatij v svojih vrstah, zato ne bosta mogla sabotirati pogajanja v nedogled.
Glavno je:	OAS je soglasno
sklenila, da se mora kriza premakniti z mrtve točke in to soglasje je trenutno največ vredno v političnem oziru.
Zadnje vesti
SINGAPORE. — Predsed. vlade nove mestne republike Lee K c an Yew je včeraj dejal, da obstoji nevarnost, da Indonezija uniči neodvisnost Singa-porja in Malezije, če bi angleške čete odšle iz Singaporja. Velika Britanija, Združene države, Avstralija in še več drugih držav je že priznalo neodvisnost Singaporja.
ŽENEVA, Šv. — Sovjetski zastopnik Carapkin je včeraj dejal tu, da je Sovjetska zveza pripravljena podpisati dogovor o omejitvi atomskega oboroževanja kljub vojni v Vietnamu, če bo novo dogovor le prepovedoval atomsko orožje tudi Zahodni Nemčiji.
SAIGON, J. Viet. — V torek in včeraj sta bila z letali prenesena z oporišča pri Bien Hoa v Pleiku, kakih 230 milj severovzhodno od tu, 173. padalska brigada in 2. brigada 1. pehotne divizije, da posežeta v bej na področju Pleiku - Due Co, če bi južnevielnamske vladne čete položaju ne bile kos. Reševalna kolona se je včeraj prebila do taborišča posebnih sil v Due Co, kjer je sedaj skupno okoli dva in pol tisoč vladnih vojakov. Ti so stisnjeni sorazmerno na majhen prostor, medtem ko vso okolico obvladujejo rdeči.
ATENE, Gr. — Trdijo, da so izgledi za rešitev vladne krize, ki je spravila v nevarnost sam obstoj grške monarhije. Pa-pandreou je menda pripravljen popustiti v vprašanju nadzora nad oboroženimi silami, če bi mu kralj poveril sestavo nove vlade. Ta se temu še vedno upira. Kot možnega novega predsednika vlade omenjajo dosedanjega notranjega ministra Tsirimokosa, ki naj bi ga podprli konservativci in del vladne stranke, ki je odpadel od Papandreou-a.
WASHINGTON, D. C. — Senat je včeraj izglasoval oboroženim silam povišanje plač v skupni vsoti okoli en bilijon na leto, še enkrat več, kot je vlada predložila. — Podoben predlog je že preje izglasoval tudi Predstavniški dom. -	1
Rojenice—
Mr. in Mrs. Anthony Mihelčič, 15616 School Ave., se je rodila deklica, četrti otrok v družini. S tem sta postala Mr. in Mrs. Anthony Grosel, na istem naslovu, 21-ič stari oče in stara mati, Mr. in Mrs. Anthony Mihelčič, 455 E. 142 St., pa 15-ič. Seja—
Društvo sv. Cecilije št. 37 SDZ ima nocoj ob 7.30 sejo v šoli sv. Vida.
Društvo Ribnica št. 12 SDZ ima jutri, v petek, ob 7.30 zvečer sejo v SND na St. Clair Ave.
Zadušnica—
Jutri ob 7.30 zjutraj bo v cerkvi sv. Kristine sv. maša za pok. Johano, Franka in Franka Jr, Klopčiča ob ' obletnicah njihove smrti.
V soboto zjutraj ob 7.30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Johano Klopčič ob 4. obletnici njene smrti.
Vodnik KKK bo govoril—
James R. Venable, glavni načelnik Knights of the Ku Klux Klan, bo govoril 21. avgusta v Oregoniji v Ohiu, nedaleč od Clevelanda. Tam sc imeli KKK-novci svoj sestanek tudi na Spominski'dan.. Pred nekako 40 leti ie bil KKK v Ohiu precej močan, nato pa je skoraj čisto izginil. Poskusi njegove obnove v zadnjem času se niso obnesli. ---------------o------
Brezarji g svetovni
komunistični poplavi
CLEVELAND, O. — Naši bre-zarji bi bili zabavna tovarišija, ako ne bi bili tako zagrizeni v svoj prav in si postavljali pretirane cilje. Živijo pač v svojem svetu, ki je daleč odmaknjen od sodobne stvarnosti. Njihovi pogledi na komunizem so najboljši dokaz za to. Ravno sedaj so objavili svoj pregled o svetovnem komunizmu, ki lepo odkriva njihovo miselnost, pa tudi napačno oceno stvarnosti.
Trdijo na primer, da je že 60-80% vse naše politike in našega gospodarstva pod komunistično kontrolo in da imajo komunisti zunaj komunističnega sveta odločilen vpliv v 88 med 123 državami. Naše državno tajništvo je že čisto v rokah rdečih tovarišev. Vrhovno federalno sodišče se pa trudi, kako bi pomagalo rdeči diktaturi spraviti našo deželo pod svojo oblast.
Posebno imajo na piki predsednika vrhovnega sodišča War-rena, nič manj se ne spodtikajo nad federalnim tajnikom MoNa-maro, smatrajo vse zagovornike civilnih pravic za prikrite narodne sovražnike, tajnika Rusk in Katzenbach sta jim nezanesljiva, general De Gaulle je pa trojanski konj, ki so ga komunisti postavili v Franciji za poglavarja. Sicer je pa Francija že tako 70-90% komunistična. Razume se, da je tudi angleška delavska vlada pod vplivom komunizma.
Naša ameriška svoboda je res potrpežljiva, da vse to prenaša z nasmehom.
Prosti efcmenti
Na zemlji je le 92 elementov ali prvin. Id njih je sestavljena cela Zemlja, njena skorja in notranjost. Od 92 jih najdemo v “prostem stanju”, popolnoma samih zase le 30, vsi ostali pa so običajno v sestavinah, združeni z drugimi.

» ’»l •• *7 • <F V	» > *M —
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
{£a Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece 2,4. Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
lini ted States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 153 Thurs., Aug. 12, 1965
Rdeča propaganda ni brez vpliva na sodbo javnosti o vojni v Vietnamu
Pretekli teden je minilo leto, od kar so ameriška letala prvič bombardirala vojaške cilje v Severnem Vietnamu v odgovor na napad vietnamskih torpednih čolnov na ameriške vojne ladje v Tonkinškem zalivu preko 30 milj od obale Severnega Vietnama. Komunistična propaganda je označila ta ameriški odgovor na severnovietnamski napad za ameriško agresijo. Nič ni hotela slišati o komunističnem izzivanju, napad severnovietnamskih bojnih čolnov na ameriške ladje je označevala za nepomemben in javno izražala dvome, da je do njega res prišlo. Vse skupaj naj bi bila le ameriška izmišljotina, ki naj bi služila za letalski napad na komunistični Severni Vietnam. Rdeči in njihovi podporniki po vsem svetu so demonstrirali proti Združenim državam.
Od tedaj komunistična propaganda o vojni v Vietnamu stalno raste in se širi po vsem svetu. Rdeči in njihovi pomočniki, pa tudi razni koristni bedaki vseh vrst označujejo vojno v Vietnamu za “Narodno-osvobodilni boj”, “boj za neodvisnost in demokracijo”, vlado v Saigonu za ameriško lutko, Združene države pa za “imperialističnega napadalca in osvajalca”.
Ta komunistična propaganda je postala sorazmerno obsežna nn močna tudi v naši lastni deželi. Na visokih šolah, kjer še vedno v precejšnji meri oblačijo in vedrijo razni levičarji, so posamezni profesorji javno nastopili proti politiki Združenih držav v Vietnamu. Cele ure so razlagali študentom položaj v jugovzhodni Aziji in označevali ameriško pomoč obrambi pred komunističnimi osvajanji za nasilje proti domačinom. Predsednik Johnson je ponovno o-sebno razložil celoten položaj v Vietnamu in označil ameriške cilje tam. Kritiki niso umolknili. Po kratkem premoru so postali še glasnejši. Oglašali so se po časopisju, v Kongresu, pa tudi na cestah z demonstracijami in piketi pred Kapitelom in Belo hišo v Washingtonu.
Zdi se, da zvezna vlada proti temu valu kritike, ki je brez dvoma preje organiziran kot spontan, ni nastopila dovolj odločno in z jasnimi odgovori. Z izjavami, ki največkrat niso bile dovolj jasne, vlada ni mogla uspeti v meri, kot bi bilo potrebno. Pri teh skromnih naporih vlade je skoraj čudno, da javnost po ugotovitvah povpraševalcev javnega mnenja, še vedno podpira s tolikšno večino ameriški napor v Vietnamu.
V ponedeljek sta na CBS televizijskem sporedu raz lagala stališče Združenih držav v vojni v Vietnamu državni tajnik Rusk in obrambni tajnik McNamara. Državni tajnik je poudarjal v glavnem potrebo po spoštovanju obveznosti, ki so jih Združene države sprejele v meddržavnih pogodbah. S temi so vezane pomagati Južnemu Vietnamu v obrambi njegove neodvisnosti proti Severnemu Vietnamu. Ta skuša Južni Vietnam osvojiti in si ga,podvreči s pomočjo “Južnovietnamske osvobodilne fronte”. To je organiziral sam s pomočjo Južnih Vietnamcev, ki jih je pridobil za komunizem in jih izvežbal za poklicne agitatorje in revolucionarje v posebnih šolah v Severnem Vietnamu, pa jih nato poslal na jug organizirat “narodni upor”. Rusk je dejal, da ves svetovni mir stoji na trdnosti ameriških obvez v mednarodnih pogodbah. Če Amerika popusti v Vietnamu, kdo ji bo verjel, da bo branila Berlin, zahodno Evropo, Tajsko, Filipine?
Obrambni tajnik McNamara je opozoril na kitajske osvajalne načrte in zatrjeval, da se tem moramo nekje ustaviti, če nočemo, da bo Kitajska zavladala nad vso jugovzhodno Azijo, pa preko nje silila v Avstralijo. Povedal je jasno, da Združene države nimajo nobenega namena siliti v Severni Vietnam in vreči tamkajšnji komunistični režim, njihov cilj je omejen: zavarovati neodvisnost Južnega Vietnama, kot je bila'ta določena v sporazumu v Ženevi leta 1954.
Poročevalec CBS, ki je bil dalj časa v Vietnamu, je trdil, da obvladuje Južnovietnamska osvobodilna fronta skoraj celoten Južni Vietnam z izjemo mest in njihove neposredne okolice in da sestavljajo njene čete (Viet Kong) z izjemo “nekaj bataljonov” sami Južni Vietnamci. Obrambni tajnik McNamara je odgovoril, da so rdeči samo v zadnjem letu pomorili ali ugrabili po vaseh in manjših naselij okoli 1,500 vidnih domačinov, ki so jim nasprotovali. Na ta način držijo vse prebivalstvo podeželja, pa delno tudi mest v večnem strahu in pokorščini. To še ne pomeni, da ti ljudje Osvobodilno fronto podpirajo iz prepričanja in se ne bi obrnili proti njej, če bi bilo to varno storiti Državni tajnik Rusk je še dodal, da doslej še ni nobena skupina v Južnem Vietnamu z izjemo onih v Osvobodilni fronti iskala rešitve iz vojne v Hanoju, vse zavračajo komunizem in njegovo nasilje.
McNamara je zanikal trditev, da postaja vojna v Vietnamu “ameriška vojna”. To je še vedno “vietnamska vojna” in Združene države le pomagajo, kjer je potreba nuj-
na. Cilj ameriškega vojaškega napora je poskrbeti ob sodelovanju z vladnimi četami fizično varnost prebivalstvu Južnega Vietnama, mu pomagati do gospodarskega in socialnega napredka, nato pa mu dati možnost, da sam odloči o svoji bodočnosti.
Državni tajnik Rusk je zatrjeval, da Združene države iščejo stalno možnosti za končanje vojne, da pa komunisti za to ne kažejo nobene volje, ker še vedno upajo na zmago. Združene države morajo komunistične vodnike v Ha-noiu in Peipingu prepričati, da Amerika ne bo odnehala. Ti morajo spoznati, da ni izgledov, da bi ameriško domače ali svetovno mnenje prisililo vlado Združenih držav k umiku iz Vietnama. Zato je prav posebno važno, da ameriško javno mnenje stoji čim složnejše za svojo vlado. Javne razprave in kritike naj pomagajo k razčiščenju stališča Združenih držav, pa tudi posvetijo jasnejše v splošen mednarodni položaj, prav posebno pa še v razmere v jugovzhodni Aziji. Rusk se je pritožil nad poročevalskimi službami, ki da so vse preveč kritične o vsakem koraku Združenih držav, nasilja, umorov in drugih strahot, ki jih počenjajo komunisti v Južnem Vietnamu, pa skoraj ne omenjajo!
M ilivauški zapiski

MILWAUKEE, Wis. — V počitnicah ljudje radi potujejo. Tisti čas ljudje radi porabijo za to, da obiščejo svoje prijatelje in znance kakor tudi svoje sorodnike. Tako je tudi prav. Stare vezi je treba utrditi. Vsakdo ima rad malo spremembe v enakomernosti življenja. Človek se čuti prenovljenega in poživljenega.
Te dni se nahaja na obisku pri svojih sestrah Ivanki Modic in Mariji šeškar, častna sestra Jacinta šeškar. Na obisku bo 14 dni. Pravi, da se ji ta oddih prav prileže. Saj se vsakemu!
Matilda in Martin Simčič sta se pa podala na potovanje v Minnesoto'. Bila sta tako srečna, da sta lahko istočasno nastopila svoje počitnice in sta jih porabila za potovanje. Obiskala sta znane slovenske naselbine v Minnesoti. Na kraju sta se še o-glasila v Aurori, kjer župnikuje slovenski duhovnik Father Štefan Savinšek. Nista ga dobila doma. Father je hudo bolan in se nahaja na oddihu v Floridi. Zdravnik mu je svetoval, da nujno rabi počitka.
Dopisnik teh zapiskov je dobil pozdrave od Zofi in Helene Rifelj. Takole pišejo: Pošiljamo vam pozdrave iz Filadelfije. Danes smo bili v Pennsylvaniji, New Yorku in Delaware državah. Jutri gremo pa v Maryland. Videli smo zelo veliko. V soboto pa gremo v Washington, D.C. Zofi je šla na obisk k svoji hčerki Zofiji, poročeni Staut, ki živi s svojim možem Johnom ne daleč stran od Washingtona, D.C.
Zelo se pohvalita z obiskom v starem kraju Mrs. Čila Marolt in Mrs. Mary Floryance. Prav te dni sta se vrnili s svojega potovanja po Sloveniji in Jugoslaviji. Milo se jima je storilo, ko sta po tolikih letih zopet videli kraje svojega rojstva.
m
Zadnjo nedeljo, 8. avgusta, so imela združena milwauška društva KSKJ, kakor tudi sheboy-ganska društva skupni piknik. Piknik se je vršil v hrvaškem parku. Tam si lahko srečal prijatelje, ki jih že dolgo nisi videl. Ljudje so se pozdravljali vse vprek,in si podajali roke. John Čampa je s svojimi sodelavci izvrstno organiziral vse potrebno za piknik. Eddie Gal-iun je pa tako raztegoval svojo harmoniko, da sem mislil, da bo počila. Otroci so imeli tekmovanja za nagrade. Pred nastopom so se kar zgubili med množico. Ko je prišel čas za igre, se jih je pa nabralo kot listja in trave. Človek se kar čudi, le kje so se vzeli. Med obiskovalci smo opazili člane vrhovnega odbora Louisa Železnikarja in dr. Kuzmo. Tam smo celo videli skupino balincarjev. Dobro so se dajali. Le v travi je težko balinati. Opazil sem nekaj novih pravil, ki jih do sedaj še nigem vedel. Tako na primer, ko zbijaš, ne smeš napraviti tri korake, kakor to navadno delajo, in še
Poleg slabo zgrajenih tovarn Dr. J. Kolarič, C.M.: je Titov največji izdatek bil za zgradbo državnih poslopij. Sem spada zgradba novega in večjega Belgrada, ki je zgrajen med rekama Savo in Donavo.
Ta velikanski pesek v oči bi moral sprejeti v svoje okrilje 60,000 uradnikov in njihove družine, vsega skupaj 180,000 ljudi. Toda nihče se ne more tam naseliti. Ogromne stavbe se namreč pogrezajo v pesek in blato, kakor ogromne železne cevi v maslo.
Vzrok neuspeha v Jugoslaviji zavisi od Titovega komunističnega sistema. Če bomo tokrat zopet skušali podpreti Jugoslavijo, potem je najboljše, da vržemo ves zaklad Združenih držav v Atlantsko morje in pozabimo na kakršenkoli resen namen z denarjem naših davkoplačevalcev kjerkoli v svetu.
BEGUNEC MED BEGUNCI
je kisalo. Dopoldne je bil dež popoldne se je malo dvignilo za nekaj ur, potem pa je zopet začelo deževati.' Nabralo se je precej lepo število ljudi. Seveda bi jih bilo več, če bi bilo vreme
tako, kakor bi ga človek rad.
*
V	naslednjem vam podajamo nekaj objav. Vlaganje prošenj za nadomestne poštarje, kar je združeno, z izpitom, bo zaključeno dne 19. avgusta tega leta. Prošnje je mogoče vložiti pri vseh poštnih uradih mesta Milwaukee. Če ima kdo kake zadevne želje, se sedaj lahko po-služi te priložnosti.
*
Zračne sile ameriške vojske razpisujejo mesta za civilne u-službence za rezerviste pri zrač-no-tehničnem programu. Na razpolago so sledeče službe: za pomočnika vojaškega osebja, GS-7, $6,050 na leto; za pomočnika nameščenca, GS-7, $6,050 na leto; in za pisarniško moč vojaškega osebja, GS-5, $5,000 na leto. Vse te službe so na razpolago pri General Billy Mitchell Field, Milwaukee, Wis. Vsi prosilci bodo enakovredno upoštevani brez razlike na raso, vero, barvo ali narodnost. Za nadalj-ne informacije se obrnite na State Employment Service Office, skoraj vse poštne urade ali pa na Board of U.S. Civil Service Examiners United States Air Force, Minneapolis - St. Paul International Airport, St. Paul,
Minnesota 55111.
*
Vsi tisti, ki so prišli v mesto Milwaukee za časa poletnih mesecev ali pa tisti, ki imajo otroke za šolo in bodo obiskovali javne šole, so prošeni, da se prijavijo pri svojih šolah za vpis. Študentje za Senior High naj se prijavijo po 16. avgustu, za Junior High po 23. avgustu in za osnovne šole po 1. septembru. Za več informacij pokličite 476-3670 Department of Pupil Personel.
Nadaljevanje članka Henry Taylor ja o Titovem gospodarstvu.
Politična industrializacija dežele je oslabila poljedelstvo. Jugoslavija zavisi od uspeha poljedelstva, saj je 80% Jugoslavije poljedelske.
V	preteklosti je Jugoslavija izvažala pšenico. Južna Italija je bila glavni odjemalec te pšenice. Sedaj mora Jugoslavija uvažati hrano brez primernega industrijskega izdelka za odplačilo. Tukaj pa mi pridemo v poštev. Tito je prejel brezplačno od ameriških davkoplačevalcev na milijone mernikov pšenice. Pri nas malokdo ve o tem.
Tito ima 21 državnih uslužbencev na plačilni listi na vsakih 100 ljudi kar pomeni 4 milijone na 19 milijonov. Njegov u-radni šimel je dvakrat večji bd Zdr. držav, ki imajo 195 milijonov prebivalcev. Poleg 148 dejanskih direktorjev je vleklo večje plače še kakih 200 prejš-nekaj drugih. Razpoloženje je njih direktorjev. Poleg tega vle-
šRomanJe iarijii® leg^fe
Cleveland, O. — Vsakoletno romanje Marijine legije pri Sv. Vidu bo v nedeljo, 5. septembra. Če le mogoče, skušamo vsako leto izbrati različno Marijino svetišče, dokler ne bomo poromali k vsem, ki so v bližnji okolici Clevelanda. Letos bo romanje k Mariji Vedne pomoči v Chagrin Falls (4680 Lander Rd.). Kdorkoli hoče, se lahko udeleži romanj, ki jih prireja Marijina legija. Za tiste, ki nimajo svojih prevoznih sredstev ali ki radi potujejo v skupini, sta naročena dva avtobusa, ki bosta čakala ob 9. uri zjutraj na vogalu Glass Ave. in Norwood Rd.
Kakor običajno, bo tam ob 11. dopoldne sv. maša. Po kosilu bodo ob 2. popoldne pete litanije z blagoslovom in okrog 4. popoldne bosta busa odpeljala romarje nazaj v Cleveland.
Vožnja z busom stane v obe smeri $1. r Ksiuji;; b°če tu m tudi kositi, se mora prej prijaviti, ker bodo pripravili samo toliko kosil, kolikor bo prijav. Kosilo stane $2. Prijavite se čimpreje.
P r i j ave sprejemata Anton Jeglič, 1057 E. 68 St. (HE 1-3084) in Father Jošt Martelanc (EN 1-2624).
Za Marijino legijo: Rev. Jošt Martelanc
Nova hrvatska knjiga
Poročali smo že, da bivši pomočnik ministra zunanjih del in sodelavec pokojnega dr. Vladka Mačka g. Ulja Jukič pripravlja knjigo o najnovejši politični zgodovini Hrvatov. Sedaj smo .obveščeni, da je knjiga že v tisku. Naslov pove vsebino:	Pogledi na prošlost, sadaš-
njost i budučnost hrvatskog naroda.
V prvi polovici septembra bo knjiga izšla. Naroči jo vsak lahko že sedaj pri avtorju: Ilija Jukič, 83 Hatherley Court, Hather-ley Grove, London, W. 2, Great Britain. Obveščeni smo, da bodo poleg drugih novih podatkov in vesti v knjigi prvič objavljeni tudi tajni dokumenti o sklepanju sporazuma med Titom in Hitlerjem. Po teh dokumentih je spomladi leta 1943 Tito veroval v Hitlerjevo zmago in skušal napraviti sporazum z njim. Cena knjigi bo $5 v predplačilu, potem pa po $6.
— Vojna mornarica ZDA vzdržuje v rednem obratu 29 bolnišnic za svoje potrebe.
bilo imenitno. Kjer so pekli razne stvari, se je tako kadilo, da
če plače kakor vedno in povsod gotovo število UDBE, komuni-
si mislil, da gori. Le vreme se stične tajne policije.
Listek za psa
Med tiste, ki so jim britanske železnice priznale prosto vozovnico', se je uvrstil prvi pes, če-tveronažni prijatelj sprevodnika Freda Waldrona. Sprevodnik, ki je pri železnici že dvajset let, po smrti svoje žene ni mogel najti nikogar, ki bi bil voljan skrbeti za njegovega psa, kadar .je on na službeni poti. Na železniško upravo je naslovil prošnjo, da bi smel jemati psa s seboj. Prošnji so ugodili, pes je dobil dosmrtno prosto vozovnico.
(Nadaljevanje)
H.
Kaj nam je škof Rožman
v begunstvu in izseljenstvu pomenil?
Škof Rožman se je v času svojega bivanja v tujini po 5. maju 1945 dostikrat predstavil kot “škof v eksilu”. Tudi podpisal se je večkrat, zlasti na uradnih listinah “ljubljanski škof v eksilu”. Zato tudi mi smemo govoriti o njegovem življenju v eksilu, obenem pa trditi, da je ta doba v vsakem oziru višek njegovega življenja:	višek trplje-
nja, pa tudi višek delavnosti in uspehov. V tem času je škof na sebe popolnoma pozabil in se je v nenehnem odpovedovanju samemu sebi vsega žrtvoval slovenskim vernikom .v zamejstvu, obenem pa sam dozoreval v svetniški lik.
Škof z begunci čustvuje in trpi
Škof Rožman se je prvi med nami v tujini znašel. Bil je prvi, ki je videl in-razumel njihovo trpljenje pa tudi nove nevarnosti, v katere so prišli. Prvi se je zavedel, da je škof velikega dela beguncev, vedel pa je, da tudi drugi Slovenci v begunstvu nanje gledajo in od njega pričakujejo pomoči in tolažbe, prav tako, kakor tisti, ki so iz njegove škofije.
Že 24. maja 1945 jim je napisal svoje prvo pismo, ki ima značilen naslov:	“V Gospodu
ljubljeni rojaki!” Namenjeno je bilo vsem trpečim Slovencem, ki so. pribežali na tujo zemljo. V pismu pravi, da “smo bili prisiljeni zapustiti svojo domovino in se podati na težko pot begunstva”. Nato govori o žrtvah be g u n s k e g a življ enj a: “Teh žrtev res ni malo. Deloma razno pomanjkanje bodisi hrane iri stanovanja, bodisi najenostavnejše udobnosti in razumevanja našega bednega položaja; deloma pa grenka ski’b za svojce, ki so ostali v domovini.” Kasneje v pismu “vsem častitim sobratom in v Gospodu ljubljenim vernikom, ki se nahajajo v Italiji”, ki ima datum 14. avgusta 1945, škof že ne izključuje več možnosti, da bi “preskušnja izgnanstva trajala do konca našega življenja”, četudi “proti vsemu pričakovanju”.
Škof begunce tolaži
A obenem zna škof begunce tudi tolažiti in bodriti, predvsem pa jih uči trpeti. “Najvažnejše v našem begunskem življenju, je, da se vzdržimo vsaj na oni moralni višini, na kateri smo bili doslej doma. Vse moramo storiti, da ne propademo. V materialnem oziru bomo verjetno vsaj nekoliko propadali, kar se tiče prehrane in obleke, ki je nismo mogli dovolj vzeti s seboj na pot. Ne smemo pa duhovno propasti, ampak versko in moralno nas mora življenje v izgnanstvu le bolj utrditi in spopolniti.” (Zgoraj navedeno škofovo pismo 24. maja 1945.)
Begunci naj s Kristusom trpijo, škof jih najprej spominja na besede apostola Pavla, ki o sebi trdi: “Kakor je trpljenje Kristusovo v nas obilno, tako je v Kristusu obilna tudi naša tolažba. “Nato pa jim daje tale prelep nauk: “Tolažba Kristusova bo v nas in nam bo pomagala vse prenašati vdano, mirim in hrabro in nas bo končno privedla do zmage, če svoje sedanje trpljenje tako združujemo z Jezusovim trpljenjem, da moremo reči, da je trpljenje Kristusovo v nas.” (Zgoraj navedeno škofovo pismo 14. avgusta 1945.)
Dokler je mogel, je škof begunce tolažil tudi z osebnimi obiski po raznih taboriščih v Avstriji. Tako je 1. julija 1945 obiskal taborišče v Peg-gezu pri Lienzu,- kamor je
malo prej bilo dodeljenih kakih 3000 slovenskih beguncev. Tam je dožival “naravnost triumfalen sprejem. Maševal nam je na prostem sredi taborišča ter naš z navdušeno besedo potrdil in potolažil.” (Dr. Jože Jagodic, n.n.m.)
Ko je bil v škofijski palači v Celovcu konfiniran, je mogel trpčem beguncem več ali manj biti tolažnik samo s svojimi pastirskimi pismi. Tako je na svečnico 1946 napisal zanje globoko zasnovan pastirski list o božji previdnosti, ki ga po pravici smemo prištevati med bisere slovenskega nabožnega slovstva, če ne celo med najboljše stvari nabožne literature sploh, škof je mogel pisati tudi zasebna pisma in. dvigati tiste, ki so v težavah begunstva omahovali in pri njem iskali sveta. Osebno pa je vlival tolažbe v srca tistih, ki so prihajali k njemu v celovški dvorec. Ko pa je v poletju 1948 prišel v Združene države, je mogel neovirano obiskovati po obeh Amerikah raztresene slovenske rojake, tiste, ki so medtem iz nekdanjih beguncev postali-izseljenci, in tiste, ki so se tam naselili že pred drugo svetovno vojno. Učil jih je, tolažil in svaril. Prav tako je dvakrat mogel priti tudi med naše izseljence v Zapadni Evropi.
Škof ne tolaži samo z besedo, ampak tudi z dejanji
Že škofova beseda je na begunce delovala kakor balzam na skelečo rano. A tolažil jih je tudi v dejanju. Sam je pogrešal najpotrebnejših stvari, pomagal pa je drugim s tem, kar je od dobrih ljudi dobil zase.
Župnik Vauti mu je nekega dne v škofijo v Celovcu princ* * sel “za priboljšek kos slanine, jed, ki je bila v tistih prvih povojnih mesecih posebno zaželena”, škof je dar hvaležno sprejel in shranil, rekoč: “To bo pa prav prišlo kateremu ubogemu beguncu!” “Tisti čas—pripominja župnik Vauti — “je mnogo beguncev iskalo pri njem pomoči, nasveta in tolažbe.” (Gradivo, štev. 10.)
Begunka, ki je za časa škofove konfinacije služila v celovškem škofijskem dvoru, pripoveduje, da so ga tudi njegovi sorodniki večkrat prišli obiskat. “Prinesli so mu tudi kaj za pod zob, kar je bilo takrat zlatega denarja vredno. Nikdar ni sam pojedel. če je bilo treba kaj skuhati, je dal v skupno kuhinjo, da smo vsi jedli. To je v kuhinji posebej naročil, da mora biti za vse. če je pa bilo kaj takega, kar je bilo treba takoj pojesti, je bratovsko delil z menoj. Seveda je dal tudi na mizo za vse gospode stvari, katere so bile takoj užitne.” Vedeti moramo, da je takrat poleg škofa Rožmana in nadškofa šariča in poleg domačega omizja s škofom Kostner-jem na čelu “še povprečno 40 begunskih duhovnikov bilo v škofiji. Vsem smo po moči kuhali. Takratne razmere niso bile posebno dobre. Tudi v škofiji smo jih čutil.” (Gradivo, štev. 84.)
Isto begunko je škof Rožman nekega dne povabil v svojo sobo in ji rekel:	“Deset
dolarjev sem dobil iz Amerike. Ko sem jih zamenjal, sem dobil zanje nekako S 190. — Pa si bova bratovsko delila.” “Sto jih je dal meni, ostale pa J8 obdržal. Ko sem mu i-ekla, da to ni bratovsko, se je nasmejal in dejal, da jih bom lahko porabila.” (Gradivo, štev. 84.)
(Dalje prihodnjič)
— V Bostonu imajo kar 28 cest imenovanih po Adamsu.
Po Hirschevi -- J. M.:
V ¥dl©¥lll
graščinskega jezera
Mirko je zastavil zadnje vprašanje Mihonu z glasom, ki je izražal skrb, toda Mihonu se je zdelo, da je ta skrb ponarejena, zato je ostro odvrnil.
“Prav za prav sem prišel k vam, da bi od vas kaj izvedel, ne pa zato, da bi vam dajal pojasnila. Ali res ne veste ničesar o gospodični Ogorel-čevi?”
“Ne,” je odgovoril Jug krat-, ko in njegovo čelo se je zmračilo.
“Včeraj je niste videli?”
“Ne,” se je spet glasil odgovor, vendar je Mirko pri tem pogledal v tla.
“Tudi niste včeraj poizkušali govoriti z njo?” je nadalje vprašal nadzornik.
‘‘Zakaj? Kaj me pa gospodična Ogorelčeva briga ” je odvrnil mladenič.	, I
Zdaj pa je posegla v pogovor mati in rekla:
“Mirko, gospod nadzornik je že poučen o tvojem razmerju z gospodično Vero!”
“Prosim vas, gospa, da me pustite z gospodom sinom za nekaj časa samega.”
Mihon je izrekel te besede vljudno, vendar zapovedljivo.
Ne da bi bila še kaj pripomnila, je šla Jugovka iz sobe.
“Kaj pomeni to, gospod nadzornik? Ali me hočete uradno zaslišati?” je vprašal mladi visokošolec in sedel na stol.
“Tako rekoč,” je odvrnil Mihon mirno in prav tako sedel.
“Zaradi tega ste torej odstranili mojo mater,” je vzkliknil Mirko in njegove oči so se zabliskale od jeze. “če ste poučeni o mojem razmerju z Vero, morate torej vedeti, da si ni mogla izbrati naše hiše za svoje skrivališče.
Sicer pa vas prosim, da pre-iščete vso hišo.”
“O, saj ne mislim, da je mlada dama pri vas,” je dejal uradnik zasmehljivo, “sodim pa, da veste, kam je šla.”
‘‘Ne vem,” je odvrnil Mirko.
“Vera je bežala pred menoj.
Ni se hotela pogovoriti z menoj. Mnogo sem trpel zaradi tega.”
“In vaša ljubezen se je iz-premenila v sovraštvo,” je pripomnil Mihon in ostro pogledal Juga.
Čelo mladega moža se je pobarvalo. “Kdo vam je to rekel?”
“Vaše obnašanje. Namesto da bi si delali skrb zaradi tega, ker je ljubljeno dekle izginilo, samo tožite zavoljo krivice, ki vam jo je baje storila. Veste, vaše obnašanje je tako nenaravno, tako narejeno.”
“Prosim vas, gospod nadzornik !”
“Ni mogoče, da ste kdaj ljubili gospodično Ogorelčevo.
Vaše obnašanje ne izraža tega. Ali pa se pretvarjate, da bi nekaj prikrili,” je nadaljeval Mihon.
“V čem imate dokaze za svojo trditev?” je vprašal Mirko.
“Za dokaze bom poskrbel, le zanesite se name,” je odgovoril Miihon. “Vi torej vztrajate na trditvi, da ne veste, kje Je gospodična Ogorelčeva?”
“Da.”
“Kje ste bili včeraj popoldne?”
“V gozdu. Potem pa sem se vrnil domov. Zvečer sem se odpeljal v Ljubljano.”
Nadzornik je skomignil z Vamami. “Kako pa si razla- toval v tujino.’
gate dejstvo, da mlade dame ni od nikoder?” je vprašal.
“Tega ne morem vedeti. Morda je zbežala, morda pa si celo vzela življenje.” Zadnje besede je izgovoril Mirko skoro išepetaje. “Vi ne veste, kaj vse so ipočeli, da so jo odvrnili od mene!”
Na Mirkovem obrazu se je pojavil izraz hude duševne bolečine.
“Ali je mogoče, da jo je kdo umoril?”
Mirkov obraz se je čudno izpremenil. Vsa barva je izginila z njega in oči so se mu široko odprle, kakor bi bile zagledale .pred seboj nekaj strašnega. Stegnil je roke in dejal: “Ne, ne! Kdo bi mogel storiti kaj takega?”
‘Oblastva bodo to že dognala. Vsakega poštenega državljana dolžnost je, da pomaga iskati storilca. Upam, da nam boste tudi vi pomagali,” je menil Mihon in se obrnil, da odide.
“To se razume,” je zamolk*-lo odgovoril Mirko in spremil uradnika do vrat.
Mihon je stopal skozi dvorišče in se razgledoval na vse strani. Pred njim so bežale lepo rejene kokoši in race, iz čistega svinjskega hleva pa se je oglašalo kruljenje svinj. Opazil je tudi vrt, v katerem je cvetela vrsta vrtnic vseh barv. Povsod je vladal najlepši red.
Jugovka in njen sin nista napravila nanj baš neprijetnega vtiska. Priznati si je tudi moral, da se mu mladi Jug ni videl sposoben za lahkomiselno igračkanje z mladim dekletom. Kljub temu je bil prepričan, da mu mati in sin nista povedala resnice. Nekaj sta mu prikrivala, zato sta oba tako nerodno odgovarjala.
Za ostrejši nastop proti mlademu Jugu še ni imel povoda. Sklenil pa je, da ga ne bo izpustil izpred oči. Morda pa je imela Jugovka prav, ko je rekla, da je Vera le odpotovala, da se izogne vsem neprijetnostim. če je tako, je med tem že moralo prispeti od nje kakšno sporočilo v Gozdnik.
Preden se je vrnil Mihon v Gozdnik, je šel še na železniško postajo in povprašal, ali so sinoči videli Mirka Juga, da bi se bil odpeljal. To so mu potrdili. Vedeli pa niso povedati, ali je bil sam ali v družbi s kom drugim, ker je bilo precej ljudi na postaji.
Baš ko je zapustil postajno poslopje, je pridrdral na postajo vlak iz Ljubljane in izstopil je mlad mož z dobrodušnim obrazom.
“O, gospod Orešnik,” ga je nagovoril Mihon in mu stisnil roko. “že nazaj? Kakor sem čul, ste nameravali za več tednov izostati.”
“To je tudi bila moja namera,” je odvrnil Orešnik, ki se je začudil zaupnemu pozdravu moža, ki ga je le površno poznal. “Hotel sem v družbi z več tovariši napraviti izlet v Beograd in Srbijo, pa so se mi tovariši skujali.”
“V Oklešnici je v takile vročini prav prijetno, ker imate gozd v bližini,” je napeljeval pogovor policijski nadzornik. “Stanujete pa tudi v prijetnem stanovanju. Gospod Jug je vaš prijatelj, kaj ne?”
“Da, da, poznava se že vrsto let iz Ljubljane, kjer sem obiskoval učiteljišče, a on je bil v gimnaziji. Pred nekaj dnevi mi je pisal, da bo odpo-
Vse cene za prirodni plin pod federalno kontrolo
WASHINGTON, D.C. — Pri. rodni plin je postal steber našega gospodarstva, kar pred drugo svetovno vojno še ni bil. Od takrat se je njegova potrošnja dvignila za 800% lani smo ga porabili že 16 trilijonov kubičnih čevljev. Prirodni plin torej uspešno tekmuje tako z elektriko kot z nafto in premogom.
Prirodni plan spada načeloma pod kontrolo federalne komisije za pogon (FPC). Komisija pa le težko uveljavlja svoje pristojnosti, kajti lastniki narodnih bogastev, med njimi tudi plina, ji stalno pred sodnijami oporekajo pravico, da bi se smela vmešavati v njihove posle. Komisija si je pred sodnijami do sedaj priborila pravico, da določa cene za posebne vrste prirodnega plina. Sedaj si hoče priboriti iste pravice za vse vrste prirodnega plina. Seveda bodo lastniki plina šli zopet na sodno pot, ki bo pa trajala precej časa.
Sedanja tržna cena na debelo za prirodni plin je okoli 20 cen tov za 1,000 kubičnih čevljev. FPC bi to ceno rada znižala za četrtino na osnovo 16 centov. To bi seveda pocenilo tudi cene na drobno za stanovanjsko in ku hinjs£o rabo. Do pocenitve ne bo kmalu prišlo, lahko pa imamo vsaj upanje, da se nam plin ne bo podražil.
Je še srečen otok na svetu: Channel Isle!
SARK, Channel Isle. — Ta mali otok se nahaja med Anglijo in Francijo v Rokavskem zalivu. Je dolg 3 milje, širok pa poldrugo, ima samo 520 prebivalcev. Ti večinoma živijo od turističnega prometa, ki ga pa naravnost ovirajo, če smemo tako reči. Na otoku je prepovedan vsak promet z avtomobili in ka-mijoni. Dovoljeni so poleg bici-kljev samo traktorji, toda smejo voziti samo s hitrostjo 9 milj na uro. Letos je neki traktorist vozil s hitrostjo 12 milj in bil zato takoj po predpisih kaznovan.
Otok je na pol samostojna država, je sicer “zvezan” z Anglijo, toda ne plačuje nobenih davkov. Seveda je tudi zunaj angleške carinske meje, zato je tam alkohol izredno poceni in cigarete seveda tudi. Otok je že 400 let priključen na Anglijo. To so prebivalci tudi s primerno resnostjo praznovali. Med vojno so bili pod nemško okupacijo, toda svojega načina živ-vljenja niso menjali. Pečajo se kmetijstvom in ribolovom. Imajo seveda tudi lastno javno upravo in sodnijo. Nad vsemi zakoni pa vlada tradicija.
Kongres pridno dela
tudi ta teden
WASHINGTON, D.C. — Kongres bi tudi ta teden rad spravil pod streho dva važna zakona. Senat naj bi izglasoval zakon o novem federalnem tajništvu za mesta. Pravijo, da niso vsi senatorji navdušeni zanj, toda večina se bo dobila. Predstavniški dom pa bo izglasoval zakon o podpiranju krajev, ki jih je zagrabil gospodarski zastoj.
Med tem se odbori obeh domov ubadajo z zakoni, ki jih predsednik Johnson še zmeraj smatra za nujne. Spisek je že precej dolg. Ako bo Kongres šel v septembru na počitnice, ga bo treba skrajšati. O tem v Kongresu že razpravljajo, v Beli biki pa ne nasprotujejo takim govoricam, ne podpirajo jih pa seveda tudi ne.
Washington ustavil podpiranje dominikanske junte
SANTO DOMINGO,. Dom. 'rep. — Član OAS in ameriški diplomat Bunker je koncem julija povedal načelniku dominikanske junte generalu Imbertu Bar-reri, da Amerika ne bo več direktno podpirala nikogar, anK pak samo preko redne domini-
kanske začasne vlade. General Imbert bo tako že ta mesec prišel v zagato, kajti sam spravi komaj tretjino denarja skupaj, kar ga rabi za plače svojih vojakov in oficirjev. Radi tega je zavladalo med junto in delegacijo OAS precej napeto razmerje, ki se izraža v tišini pred viharjem.
-----o------
V Berlinu so začeli pogajanja o potnih dovoljenjih
BERLIN, Nem. — Sedanji sporazum o potnih dovoljenjih za obiske iz zahodnega Berlina v vzhodni poteče 24. septembra. Mestna uprava v zahodnem Berlinu je zato začela z vzhodno komunistično upravo nova pogajanja za sporazum, ki naj bi veljal za konec tega in celo prihodnje leto.
Komunisti so pristali na pogajanja, vendar ne kažejo veselja, da bi pogajanja hitro zaključili. Berlinski župan je o začetku pogajanj obvestil vse tri okupacijske oblasti, ameriško, angleško in francosko. Mislijo, da se bo novi sporazum držal v bistvu besedila dosedanjega. Dosedanji sporazum je o-mogočil 2.5 milijonov obiskov. —o—------------------
— Penicilin je bil odkrit leta 1929 v Londonu na Angleškem.
Ženske dobijo delo
Iščemo
Kuharico za zajtrk, ure od 7. zj. do 2. pop.
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave.
EN 1-5214
(x)
Delo dobi
Žena ali dekle, ki razume slovensko in angleško, dobi delo v pisarni. Katero zanima, naj piše na: Box 123, Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Aev. Cleveland, Ohio 44103.
(x)
Strojne šivilje
Stalno delo. Prednost imajo izkušene, ki delajo od kosa, — ampak tudi izučimo izbrane. — Garantirana plača od ure. Dobra plača od kosa. Starost do 45.
Zglasite se od 8:30 zjutraj do 4:00 pop. od ponedeljka do petka.
JOSEPH & FEISS 00.
2149 W. 53 St.
(blizu Lorain Ave.)
(154)
IZUČIMO STROJNE ŠIVILJE
Izučimo sposobne posameznice za delo v naši tovarni. Ta služba je stalna in nudi plačo od kosa.
Zglasite se od 8. dop. do 5.
pop., od ponedeljka do petka.
v
JOSEPH & FEISS CO. 2149 W. S3 St. 961-6000
(157)
Hišno delo
Iščemo žensko za hišno delo v Euclidski okolici. Plača $11 na dan. Kličite IV 6-1948.
(153)
TOVARNIŠKE DELAVKE
za sestavljanje Oglasite se na
990 E. 67 St.
od 9. zj. do 4 pop.
(156)
Help Wanted — Female
General Office
Girl for general office work. Must type. Full time. Not over 30. Call UT 1-5158.	(154)
Delo za ženo
Iščemo žensko, enkrat na teden, morda več, za lahko hišno delo in čuvanje otroka, v okolici Beverly Hills. KE 1-7039.	(154)
Mirovna pipa
PIPESTONE, Minn. — Kamen, iz katerega so Indijanci skozi stoletja izdelovali svoje mirovne pipe, je mogoče dobiti tu v večjih količinah na raznih krajih.
------o------
— Portoriko ima 3,400 kv. milj površine.
MALI OGLASI
V najem
5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214.	(x)
Hiša naprodaj
Zidana hiša, ranch tipa, 3 spalnice, naprodaj v Indian Hills. $40,000. Kličite lastnika za sestanek IV 6-4757. (160)
Naprodaj
Moška obleka, mere 40 in 42, suknje, jopiči, srajce, hlače, površniki, tudi “Dormeyer” cake mixer in G E likalnik. Kličite IV 1-8854.	(153)
Grocerija in mesnica naprodaj
Po zmerni ceni se proda grocerija in mesnica, obstoječa že 30 let. Lastnik gre v pokoj. 6024 St. Clair Ave. HE 1-7066.
(156)
V ZAMENO
Brez naplačila V A
Na 16001 Holmes Ave. hiša s trgovino blizu Slovenskega doma, zidana, ograjen vogalni lot 44 x 120, garaže, spodaj trgovina, 2 sobi, umivalnica, zgoraj 7 sob in kopalnica, že napeljane cevi za drugo kopalnico, plinsko-parna kurjava, vdelan mesni hladilnik, D 1-2 in C -2 licence. Se zamenja za eno ali dvo stanovanjske hiše, lote, zemljišča, druge hipoteke, jamstva, zemljiške pogodbe, delnice ali kar že imate.
FRANK KILBANE REALTY CO.
11601 Detroit LA 1-2722 REALTOR
(12,13,19,20 avg)
Euclid, Ohio
Severno od bulevard, tri-družinska hiša naprodaj, privatno obrežje. Cenjeno za prodajo. CH 1-1467.	(155)
V najem
Oddamo spodaj 3 večje sobe in kopalnico. Zelo pripravno za starejši par. Ako delate in imate dete, tudi tega sprejmemo v varstvo. Kličite 431-3373.	(154)
Dobri kupi na dobrih prostorih
E. 147 St., blizu St. Clair Ave., 6-sobna hiša, zelo čisto znotraj in zunaj. Zgleda kot nova, garaža. $13,900.
E. 60 St., bungalow, 4 spalnice, zidana garaža za 3 kare. Prava cena za hitro prodajo.
Myron Ave., 6 prostornih sob, v dobrem stanju, plinski furnez, polna klet. Res dober kup za $10,900.
E. 174 St., blizu bulevarda, dobro izdelana zidana hiša, omrežena veranda, velika sprejemna soba, sončna soba, jedilna soba, kuhinja spodaj; 3 spalnice na drugem, velika sončna soba. Se lahko rabi kot Spalnica; kopalnica vsa po-ploščena; zidana garaža za 2 kare. Lot 60 x 150. Cena prava.
E. 174 St., sprejemna soba, jedilnica, kopalnica, ena spalnica spodaj, 3 spalnice zgoraj, garaža za 2 kare; velik lot. Cena samo $21,000.
Imamo več drugih lepih hiš. cenjene prav. Kličite nas.
KKIFIC REALTY
IV 1-9980
Hranite denar za deževne dneve —kupujte U. S. Savings bonde!
RABITE EAGLE ZNAMKE KOT DENAR V VSEH 5 MAY COMPANY TRGOVINAH
Mohawk bombažne muslin rjuhe lemnlh barv, (rtaste, enobarvne ali z okusnimi cvetnimi vzorci
Dvojno črtaste v temnih barvah, gladke rjuhe dvojno črtaste s 5 inč širokim temnobarvnim robom. Enake enobarvne raztegljivo prikrojene spodnje. Živo rožnate, svetlo modre, olivne in zlate barve.
Med poletnimi cvetnimi vzorci gladkih in, dolnjih prikrojenih rjuh izberi modre, zlate ali rožne barve, ki se bodo tudi lepo ujemale s temnimi enobarvnimi prikrojenimi rjuhami. Kupite sedaj in prihranite pri teh cenah.
72x 198” gladke ali spodnje prikrojene, male
.49
vsaka
81 x 108” gladke ali spodnje prikrojene velike ...... 2.79 vsaka
42 x 36” prevleke za blazine, enobarvne ali modre .... 79c vsaka
BELA RAZPRODAJA V AVGUSTU
Du Poni Dacron 88" pregrinjalo za žimnico
3‘9S
Dvojno pritrjeni trak, primerno za pranje in sušenje v stroju, ker je polnjeno z DuPont Dacron, brez šiva, prešito in ne alergenično, pokrito z belim bombažem.
Mala mera, pritrjeni trak ....... 4.99
Mala mera, prikrojeno ............ 4.99
Polna mera, prikrojeno .......... 5.99
Evropske blazine polnjene s puhom
Velike
21 x 27”
Izredno velike 23 x 29” .....
.....................  '6'®®	vsaka
.......................  7^®	vsaka
POSEBNO MEHKE, polnjene s 100'? prožnim evropskim pubom.
SREDNJE MEHKE, 50'. evropski puh, 50'J drobno perje.
TRDE, 10 O evropski puh, 90'< perje.
Izvršujemo naročila po pošti in telefonu ........... Kličite CH 1-3070
KLETNI DOMAČINSKI ODDE LEK V VSEH 5 TRGOVINAH
' Oskrbnik je govoril kar v eni sapi; logar je poslušal in vendar ni slišal nie, kajti vse njegove misli so bile pri medlem mošnjičku, o katerem je zopet spregovoril, kakor hitro je debelušni govornik prestal za trenotek s svojo besedo.
‘‘Ali ne mislite, blagorodni, da bi bilo spričo in glede moje dvojne službe že tri leta sem — ko sem logar in lovski mojster—?”
“Ta, ta, ta, jelite, dva naj vzdržujemo v takemle gozdiču, da bosta drug drugega podila po njem!”
“Podila, kakopa!” je odvrnil Schinnagel užaljeno. “Blagorodni naj enkrat le sam prehodi Taferlski les, če je gozdič ali ne—”
“Kratko in malo, torej?” je vprašal Weinmaister. Sklenil je roke nad trebuhom in vrtel palec ob palcu.
“Za šiling doklade bi prosil—”
Weinmaister se je napol obrnil na desno proti odprti omari in zijal z ljubeznijo na vrč, ki je kazal človeško lice; kakor da ga vidi prvokrat; slovesno je odgovoril logarju: “Kar nič mi niso všeč circuli vitiosi; ali vam nisem pravkar rekel, da mirujte s tem? Sam ne morem nič napraviti, prev-zvišeni pa — da stene nimajo ušes! — je stiskač. Potrpite! Potrpljenje je zasluženje. česar pod sedanjim gospodom ni, se morda pod prihodnjim zgodi. — Hahaha! Saj sem res skorajda pesem naredil— hočete še kaj?”
Logar vidi, da to pot ni kaj opraviti. Ne, nič da noče več; vrže puško, ki jo je bil snel iz spoštovanja, ki ga je dolžan oskrbniku, čez ramo, si popravi torbo, se priporoči blagorodnemu in gre žalostno in trdo po mogočnih stopnicah. Še preden je doli, se priziblje oskrbnik za njim. “Sporočite gospodoma mojo vdano usluž-nost, Yelderndorffe mislim, a ne pozabite.” Logar je odvrnil rezko, da še ne ve, ali pojde tja; kesno da je že. Pa še k provizorju da mora.
“Provizor — optimae” —je zanosijal Weinmaster in se za-pačil. Stala sta v vratih. Iz kopice pretepajočih se psov se je pripodil Schinnaglov da-kelj in začel svojega gospodarja obskakovati. Logarjev pomočnik je planil iz kuhinje, kjer se mu je pri oskrbniških deklah godilo kakor na svatbi. Od cerkve, iz zvonika, ki stoji za pustim grajskim dvoriščem, je temno udarila ura.
‘‘Kaj je že štiri?” je vprašal Schinnagel.
“Pol štirih, čujte, Schinnagel!” Razkoračeno in z rokami, sklenjenimi pred trebuhom je stopil oskrbnik tesno k Schinnaglu. Spregovoril mu je na uho, a čisto glasno: “K Wolfu ste namenjeni? Kaj pa imate opraviti pri njem?”
“Nekaj zaradi žene.”
“Tako, zaradi žene. čujte,” —i Weinmaister je prijazno potrepljal logarja po ramenu, — “s tem frkolinom Wolfom ne imejte nikar preveč opravka. Že prej ga ni maral nihče, zadnje čase pa se je osovražil pri vseh poštenih ljudeh, ker toliko laja na Yelderndorffe. Saj smo menda tudi katoliški. Pa to že ni ničemur več podobno. Vsako nedeljo v pridigi samo o krivovercih in zopet krivovercih in nič drugega kot krivoverci — fej zlodej, do tu
sem že sit tega.” Weinmaister si je potegnil z roko od solz-nice do druge preko svojega obilnega vinskega nosu.
“Zakaj pa ne bi pridigal proti krivoverstvu,” je pripomnil Schinnagel, ki mu Wolf sicer ni bil popolnoma po srcu, pa je bil mož to pot take volje, da ga je imelo nagajati oskrbniku. “Saj vsi molimo, da bi se krivoverstvo iztrebilo. Bo vendar kot župnik smel o tem pridigati.”
‘Za iztrebitev takih faru-cljev naj bi molili, ti nam delajo krivoverce,” je zasopihal Weinmaster jezno. “Glej figuram, dokaz! Ali smo kdaj prej kaj čuli o prekrščevalcih tu v Pechlarnu? No! Zdaj imam kar dva v turnu. Kdo pa je tega kriv? Wolfova norska grobost, ki žene meščane iz cerkve in v čevljarske konven-tikle. Pa saj bom o prvi priliki o tem pisal prevzvišenemu gospodu v memorandu.”
“Je pač marsikdo grob,” je modroval logar; moža sta se zdajci zlostno spogledala. Pa je logar oči povesil. “Glede grobosti bo pa že res, blagorodni,” je priznal. “Moja žena je mnenja, da ne more nič za to, ki se je rodil v Zalesju, kjer so vsi ljudje grobi.” “Ohohoho,” je zarjul Weinmaister, da se mu je potresel trebuh kakor preobjedenemu favnu, “lepa olajševalna okoliščina, to Zalesje. Nu, če je možicelj pomejniški, ga ne bom vnaprej prehudo sodil. Le pojdite k njemu, Bog naj vam blagoslovi; opravite pri njem, kar vam je naročila -žena, bog-vari pa, da bi kaj zinili in povedali, da mislite iti potem k Velderndorffoma. Vrli Zale-ščan bi vas utegnil požreti, kar bi bilo vendar hudo škoda.— Hej, Mila, mojčica, ali šo štruklji gotovi?” je spremenil svoj govor, ko je opazil, da stoji v kuhinjskih vratih debeluška
DOLG NOS — Slon seže s svojim rilcem, v katerega je podaljšana njegova zgornja čeljust z nosom, lahko zelo daleč. Na sliki ga vidimo, ko skuša priti do listja na vejah v bližini svoje staje.
J
Družba
sv. Družine
THE HOLY FAMILY SOCIETY
Ustanovljena 23. novembra 1214
v Zedinjenih Državah QnilnS* Inliat i|| Inkorp. v drž. Illinois Severne Amerike JvUC£. JUlICl, I<1.	14. maja 1915
Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse.’’
GLAVNI ODBOE:
Predsednik: STEVE J. KOSAR, 235 Tioga St, Bensenville, 111.
1.	podpredsednik: Louis Barbič, 1424 Highland Ave., Joliet, 111.
2.	podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St, Joliet, 111, Tajnik: JOSEPH J. KONRAD, One Fairlan« Drive, Joliet, 111. Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St., No. Chicago, 111. Blagajnik: ANTON J. SMREKAR, R. R. 1 Oak Ave., Lockport, 111. Duhovni vodja: Rev. ALOYSIUS MADIC, O.F.M.
Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St.,
Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR:
FRANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, HI.
MATTHEW KOCHEVAR, 405 Parks Ave., Joliet, 111 JOSEPH SINKOVIČ, 2519 So. Austin Blvd., Cicero 50, lit
POROTNI ODBOR:
ANTHONY TOMAZIN, FRANCES YUCEVICIUS, MARY RIOLA
Direktorica prireditev: NANCY OWEN

poslušal nekaj trenotkov ta ropot, dejal nato svojemu pomočniku:	“Pojdi, Jernej,”
požvižgal psu: ‘Ti-i, čuvaj,” in odkorakal skozi vhod in čez most, pod katerim je ležal jarek brez vode in poln sinjih in belih cvetov.
Ko je stal onstran mostu, je rekel pomočniku:	“Prepelji
se domov, kadar ti bo ljubo, in pozdravi logarico! Jaz imam .opravka še v Krummnusbau-mu in se bom prepeljal odtam v Harlanderjevem čolnu ali pa Creuzedjevem, kakor nanese. Ob sedmih bom gotovo doma.”
Logar je krenil k župnišču po glavni ulici in čez cerkveni trg, kar je nekako dve sto korakov poti. Na trgu je ležalo še nekaj zadnjega in poznega snega, ozračje pa je bilo milo kakor poleti. Prišel je na glavni trg, kjer stoji vodnjak naše ljube Gospe Zmaguj; prešel je skozi starinski obok cerkvenega stolpa, hodil mimo Kar-nesskega samostana v Widum, ki leži majhen in neznaten v malem vrtu. Tu je gledala ženica kanonične starosti iz hiše in zameketala z golšavim glasom :
URADNO GLASILO:
AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103
•
Družba Sv. Družine je bila ustanovljena 1. 1914 in je katoliška bratska organizacija, katere naloga je čuvati dom in družino.
Nudi vrsto življenskih zavarovanj: običajno za celo življenje, za 20 let plačevanja, za 20 let z izplačilom, za 5 let, 10 let in družinski načrt.
Življenjsko zavarovanje z ozirom na starost:
Do 16. leta, mladinski oddelek	$10,000
Od 17 do 35, odrasli oddelek	$15,000
Od 35 do 40, odrasli oddelek	$10,000
Od 41 do 45, odrasli oddelek	$ 2,500
Od 46 dalje	Vse bolniške
Zavarovanje za bolezen in nesrečo (Bolnišniško zavarovanje), ki ga nudi družba: za dohodek, bolnišnico, zdravnika in operacije. Družba nudi bolniško zavarovanje vsem katoličanom od treh mesecev do 80 let starostL
Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na glavnega tajnika:
JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, 111. 60434 ^---------- ■■ —---------------------------------------------------
golih rok in višnjevordečih lic. “Takoj, takoj pridem pokušat, ljubica sladka! — Srečno, Schinnagel. Ne pozabite, pse je treba na vrvco, ko se divjačina pari.”
Te rekši je izginil visoki
gospod v kuhinji, odkoder se je oglasilo zdajci divje razsajanje; njega je bilo čuti, kako treplja ženske in se rezgeta, dekleta pa, kako vrešče; glasneje ko vse druge je vreščala češka kuharica, Mia. Logar je
“Oče, gospod logar, Bog sprimi, oče! častiti gospod so doma, kar gori pridite, oče!” Logar je vstopil skozi zanemarjena vrata in po veži, ki je bila kakor grobnica temna in mokrotna; nato je tipaje šel po stopnicah navzgor v župnikovo sobo. Ko je glasno potrkal, je bilo čuti od znotraj debel glas: “Kdo je?”
“Jaz, Schinnagel. Hvaljen bodi Jezus Kristus!” je odgovoril logar in stopil v sobo; pes je legel pred vrati.
Soba je bila mračna, zakajena in prazna in je imela kot edini okras troje velikih, kaj malo lepih podob o trpljenju našega Gospoda.
Sredi sobe jp stal župnik, širokopleč, grobo kosten moški svojih šestdesetih let v obnošenem talarju, ki mu je segal za silo do gležnjev, in se bril.
Ko je videl vstopivšega obiskovalca, je odložil britev na
Lep kos govedine je vedno okusnejši, če je pečen na rešetki kar nad ognjem. Samo ogenj more dati tisti posebni, delikatni okus. Prav tako je s pivom. Le varjenje neposredno nad ognjem more izvleči iz sestavin vse, kar je potrebno za boljši okus in tako ustvariti najokusnejše pivo. Zato je Stroh’s pivo
varjeno neposredno nad ognjem. To je edino ameriško nad ognjem varjeno pivo. Poskusite Stroh’s ... vsaj enkrat! Boste okusili razliko, ki jo napravi varjenje nad ognjem. Kar verjetno je, da bo posebni okus edinega nad ognjem varjenega piva zmagal, da se vsi odločimo za Stroh’s pivo.
OKUS VARJENJA Z OGNJEM
Naravnajte ABC-TV BASEBALL vsako soboto, WEWS, Channel 5.
mizo in potisnil milnico v predal, si obrisal obličje z modro ruto, si zapel suknjo pod vratom in zaklical medtem: “Lepo, da vas zopet enkrat vidim. Kaj bi radi?”
“Marija je dala lepo vprašati, kdaj bi prišla ta teden
k spovedi.”
■‘Ali je že toliko pri moči?” je vprašal župnik s prijaznim glasom, “da si upa čez Donavo? Tedna ni Bog ve kaj več, naj pa jutri pride.”
(Dalje prihodnjič)
EUCLID POULTRY
V zalogi Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izberite!
HOWARD
549 EAST 185 STREET, EUCLiD
BAKER
KE 1-8187
F BLAG SPOMIN
DESETE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE SOPROGE, MAME IN STARE MAME
Mary Gorišek
roj. CIMMERMAN
25. decembra 1889 — umrla 12. avgusta 1955.
Let deset Te zemlja krije, truplo Tvoje v grobu spi.
Pri nas pa žalost je velika, ker Te več med nami ni.
Blag spomin na Tebe, draga, bo živel v nas do konca dni, ko bomo se v nebesih snidli, veseli zopet bomo vsi.
Žalujoči:
ANTON, soprog
Hčerke: MRS. JULIA STINCHCOMB. MRS. MARY SKEDELL, MRS. JOSEPHINE PA VELKA, MRS. FRANCES WESLEY Sinova: RUDOLPH J. in ALBIN A.
VNUKI in VNUKINJE
Cleveland, Ohio, 12. avgusta 1965.
F BLAG SPOMIN
OB PRVI OBLETNICI ODKAR JE UMRLA NAŠA PRELJUBA MAMA IN STARA MATI
MARY COPRIC,
rojena BREGANTIC Preminula je v Gospodu dne 12. avgusta 1964.
Gospod, daruj ji mir, r.aj večna luč ji sveti; ker si dobrote vir, uživa raj naj sveti.
Sprejmi od nas, Gospod, molitve in darila, pokaži mil obraz, pokojni daj hladila.
Žalujoči:
hčere: ALMA por. ZORMAN, MARY por. FENDE, JOSEPHINE por. KALAC; zetje: JOSEPH, JOHN in MIRKO; vnukinji: PEGGY LOU in LORI FENDE.
Willowick, Ohio, 12. avgusta 1965.
IZ DALJAVE GA VODI — Na vrhu visoke stavbe v Los Angelesu so naprave za točno 'ugotavljanje smeri in brzine vetra ter drugih glavnih vremenskih pogojev, ki so potrebni za vodenje letal. Naprave pošiljajo svoje ugotovitve v prostor v pritličju, od koder vodi strokovnjak pristajanje helikopterja s pomočjo aparatov.