Tzliaja
vsak četrtek; ako je ta dan praznik, dan poprej.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 20 vinarjev od garmond-vrste za vsakokrat.
&
Velja:
za celo leto 4 krone (2 gld.).
Denar naj se pošilja pod napisom:
Upravništvo „Mira“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
&
Leto XIX.	V Celovcu, 18. oktobra 1900.	Štev. 42.
Vabilo.
Katoliško-politiko in gospodarsko društvo
za Slovence na Koroškem
napravi
v nedeljo dné 28. oktobra 1900
dva shoda
in sicer
ob '/j 10. uri dopoludne po dopoldanski službi božji
v prostorih župnišča v Grebinjskem Kloštru
ter ob 4. uri popoludne v gostilni pri Diirnwirtu v Št. Jakobu (občina Št. Peter pri Velikovcu).
Na dnevnem redu je razgovor o bodočih državnozborskih volitvah (poroča g. dež. poslanec Fr. Gr afenauer), o gospodarskih in političnih zadevah itd.
Rojaki, Slovenci, zlasti volilci, pridite v obilnem številu na važna shoda!	Odbor.
Pred volitvami.
V kratkem že morajo stopiti volilci znova na volišče, da oddajo svoje glasove za državnozborske poslance. Kmalu se bodo pričele prvotne volitve. Na Koroškem bodemo — zahvalite se za to nemško-nacijonalni kliki! — zopet volili indirektno, t. j. z volilnimi možmi, dočim bodo na Kranjskem in Nižje-Avstrijskem volili tokrat že direktno.
Kako važne so za nas državnozborske volitve, tega pač ni treba še le znova in obširno dokazovati. Sv. Oče in škofje so nas v svojih pastirskih listih že tolikokrat poučili, da je sveta dolžnost, voliti dobre poslance, ki pospešujejo katoliško stvar, ki ji ne nasprotujejo ! Prevažne so volitve posebej še za nas koroške Slovence, saj le v državnem zboru se morejo slovenski poslanci potegovati za naše pravice. Kako važne so dobre volitve tudi v političnem in v gospodarskem oziru, čutimo vsak dan!
Kaj se je godilo v bivšem državnem zboru, je našim bralcem znano! Nemška obštrukcija je zmagovala skozi tri leta. Njej na ljubo je padlo več ministerstev, a ko so se njej na ljubo odpravile jezikovne naredbe, so bili v obstrukcijo gnani zastopniki češkega ndroda, a to je dovedlo do razpusta državnega zbora.
Kaj sedaj? Na to vprašanje danes še nihče ne ve odgovora, najmanj vlada, ki se je hotela z razpustom državnega zbora rešiti iz zagate. Dodeli novi državni zbor, izvoljen na podlagi zastarelega in krivičnega volilnega reda, sposoben za koristno in vspešno delo, to je vprašanje, na katero odgovarja malone vsakdo : n e ! A to nas ne sme plašiti! Dolžnost naša je, da stopimo na celi črti odločno in neustrašeno v volilno borbo, da jo srečno tudi izbojujemo!
Pred 3 leti smo koroški Slovenci pri državnozborskih volitvah dosegli prvi znatni uspeh! Rojaki! j^ar se je zgodilo pred tremi leti, zgoditi se ftipfa tudi sedaj, vkljub vsemu pretenju, vsem grožnjam nasprotnikov! Liberalni in nacijonalni listi nam v dolgih člankih, ki kar mrgolijo zavijanj lažij, podlih osebnih napadov, napovedujejo boj ter pro-rokujejo naš propad ! Odgovor jim dajmo s tem, da združimo vse svoje moči za skupno volilno delo in da dné 10. jan. prihodnjega leta pošljemo zopet slovenskega državnega poslanca na Dunaj!
Za volitve same naj «ledi nekaj opominov: Preglejte povsod in pravočasno volilne zapisnike, so-li prav sestavljH, so-li imena volilcev prav zapisana, ali ni nihče izpuščen, ali ni zapisan nasprotnik, ki nima volilne pravice. Zapisniki ležijo na ogled samo 8 dnij, zato vložite reklamacije ob pravem času!
V mestih in kmetskih občinah imajo volilno pravico za državni zbor vsi oni polnoletni občani, kateri plačajo najmanj 4 gld. direktnega davka. — Volilno pravico imajo dalje duhovniki in nadučitelji ter šolski voditelji, ne pa drugi učitelji, četudi so stalno nastavljeni.
Za volilne može naj se postavijo le prav zanesljive osebe. Na to treba posebej paziti, da se kdo pri glavni volitvi potem ne izvije, kakor se je, žal, že večkrat godilo! — Dneve volitve bodemo. kolikor mogoče pravočasno naznanili.
Prosimo, da nam somišljeniki hitro in točno poročajo o vsem volilnem gibanju ter pazijo zlasti na početje nasprotnikov.
Na delo tedaj ! Cas je resen, odločilen, glejmo, da se pokažemo ob pravem času — može! Tudi o volitvah in o udeležbi pri volitvah velja svetopisemska beseda: „Kdor more storiti dobro delo, a ga ne stori, ima greh!“ (Sirah 6.)
Mac Kevinov — kolek.
Že več časa „Mir“ ni imel posebne prilike baviti se z znanim našim prijateljem", g. okrajnim glavarjem in c. kr. deželne vlade svetnikom, g. baronom Mac Nevino m. A iz tega ne sledi, da nam je morda ta gospod postal res bolj prijazen, oziroma pravičen. Svojo »prijaznost" nam pa kaže g. okr. glavar najraje pred — volitvami. No, volitve za državni zbor so razpisane, kaj čuda torej, da imamo danes že priliko, se malo pomeniti z g. Mac Nevinom. Iz zadnjih volilnih borb je znano n. pr. Mac Nevinovo razmerje do raznih živalskih in človeških boleznij ! Kuga na gobcih in parkljih, davice itd., te bolezni so igrale svoje dni važno vlogo v pašaliku g. celovškega mogotca ! A kuge so zastarele in treba sedaj nekaj bolj modernega, novodobnega. In to je g. Mac Nevin srečno iztaknil v — kole kih! Stvar pa je prišla tako:
Kakor znano, smo dné 16. sept. t. 1. obhajali prav sijajno Slomšek-Serajnikovo slavnost pri »Krajcarju" ob Tinjah. Slavnost in občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda za Pokrče in okolico sta se pravočasno naznanila sl. c. kr. okr. glavarstvu celovškemu. A le-to je slavnost in občni zbor prepovedalo in sicer zato, ker — čujte! — ker dotično naznanilo ni bilo koleko-vano! Ta prepoved pa je g. župniku Bayer-u kot tajniku imenovane podružnice došla šele v torek dné 18. sept. zvečer, torej dva dni potem, ko sta se slavnost in občni zbor tako sijajno zvršila!
Prepoved pa se je naznanila s sledečim gledé vsebine in oblike enako „krasnim“ odlokom, ki je nov spomenik znane lepe Mac Nevinove slovenščine. Podamo odlok do pičice tako, kakor je pisan, da o tej znameniti listini, kot dokazu o lepoti koroške uradne slovenščine, izvedb tudi širši krogi, in da se ohrani tudi poznejšim rodovom.
Na krivih potih.
(Izvirna povest. — Spisal f učitelj J. Freuensfeld.)
(Konec.)
Nekaj časa sta šla; tu se vstavi Štefan.
„Hribar! tu, tu je najtežje! Tukaj naju naj-lože zagledajo ; če tu srečno prekoračiva, rešena sva. Tedaj le tiho!" in prišla sta na prostor, kjer ni bilo lesovja, nego tu in tam kak nizki grmič. Nista še prišla do polovice prostora, ko se ravno nad gozdom strašno zabliska, da je bilo vse okrog razsvitljeno. Tu začujeta urne korake in nekdo za njima zagrmi : „Stoj!“ Pa Štefan in Hribar hitela sta urneje, da bi dosegla gozd ter zginila v temnem lesovju. A koraki za njima bližajo se bolj in bolj.
„Prokieto! to bo vendar slabo! Pa čakajte, hudirji! Postrašiti je morava, sicer sva v mreži!" šepeta polglasno Štefan, vzame samokres iz žepa in nazaj vstreli. Ne bi mogel do tri našteti, ko se zasliši za njima močen pok puške in Štefan že vzklikne: „Zadosti imamter se zgrudi na zemljo. Grozna kletvica bila je njegova zadnja beseda. Krogla ga je smrtno zadela in v nekoliko trenutkih izdihnil je svojo dušo. Vojak pa, ki je k njemu prihitel, je hladno rekel : „Kakoršno življenje, ta-košna smrt!"--------------
Pa vrnimo se k Hribarju. Kri mu je zaostala po žilah, ko je sprevidel, kaj se je zgodilo. I To ga je tako omamilo, da se malo ustavi, a kmalu se vzdrami, vrže culo tobaka od sebe ter divja, divja kakor besna žival skozi gozd.
Grozepolni pobeg! Speča vest se mu je zdaj vzbudila in njeni glas bil je kakor zamolkel grom. Hribar ničesar ni videl, ne slišal, bil je kakor znorel. Na uho Ml pa mu je še vedno usodepoln pok puške in besede zapeljivca krčile so mu srcé, in zopet se mu je zdelo, da se mu bližajo urni koraki vojaške straže, ki nad njim grmi: »Stoj!" Z novo močjo pospešil je svoj obupni beg ne ma-raje za ostro trnje, ki mu je raztrgalo obleko ter ranilo roke in obraz.
Dolgo časa je bežal po gostem lesovju. Stvarnik nebeški uslišal je globoko molitev Marije ter je varoval njenega moža, ki je sedaj občutil globoki kes nad svojo zmotnjavo.
Kako je Hribar pribežal nazaj v domačo vas, sam ni vedel. Kako je hitel proti svoji hiši ! Pa glej! tam je še luč, Marija še bedi! In skozi nezaklenjene vrata planil je v sobo.
Marija je sedela ob postelji otrok. Pri so-binih durih postal je nekoliko trenutkov Hribar, a potem je z obupnim glasom vzkliknil: „Marija, Marija!" ter se jej je vrgel v naročje.
„Tone, Tone!" in vroče je objela svojega nesrečnega moža.
Pa v tem trenutku odpahnil jej je roke ter je skočil kvišku rekoč: „Ne! ne dotikaj se mene, ti nedolžna, čista duša! Ti ne smeš trpeti zaradi mene! Jaz sem kriv! Odpodi me od sebe!"
„0 ne, ne Tone! Tako ne smeš govoriti. Zopet te imam, ker si zapustil kriva pota."
„Poslušaj me najprej in potem reci!“ dejal je grenko, in z največjo britkostjo začel jej je pripovedovati, kako je prišel na pot zmotnjave. Odkritosrčno slikal ji je svoje srčne boje in bole-
čine, današnji prigodek in grozni pobeg. V tla je zrl, ko je to govoril; a sedaj vprl je svoje oko v njeno ter je z mirnim glasom rekel: „Marija! nisem ti tega pravil, da bi tvoje srce zà-me ganil, ne; temveč da spoznaš, koliko sem pretrpel v tem kratkem času. — Veliko sem pregrešil pred Bogom in pred teboj! Pa saj sem kriv! Sedaj me obsodi! Ne imej usmiljenja z menoj, jaz ga s teboj tudi nisem imel !"
Nekaj trenutkov bilo je tiho. Takega resnega kesa Marija vendar ni pričakovala od svojega moža.
Kako se jej je srce radosti širilo, ko ga je slišala tako govoriti, saj je bil sedaj zopet njeni ljubi mož.
Na njegove viharne prsi je hitela: „Vse je pozabljeno, ker si zopet našel pravo pot!" in točila sta solze veselja, ki ga človeško pero ne more opisati.
*
* *
Odkritosrčno obstal je Hribar drugi dan svojo zmotnjavo pri sodniji, ki mu je zaradi njegovega globokega kèsa majhno kazen naložila.
Potem začelo se je zanj novo življenje. V kratkem času pridobil si je zopet vsa srca. Bog mu je dal svoj blagoslov; v nekoliko letih znebil se je bil vsega dolga.
Sxneàniéar.
* (Iz šole.) Micika v šoli naredivša v zvezek veliko „packo“, zakriči: „Ti presica ti!" — Hčitelj to sliši in jo posvari, rekoč: »Micika, presica se ne reče, ampak »madež*. — Čez 14 dni vpraša učitelj Miciko: „No, kje si pa včeraj bila, da te ni bilo v šolo?" — Micika: »Madeže smo klali".
Št. 34.766.
Predsedništvu podružnice sv. Cirila in Metoda za Pokrče in okolico v roke Gospoda Štefan ja Bajer-ja v Pokrči nazaj z opazko, da to naznanilo more biti proredno s ko-leku jedne krone, priloga pa s koleku 30 vinarjev.
Predno to ni ubogana, c. k. okrajno glavarstvo ne more izdati dovoljenje za to zborovanje c. kr. okrajno glavarstvo v Celovcu dné 11. septembra 1900. c. k. deželni svetovalec:
Fhr. Mac Nevin.
Da morajo biti naznanila društvenih shodov „proredno s koleku jedne krone", nam je povsem neznano. § 16. društvene postave naravnost določuje, da so taka naznanila koleka prosta. Kako se more torej nakrat kolek zahtevati?
In recimo, da bi bil kolek potreben. Ali je to dosti uzroka, da se „ne more izdati dovoljenje za to zborovanje"? Nikakor ne! Glavarstvo lahko zahteva kolek, tudi more takoj naložiti kazen, da se mora kolek plačati v trikratnem znesku, a vse to še ni povod, da bi se shod prepovedal, kakor je to storil g. Mac Nevin v znani svoji naklonjenosti do nas! Lepa bi bila ta, da se odreka državljanom važna pravica, zajamčena v državnih osnovnih postavah, samo zato, ker ni plačan kak — kolek!
Mnogo shodov in veselic so že priredile naše Ciril-Metodove podružnice. Da bi se kako zborovanje bilo prepovedalo radi kakega — koleka, nam doslej ni znano! Prvenstvo v tem junaškem dejanju gre, kakor v tolikih drugih stvareh, g. baronu Mac Nevinu ! Zakaj je to storil ravno pred volitvami, vé dobro on in mi!
Dopisi.
Iz Kamena. (Shod.) V nedeljo dné 14. okt. smo imeli pri nas shod kat.-pol. in gosp. društva. Daši to nedeljo mnogo ljudij odhaja od doma, je bil shod še precej dobro obiskan. Razgovor se je sukal sevéda največ okrog bližajočih se državnozborskih volitev. Govorila sta navdušeno gg. Grafenauer in Podgorc. Poslušalci so bili s tehtnim poukom, katerega so sprejeli na shodu, zelo zadovoljni in se bodo gotovo tudi pri volitvah ravnali po teh naukih.
Od Fare pri Prevaljah. (Shod.) Velika dvorana naše nàrodne gostilne pri Steklu je bila v nedeljo dné 14. t. m. pop. čisto polna poslušalcev kmetskega in delavskega stanu, ki so prihiteli na shod kat. pol. in gosp. društva za Slovence na Koroškem. Prišli smo, da se poučimo o bližajočih se državnozborskih volitvah ; krepkih naukov čuli smo obilo, dal le Bog, da obrodé tudi mnogo dobrega sadil zlasti pri volitvah. Shodu je predsedoval č. g. župnik A. Kesnar, ki je zborovalce pozdravil v iskrenih besedah. G. tajnik Rozman nam je razložil pomen volitev, kazal na politične dogodke v naši državi v minuli dobi in poživljal, da se potrudimo vsi za dobre volitve. G. dež. poslanec Grafenauer v krepkih besedah slika nemško-nacijonalno-liberalno delo nasprotnikov zlasti v naši deželi. Iz prepričevalnih besed g. govornika se je moral pač vsak poslušalec prepričati, kdo je ljudstvu, zlasti slovenskemu kmetu-trpinu, prijatelj, in kdo ne. Z „živio“-klici papežu in cesarju se je zaključilo zborovanje, ki se je zvršilo vseskozi v najlepšem redu.
Iz Prevalj. (Katoliško delavsko društvo) se krepko giblje. Dné 14. t. m. je imelo svoje mesečno zborovanje, ki je bilo prav dobro obiskano. Govoril je g. kaplan Tre p al ter kazal na razne pogubne nauke socijalnih demokratov. Volil se je tudi nov odbor, oziroma potrdil se je enoglasno sedanji marljivi odbor, kateremu je na čelu gosp. Rupnik. Bog živi naše kat. slovenske delavce!
Iz Prevalj. (Propadanje.) V srcu mora zaboleti vsakega domoljuba, ko se vozi mimo Prevalj, ter gleda tam visoko proti nebu štrleče dimnike, obširna poslopja, trdni plavž, raznovrstne priprave, — vse pa prazno, zapuščeno, pusto ! Ne čuje se kladva udarec, ne tiščijo več urni delavci težkih psov, v okajenih dvoranah ne zažari več razbeljena železna tekočina, ni več vriskanja, ni petja, ni žvižganja, — ni več dneva plače. Proklet se mi zdi ta kraj ! Sivi gosti dim ne dviga se več navzgor proti sinjemu nebu, le tu in tam pade kaka opeka raz streho na tla, tu in tam se odkruši kak kamen ter votlo zadoni med zapuščenim zidovjem. Tega je kriva tuja špekulacija. Odkod si vzame planinsko rudarsko društvo pravico prodati kraj in tovarne pod prečudnim pogojem, da ne smejo več izdelovati železa! Odkod ima pravico, prepovedati ljudem izkoriščati zaklade svoje dežele! Ko je naš vladika prepustil neko cerkveno poslopje solnogra-škim nunam, bil je ropot v deželnem zboru; libe-ralski nos si je izvohal nevarnost za ljudsko omiko in sveto umetnost! Tu pa — vse molči! Mirno gledajo, kako uničujejo tuji špekulanti našo deželo!
Iz Prevalj. (Razno.) Bogato jesen imamo. Ajda je prinesla nekomu sedemnajstero seme, in visoka je zrastla skoro do rame. Sadja je jako obilno. To bo mošta! Bomo pa žganje pustili. —
Imamo zopet slučaj, da pride namreč marsikateri naših fantov bolan od vojaščine, in sicer nevarno bolan in — nalezljivo! Se bo moralo na to stran tudi malo podregati. Vojaško breme itak že dovolj žuli našega kmeta. — Prevaljski „unikum“ je pa zbirka oglednic, katero si napravlja „farski kapitelj" v posebni poletni lopi. V kratkem se bo pribila tisoča oglednica. Ce kdo želi uvrstiti svojega doma oglednico v to slavno zbirko, — prosto mu! Stroške umeščanja poravna „kapitelj“.
Iz Pliberka. (Pogreb.) Dné 9. t. m. je tukaj umrl, previden s sv. zakramenti, znani in sloveči operni pevec, Karol M. So m er, bratranec mil. gospoda stolnega korarja dr. Jožefa Somerja v Celovcu. Pogreba, katerega je vodil omenjeni preč. g. korar ob asistenci domačih gg. kapelanov, se je udeležilo zelo mnogo občinstva. Pred hišo in na pokopališču je zapel domači možki zbor rajn-cemu prav krasne žalostinke. Pri sprevodu se je prvič rabil mrliški voz, katerega je izdelal tukajšni kolar Maier. — Rajni je bil rodom koroški Slovenec iz Celovca in star šele 45 let. Bil je operni pevec c. kr. dvornega gledališča na Dunaju, kjer je tudi postal vitez c. kr. Franc Jožefovega reda; pozneje je deloval na gledališčih v Hamburgu in Vratislavi. Bolehajoč za mučno želodčno boleznijo je preživel zadnje dni v Pliberku, kjer ga je našla smrt. N. p. v m. !
Iz Šmihela nad Pliberkom. (Razdelitev občine.) Našemu g. Friceju na Bistrici še ni obstala zvezda nad županskim stolom, pač pa je postal hipoma slavna oseba. Sam gospod podžupan pliberški mu je prinesel ,,Mir“, v katerem smo Friceju in njegovim „misijonarjem" pokadili. To vam je slava in čast — mogočnemu Friceju! Vse govori le o njem, staro in mlado sega po znameniti, Friceju posvečeni številki, „Mir“ potuje iz roke v roko. Iz Šercarjeve gostilne si je eden izmed Fricejevih neutrudljivih misijonarjev ta „Mir“ celo za spomin seboj vzel. Zanesel ga je gotovo tretjemu misijonarju „tišlarju“ v Gonovecah, da jima ga dà v okvir. Ta ,,tišlar“ se pa huduje, zakaj „Mir“ zadnjič tudi njega ni „nadrukal“, ko si je vendar tudi on pridobil velikih zaslug pri nabiranju podpisov za Fricejev klobuk. No, tišlarček, kajne, zdaj pa ne boš več hud, ko si z žnidarčkom in šri-barčkom skupaj narukan — à, nadrukan. Pa žni-darčeku to misijonarjenje nič prav ne ugaja več. Hudo se pritožuje, da ta „kšeft;“ nič ne nese. Fricej je menda pač tudi nepreviden, da pokaže rogove, dokler še nima klobuka na glavi!
Iz Št. Jakoba v Rožu. (Cerkvena slavnost.) V nedeljo 30. sept. se je blagoslovil v novi podružnični cerkvi sv. Petra kip lurške matere božje, katerega je lepo izdelal gosp. kipar J. Tončič iz Kamnika. Podoba je jako živo in dobro izdelana. Blagoslovil jo je naš č. g. župnik Raž un, ki nam je v lepem in jedernatem nagovoru razložil pomen novega kipa ter nam stavil v izgled Marijine čednosti. Hvala g. župniku za trud, hvala pa tudi neimenovani darovateljici kipa!
Iz Kréanj. (Požar.) Dné 29. sept. je pogorelo tukaj posestvo p. d. Modreja. Zgorela je hiša, kravji in svinjski hlevi. Na kako rešitev ni bilo misliti. Posestniku je zgorelo tudi v gotovini 250 i goldinarjev, dalje en junec, ena svinja, žito, krma in vsa hišna oprava. Škode je 6000 kron, zavarovan je bil samo za 1200 kron.
Iz Beljaka. (Razno.) Proračun našega mesta i kaže za prihodnje leto 204.226 kron potrebščin, i Od teh je pokritih samo 44.488 kron, drugo se mora pokriti z davki. — Nemški „sprachvereiu“ snujejo tukajšni nemški prenapetneži. Sevé bo tudi novemu društvu glavni namen : rogoviliti za blaženo nemščino in izveličavno — Prusijo!
Iz Trbiža. (Razno.) V Rablju je dné 7. t. m. v rudokopu zasulo nekega 16 letnega rudarja iz Rateč. — V Žabnicah je padel 7 letni sin kovača A. Z. v kotelj, napolnjen z vrelo vodo. Opekel se je tako, da je kmalu za tem umrl. — Dné 5. okt. je bilo v Žabnicah premovanje goveje živine za trbižko podružnico c. kr. kmetijske družbe. Prignali so 7 bikov, 21 krav in 22 telic. Darila so dobili za 3 bike, 10 krav in 5 telic.
Novičar.
Na Koroškem.
(Za karavansko železnico.) Tukajšnji mestni zbor je dovolil 80.000 kron za pričetek del pri predoru Podrožico nove železnice preko Karavank. Ker so dela v predorih posebno dolgotrajna, bodo začeli takoj vrtati novi predor, da se druga dela pri nameravani železnici ne bodo zadržala, in da se ta prej more izročiti prometu. Deželni zbor je svoje-časno v isti namen dovolil 100.000 kron.
(Nemarne občinske odbornike) ima Celovec. V zadnji seji občinskega odbora je namreč podžupan dr. Metnic predlagal, naj se gospodom občinskim odbornikom zabiči dolžnost, da morajo prihajati k sejam. Če kak občinski odbornik neopra-
vičeno izostane od dveh sej, se naj pismeno pozove, da naj pride k sejam, ali pa naj odloži svoje od-borništvo. — Glejte, glejte ; tudi v slavnem celovškem mestnem zboru ni vse zlato kar se sveti, in naši mestni očetje po tem nikakor niso najpridnejši!
(Toiilno gibanje na Koroškem.) Celovški mestni zbor je sklenil, da izreče celovškemu poslancu Doberniku zahvalo za njegovo »delovanje" ter ga pozove, da znova prevzame kandidaturo. So-cijalni demokrati so konečno postavili za svojega kandidata črevljarja Eich-a iz Beljaka.
(DuhoTske zadere.) Za blagajnika Cecili-jinega društva za krško škofijo je imenovan č. g. prefekt Ant. Stres. — Preč. g. Ant. Trobeš, prošt Podkrnosom, je imenovan za kn. šk. duhovnega svetovalca. — Župnijski uradi se opozarjajo, da naznanijo čim preje prenaredbe in popravke za šematizem 1. 1901. — Prestavljena sta: č. g.Fr. Meško, kaplan v Škocijanu za provizorja v Šmar-jeto ob Velikovcu, in č. g. Val. Li m p el, provizor v Šmarjeti v Gnezovo.
(Osebne norice.) Nadinženir gosp. Pavel Grueber v Celovcu je dobil naslov stavbenega svetnika. — Za župana občine Važenberg je zopet izvoljen dosedanji liberalni župan Jak. Miiller p. d. More. — Nadvojvoda Franc Ferdinand seje mudil od 1. do 6. t. m. na lovu v Lolingu ter je vstrelil v tem času 17 jelenov. — Gosp. sodnijski pristav, vit. Neubauer, je prestavljen iz Velikovca v Maribor.
(Naši nasprotniki) so zopet prišli v svoj „pravi“ tir. Volilno gibanje jim je, kakor se vidi, vzelo še tisto zadnjo pamet, kar so je včasih še pokazali in kakor besni udrihajo na vse strani, največ sevé po nas Slovencih, najbolj po — slovenskih duhovnikih! Vohajo celo po železnicah okoli, kod se vozi kak slovenski duhovnik, kam stopi, s kom govori, in potem: hajd ž njim v nemško-na-cijonalne „cajtenge". Lemiševo glasilo „Grazer Tagblatt", udarja pri tem takt, po katerem potem plešejo razni koroški nemško-nacijonalni časnikarski pritlikovci. Nam dela mnogo zabave, ko vidimo, kako ti ljudje lové slepe miši in kako se repenčijo v obnemogli svoji jezi ! Da sploh še dihamo in da posegamo v volilno borbo, da nočemo živi v grob, — to je naša „pregreha“, katere nam gotovi ljudje odpustiti ne morejo ! Njim se zdi „pre-drznost" že to, da sploh izvršujemo svojo volilno pravico. Taka je »svoboda", tak »liberalizem" teh ljudij ! Nam mora biti to sevé le v spodbudo, da v volilni borbi stori vsak Slovenec svojo dolžnost in da dà zlobnemu nasprotniku zasluženi odgovor — z volilnim listkom v roči!
(Drobiž.) Deželna hipotečna banka je dala do 1. okt. 1137 dolžnikom za 6,091.000 kron posojil. — V Velikovcu se je dné 10. okt. vstrelil 18 letni lončarski učenec Karol Hnterweger. Pravijo, da je storil to iz »melanholije". Doma je bil v Beljaku. — Proračun trgovinske zbornice v Celovcu za 1. 1901. kaže 44.027 kron potrebščin, ki se pokrijejo s 30/o doklado. — A. in M. Kment bodeta delala tehnične priprave za električno ali konjsko železnico iz Celovca preko Otoč do Majer-nika ob vrbskem jezeru. — O bir je do 7. t. m. obiskalo 300 hribolazcev.
Po drugih, slovenskih deželah.
(Volilno gibanje na Sloyenskem.) Na
Štajerskem so se proglasile doslej sledeče kandidature: V mestni skupini Celje g. odvetnik dr. Iv. Dečko, v mestni skupini Maribor odvetnik g. dr. Pip uš. V V. kuriji za okraj Maribor posestnik Mlakar, za okraj Celje dosedanji poslanec g. dekan Žič k ar. Zoper njega je oglasil kandidaturo tiskar g. Dragotin Hribar. G. prof. Robič bo zopet kandidiral, g. dr. Lav. Gregorec je vsako kandidaturo odklonil. — Na Kranjskem bodo zopet kandidirali vsi dosedanji poslanci kato-liško-ndrodne stranke. V Ljubljani bo kandidiral dr. Iv. Tavčar, dvorni svetnik Šuklje je kandidaturo odklonil. V V. kuriji bo kot kandidat nastopil proti dr. Kreku tudi socijalni demokrat Jož. Kopač iz Trsta in »napredni" učitelj Luka Jelenc. Socijalni demokrat Etbin Kristan bo kandidiral na Primorskem v dveh okrajih.
(„Naši nàrodni grehi. Kako bo z vojsko44?) Tako je ime novi knjigi, ki jo je spisal Podgrajski. Tiskala „Nàrodna tiskarna" v Gorici. Cena 50 vinarjev. Knjižica je spisana z nàrodnega in gmotnega stališča. Pisatelj pravi : »Knjižica je napisana v ta namen, da s pomočjo iste pride nà-rodna zavest tudi v zadnji kotiček naše slovenske domovine, da obvaruje nàrodnega greha tudi zadnjega kmetiča v zadnji slovenski vasi". Opozarjamo naše čitatelje na to delo pridnega pisatelja. Cena 50 vinarjev je tako nizka, da knjigo lahko vsakdo kupi. — Razširjajte to knjigo med ljudstvom, ker so v knjigi zlati nauki!
(Rjavi premog) so našli na Kalvariji tik Maribora. Premog je iste vrste kakor v premogo-kopih v Trbovljah, Zelenem Travniku itd. (pale-ogenski premog). Kakor se govori, prosil je že
mestni zastop za pravico, da na Kalvariji koplje premog.
(Drobne novice.) V Celju in Trstu so ustanovili slovenski rojaki tečaje za učenje ruskega jezika. — V Ljubljani se je ustrelil dné 6. t. m. v brambovski vojašnici računski podčastnik Pečnik. — Istrska družba sv. Cirila in Metoda ustanovi med Opatijo in Voloskem novo hrvatsko šolo.
Iz slovanskega sveta.
(Čehe obsojajo zavolj čeških pozdravov.)
Ko je pred nedavnim bila v Olomucu slovesnost čeških sokolskih društev, so olomuški Čehi pozdravljali Sokole s svojim narodnim „na zdar“ ! Garni-zonska sodnija v Olomucu je pa sedaj obsodila na štiri dni zapora štiri rezerviste, ker so Sokole pozdravljali z „na zdar“ !
(Dvajsetletnica „Češke Matice šolske44.) H koncu septembra so Čehi proslavljali dvajsetletni obstanek svoje šolske družbe „Ustfedni Matice školska“, katere namen je isti kakor slovenske družbe sv. Cirila in Metoda. Ta družba je še mlada ustanova, ali ona pomore, da je češki nàrod nepremagljiv v nàrodnem boju proti Nemcem. Češki nàrod je sicer, kakor vsak drug nàrod, politično razcepljen, a napram svoji šolski Matici je edin. Okoli tega društva so zedinjene vse stranke in vsak ji pomaga s svojimi prispevki, veleposestnik kakor delavec. Vsak se Matice spominja pri vsaki priložnosti: v veselju in žalosti, pri ženitnini, krstu in tudi pri pogrebu. Kakor je v sedanjem času nemška obstrukcija na Dunaju povzročila češko obstrukcijo, tako je pred 20. leti nemški »Schul-verein“ povzročil, da so Cehi ustanovili svojo šolsko Matico. Prvo leto je nabrala Matica 150.000 goldinarjev prostovoljnih prispevkov; v petih letih 800.000 gld. in v 10. letih en milijon. In sedaj v 20. letih je že nabralo 4 milijone goldinarjev. Do 1. 1897. je Matica vzdržavala 118 šol. 19 izmed njih je bila država prisiljena prevzeti na svoje stroške, ker so imele postavno predpisano število učencev. Sedaj vzdržuje Matica 130 šol. Češka Matica ne odpira samo šol na Češkem, ampak tudi na Moravskem, Šlezijskem in sploh v Avstriji, kjer so Čehi. Odprla je in dolgo vzdržavala gimnazijo v Ogerskem Gradišču in Opavi, realko v Hodoninu in Lipniku, podpira gimnazijo v Zabrežu in Mistku, realno gimnazijo v Moravski Ostravi, trgovsko akademijo v Brnu, društvo „Komenskegau na Dunaju in veliko obrtnijskih šol. Nàrod, kateri si kakor češki odtrguje od ust, da bi zidal šole, ne more biti premagan, niti ne propade. On bode premagal vse napade svojih sovražnikov in konečno bode obhajal svojo zmago. Cehom se ni treba bati za bodočnost; óni so imeli slavno preteklost, pa bodo imeli tudi slavno bodočnost. Živeli požrtvovalni Čehi! Naj nam bodo v vzgled !
(Revščina v Črni Gori.) Hrvaški listi iz Dalmacije poročajo, da je v črni gori nastala velika revščina. Radi slabe letine je ljudstvo brez hrane in zaslužka ter se zavolj tega seli v sosedno Dalmacijo. Ljudstvo pričakuje pomoči iz Rusije.
(Kdo hujska?) Nemški mestni svet v Olomucu je obesil na poslopje češke ljudske šole tablo s samo nemškim napisom. Kaj pa, ko bi zdaj vsa češka mesta obesila na poslopja nemških mest table s samo češkim napisom? In potem se nam Slovanom očita, da hujskamo!
(Ponemčevanje na Poznanjskem.) Ker pruska vlada Poljakov ne more ponemčiti v šolah, jih je začela ponemčevati na drug način. Sezidala je za Poljake v Poznanju nemško — gledališče.
(Zopet prusko nasilstvo.) Druge nàrode vničujejo z mečem in s Krupovimi topovi, Poljakov na Pruskem pa ne morejo tako vničevati, zakaj prebivajo vendar v Evropi in prusko nasilstvo bi bilo preveč javno in povzročilo bi veliko sovraštvo in nevoljo v celem omikanem svetu. Poljake na Pruskem vničijo drugače; ranč jih globlje, izsesavajo jim sok njihovega nàrodnega življenja: vero in materinski jezik. Pruski naučni minister Studt je pred nedavnim izdal ukaz, po katerem se ne sme poljski poučevati krščanski nauk v poznanjskih šolah. Tako poroča „Posener Zeituug“. To je nova iznajdba nemških hakatistov, največjih sovražnikov poljskih, s katero hočejo Poljakom izsesati kri do zadnje kapljice. In to se godi od strani vlade, katera hoče korakati na čelu cele evropske omike; to se godi v „nàrodu misliteljev in filozofov11, v državi „der Gottesfurcht und frommen Sitte11. In ta udarec je zadel poznanjske Poljake baš sedaj, ko ne morejo v nobenem državnem ali deželnem zboru zoper to nasilstvo protestovati. Nadutost pruska more slaviti zmagodobitje !
(Zakaj je prišel srbski učitelj oh službo?) „19. čl. državnih postav iz 1. 1868. ukazuje, da naj se vsak učenec v ljudski šoli poučuje v materinskem jeziku11, tako pišejo slovaške „Narodnie Noviny“, „a največ prestopkov zoper ta § storijo Mažari v krajih, kjer prebivajo Slovani. Šolski nadzornik J. Kurncz je dovolil v Sabadki pretepati otroke, ako bodo med seboj govorili srbski. Isti
nadzornik pa je djal ob službo šolskega vodjo M. Išpanoviča, ker je srbski prisegal zakonsko zvestobo pred oltarjem svoji izvoljeni družici. To so razmere !“	—dn.
Križem sveta.
(Tojna na Kitajskem.) Blizu Tientsina so premagali bokserji dné 5. t. m. nemške čete, ki so se morale umakniti. Največ vojne sreče imajo Rusi. Uplenili so v zadnjih treh mesecih Kitajcem 144 topov, 1200 pudov smodnika in 26 zastav. Sedaj so se obrnili bokserji tudi proti kitajskim četam, ki jim hočejo zabraniti prodiranje. Dné 7. t. m. so premagali bokserji cesarske čete ter prodirajo proti jugu. Grof Waldersee se pripravlja na zimsko vojno.
(Vojna t južni Afriki.) Vojske v južni Afriki noče biti konec. Zadnji teden so izgubili Angleži 453 mož, kakor sami poročajo, toda ker so njihova poročila rada zlagana, jim ni verjeti, da bi jih bili tako malo izgubili. Lord Roberts bi že rad končal vojsko, da se tem preje more vrniti domov in prevzeti tam najvišje mesto v angleški vojni, zato je začel Bure že iz lepa vabiti, naj se udajo.
(Edina na svetu.) Stara biti 22 let in imeti že 11 sinov — s tem se more pobahati menda samo jedna žena na celem svetu. Le-ta mati ne spada menda h kmeticam, ampak k odlični družbi pariški; imenuje se grofinja de Rochemaille. Kakor se iz Pariza poroča, porodila je grofinja pred nedavnim trojčke. V prvih letih svojega v 1. 1895. sklenjenega zakona je porodila štirikrat zaporedoma dvojčke — same fante. Ti mali fantje, izmed ka-terik najstarejši ni niti 4 leta star, so tako močni in zdravi, da si srečni stariši niti boljšega zdravja želeti ne morejo.
(Vojska čaja s alkoholom.) Najboljše orodje zoper alkohol je, ako se alkohol nadomesti z drugo, enako dražljivo pijačo. Taka pijača je čaj (brez ruma). Mnogo čaja porabijo zlasti na Angleškem, Švedskem in Norvežkem, posebno pa na Ruskem. V Rusijo so pripeljali prvi čaj 1. 1638. Danes ga tam porabijo 48 milijonov kil na leto. Jeden prebivalcev v Petrogradu potrebuje na lelo 1—l'/g kile čaja. Za čaj in sladkor izda se tam 80 milijonov kron na leto.
(120 leten ženin.) V Bodre na Turškem živi 120 letni starček Ismail, ki je še tako močen, da vsak dan gré šest ur peš v mesto, da bi tam prodal pridelke svojega gospodarstva. Turški časniki z velikim ponosom poročajo, da si je ta-le starček vzel pred nedavnim 35. soprogo, ali velike mladosti ni tirjal, ker njegova 35. zakonska polovica je že 60 let stara. Ženitnina je bila baje imenitna. Razumé se, da pri nji ni manjkala družina ženina; le njegovih otrok, vnukov in pravnukov (moškega spola) je bilo 140.
(Grozna žena.) V Nediči v spišskem okraju se je skregala neka žena (Novakova) z možem. Ko ga ni bilo domu, je v jezi zaprla tri svoje otroke v izbo, hišo zažgala in pobegnila. Sosedje so pa pa to ob pravem času zapazili ter otroke rešili.
(Velika nesreča.) Iz Porchova v Rusiji se poroča o grozni nesreči. V okolici Porchova je star samostan, ki je središče na tisoče romarjev. Nedavno je prišlo tja zopet 5000 romarjev, ki so ondi prenočili. Samostanski prostori so bili prenapolnjeni. Po noči so se naenkrat udrla tla drugega nadstropja ter se pogreznila v globočino, 40 oseb je bilo takoj ubitih, 36 oseb pa je bilo zmečkanih v guječi onih, ki so se hoteli rešiti z begom ; 20 oseb je težko ranjenih.
(Največa mlekarnica na sretu) je v mestu City v Ameriki. Izdela se tam vsak dan 21.000 funtov masla. Smetana dozorja v 21 orjaških sodih in maslo se izdeluje s pomočjo elektrike. Vsak dan se porabi mleko od 5000 krav.
(Vojska zoper žganjepitje na Belgijskem.) Društvo za širjenje treznosti na Belgijskem zelo napreduje. Že 55.000 mladeničev je storilo obljubo, da ne bodo pili žganja. Od 1. 1898. poučuje se mladina vseh ljudskih šol dve uri na teden o treznosti in škodljivosti žganja. Ko bi kaj takega bilo tudi pri nas, kjer nezmerno žganjepitje uničuje mladino na duši in telesu!
Lekarnarja Brady-a želodčne kapljice, prej znane tudi z imenom .Marijin oceljske želodčne kapljice", so vsled priznano izvrstnega, okrepčajočega učinka za slab želodec vsepovsodi vedno bolj priljubljene. Dobivajo se po vseh lekarnah. Cenjenim bralcem priporočamo, da pri naročilih pazijo na sliko varstvene znamke in podpisa, ki se nahaja med naznanili našega lista in katera je na vseh zavojih pristnih Marijinoceljskih želodčnih kapljic.
Družba sv. Mohorja.
Z razpošiljanjem družbenih knjig smo začeli dné 16. t. m.
Knjige se bodo letos razpošiljale po ti-le vrsti : 1. Američani in Afričani. 2. Krška škofija. 3. Razni kraji. 4. Senjska, Poreška, Bosniška, Djakovska, Zagrebška, Somboteljska in Sekovska škofija. 5. Go-
riška škofija. 6. Tržaška škofija. 7. Ljubljanska škofija. 8. Lavantinska.
Cenjene gospode poverjenike, katerim se knjige pošiljajo, nujno prosimo, naj takoj, ko dobijo „aviso11, pošljejo po nje na pošto ali železniško postajo, da ne bode sitnih reklamacij, ki po-vzročujejo samo zamudo in nepotrebne stroške. Poštne stroške morajo čast. poverjenikom povrniti posamezni udje.
One gg. poverjenike, ki dobivajo svoje knjige neposredno v družbeni tiskarni, prosimo, naj čim preje pošljejo po nje, da nam zavoji ne zastavljajo prostora, katerega nam itak primanjkuje na vse strani.
Odbor se bode po svojih moččh potrudil, da udje knjige dobé čim preje v roke. — Romajte torej knjige v toli častnem številu po vsem Slovenskem. Budite rojake, poučujte jih, zabavajte in razveseljujte jih ter vnemajte v srcih njihovih ljubezen do Boga in domovine!
V Celovcu, dné 18. oktobra 1900.
Odbor.
Slovenskim rodoljubom iz dežele in sosednih slovenskih pokrajin, ki dohajajo po opravkih v Celovec, naznanjamo, da se celovški Slovenci shajajo vsako sredo ob 1lz8. uri »večer v gostilnici hotela „pri Sandwirt-u“, kjer imajo odmenjeno svojo ,,klubovo sobo44, prva vrata pri vhodu na desno. — Slovenski gosti so nam vsikdar dobro došli!
Naša gospodarska organizacija.
Gospodarska zadruga v Sinčivasi.
Predenica dela našim kmetom ogromno škode. Leto za letom je vidimo več po deteljah, po travnikih, da je na marsikaterem deteljišču polovico košnje, ali še več, ugonobila predenica. In kedar pride čas setve, hoteli bi kmetje seme zamenjati, in dobiti boljšega, a kje? Predenico imajo vsi: ko so lani v gospodarski zadrugi prosili, naj jim priskrbimo zanesljivega čistega semena, povpraševalo se je pri kmetih velikovške okolice, a noben ni hotel prevzeti poroštva, da je njegovo deteljno seme predenice čisto! Ljudje so kupovali stroje, ali kdor popred predenice ni imel, dobil jo je v svoje polje, če je kupoval seme od prekupcev, ki so jo bili ua svojih strojih čistili.
Vsakdo pozna pogubno rast predenice; kakor kuga se širi rastlinica od ene deteljne rastline do druge, prime se je, vzame ji vso moč, in ne jenja se širiti, dokler še kje doseže kako deteljo in dokler njeni rasti jesenski mraz konca ne stori. Rastlina dozori, seme ostane lahko leto v zemlji in bo zopet oživelo, kedar pride z deteljo v dotiko. In če se je s predenico okužena detelja dajala živini, pride neprebavljeno predenično seme v gnoj in iz gnoja zopet na polje. Proti ti deteljni bolezni, ki dela našim kmetom toliko škode, treba odločno nastopati! Kako?
Zakaj pa dosedanji trijerji deteljnega semena ne očistijo popolnoma predenice ? Predeničino seme je veliko drobnejši, kot deteljno in se vsled tega dobi od detelje z drobno pletenim sitom. A veliko predeničinega semena se drži tudi še v kepi vkup, in take kepice so potem debelejše, kakor deteljno seme, ter ostanejo na situ! To-le zrnje se mora odpraviti z močno sapo.
Da bode našim kmetom mogoče priti do boljšega semena, naznanjamo, da je „Gospodarska zadruga v Sinčivasi11 naročila najbolj moderni in najpopolnejši stroj za čiščenje detelje iz Turingije. Stroj bo zadružnikom na razpolago za primerno odškodnino in upati je, da se ga bodo kmetovalci pridno posluževali. Sevéda imamo seme zdaj že v zemlji, a če se bo več let sejala čista detelja, se bo predenica tudi spet spravila ven.
Opozarjamo kmete še, naj letos, ko se je detelja spravila lepo suha pod streho, najpoprej gredo mlatit deteljo, ki ima zdaj tako visoko ceno, kot še nikdar. Na Dunaju in v Budapešti se detelja že nekaj tednov prodaja, pozneje, ko bodo velike firme imele, kar potrebujejo, se bo pa težje, in ceneje prodajalo.	_______
Gospodarske stvari.
Ceni šampanjec. Kedar je soparno, tedaj človeka znatno okrepčuje šumeča pijača. Priprost recept, da dobiš osvežujočo, šampanjskemu vinu podobno pijačo, je naslednji : Vzemi steklenico lahkega, belega vina in prideni 5 g v prah stolčenega kandisa, 5 g vinskega kamna ali citronine kisline in slednjič 5 g čistega dvojno oglikovokislega natrija. Steklenica se urno zamaši, najbolje s patentiranim zamaškom, kakor pri pivu v steklenicah ali se pa zamašek močno pritrdi; nato se postavi steklenica k ledu in v kratkem času je izboren šampanjec gotov.	„Ndr. Gosp.11
Tržne cene.
V Celovcu, dné 11. oktobra 1900.
Ime blaga	na birne		na hektolitre		Prignalo se je
	K	V	K	V	
pšenica . .			—			—	— konjev
rž ....	10	38	12	97	— pitana vola
ječmen.	.	. oves .	.	.	7 4	70 40	9 5	62 50	8 vprežnih volov
turšica.	.	.	7	86	9	82	3 junce
pšeno .	.	.	14	—	17	50	73 krav
fižol (rdeč) .	13	20	16	50	4 telic
krompir .	. deteljno seme	1	80	3	24	— pitanih svinj
ajda.	.	7	41	9	26	— prašeč
Pitani Toli so po — K do — K, vprežni voli po
—	-ST do — K, krave po 140 K do 324 K.
Sladko seno je meterski cent po — K — « do — K
—	v, kislo seno po 3 -ST — ® do 4 if 40 r, slama po 3 ST 20 r do 4 -ST 20 v.
Promet je bil slab.
Čajna, dné 1. okt. Prignali so: 8 pitanih volov, 20 vprežnih volov, 24 juncev, 2 kravi, 60 telic, 20 telet, 100 svinj. Sejem je bil dobro obiskan, kupčija je bila dobra. Kupci so bili iz Tirola.
IJkve, dné 5. okt. Prignali so: 44 repov goveje živine in 25 ovc. Sejem je bil slabo obiskan. Prometa ni bilo zaradi trbižkega sejma, kateri je bil drugi dan.
Trbiž, dné 6. okt. Prignali so: 5 bikov, 56 volov, 123 krav, 112 telic, 18 telet, 800 ovc, 298 svinj, 33 hrvaških krav ali ,buš“. Sejem je bil dobro obiskan. Promet je bil živahen.
Jakob Petschounig,
usnjarski trgovec
v Celovcu, na novem trgu št. 4.,
med gostilno „pri Kleeblatt-u“ in Kopper-jevo prodajalnieo.
Kdor hoče dobro, trdno in zoper mokroto stanovitno usnje, naj se obrne k meni, kjer mu bodem povsem s svojo UNF* veliko zalogo vsakovrstnega najboljšega usnja, kakor tudi pravo rusko irhovino po najnižji ceni postregel. — Prodajam tudi vsakovrstno čevljarsko orodje. — Izdelujem in prodajam najizvrstnejšo mast za čevlje. — Kupujem vsakovrstne živinske kože za stroj.
Slavno občinstvo uljudno vabim na vsakojaki poskus, da se prepriča o kakovosti robe ter je opozarjam, četudi se je roba splošno podražila, se pri meni dobiva po stari ceni.
Preklic.
Jaz podpisanivMaks Spangaro, šolski vodja v St. Lipšu, preklicem vse dné 13. septembra t. 1. v gostilni „pri Streicherju“ v St. Lipšu proti gospodoma Karolu H rabi, župnijskemu upravitelju v St. Lipšu, in Ožbaltu Ilavniku, pravniku, tačas na Reberci, izgovorjene žaljive besede z izrazom, da jih obžalujem.
Maks Spangaro 1. r.
Brady-jeve
v
Z
(prej Mariiaceljske želodčne kapljice)
pripravljene v lekarni „pri ogerskem kralju“
C.Brady-a na Dunaju I.,Fleisclimarktl,
so starodavno in znano pomagilo, ki krepča želodec pri slabi prebavi in želodčnih težavah.
10na steklenica stane . . . 40 kr. Dvoj nat a steklenica. . . . 70 ,,
Zopet moram opozarjati, da moje kapljice ponarejajo. Pazi se naj torej pri nakupu na zgornjo varstveno znamko s podpisom C. Brady in zavrne se naj vsak izdelek, ki nima zgornje varstvene znamke in podpis C. Brady.
Želodčne kapljice
(prej Marijaceljske želodčne kapljice) so zavite v rudeče škatljice in imajo podobo Marijacelj-ske matere božje kot varstveno znamko. Pod varstveno
znamko mora biti zraven stoječi podpis Posamezni deli so navedeni Želodčne kapljice se pristne dobivajo v vseh lekarnah.

1*0^01*! ^ ^ ^
I >ox;oi*!
^Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu
priporoča od svoje najstarejše, glasovite in najzmožnejše
tovarne za gasilno orodje
sl. gasilnim društvom, občinam in zasebnikom sledeče predmete :
Brizgalnice najnovejše sestave, kakor s patentom proti zmrzlini, s priredbo, da brizgalnica na obe strani - jemlje in meče vodo; „uniyerzalko“, prikladno za male občine, katere se nosijo ali vozijo; parne brizgalnice, S” vodonoše, sesalke vsake vrste, vozove za polivanje ulic in prevažanje gnojnice itd., cevi iz posebne tkanine naj-5 boljše vrste; dalje čelade, pase, sekirice, lestve ter sploh vse za gasilna društva prikladno orodje, trpežno in lepo izdelano. Motor-vozove in priprave za acetilen-luč. Dalje kmetijsko orodje vsake vrste. Gasilna društva, občine in pošteni kmetovalci-gospodarji plačujejo tudi na obroke po dogovoru. Naročila franko na vsak kolodvor.
JgS®r“ Cenike pošiljamo brezplačno in poštnine prosto.
Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu.
c.
Najnovejši stroji za prirejanje krme
xa zimsko krmljenje po hlevih.
Bezalnica za rezanico in krmo, s patentovanimi podlogami za mažo;, tečejo jako lahko in prihrani se moči do okrog 40°/o; rezalnica za repo in krompir (repico); mlini za rob-kanje in mečkanje; parnice za živinsko krmo, premakljive kotlaste štedilne peči.z emajliranimi in neemailiranimi vložnimi kotli, stoječe ali premakljive, za kuhanje in parenje živinske krme, repice, za mnoge gospodarske namene itd.; nadalje:, robkalnice za koruzo, čistilnice za žito, čistilne stroje trijerje, stiskalnice za seno in slamo, na ročno gonjo, stoječe ali na kolesih, mlatilnice, gepeljne, železne pluge, valjarje, brane. Najboljši sejalni stroji „AOItiliOI.A“ brez preminjalnih koles za vsako seme,
za hribe in ravnino.
Samo-delujoče, patentovane škropilnice za uničenje grenkuljice, škodljivcev na sad-nem drevju in peronospere iz deluje in pošilja v najnovejši, priznano izvrstni sostavi
PH. MAYFARTH in sodi*.
kr. izklj. priy. tovarna za kmetijske stroje, livarne in fužine na par,
na Dunaju, III, Taborstrasse Tl.
Odlikovana z čez 400 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami.
llustrovani ceniki in mnoga priznalna pisma zastonj. — Zastopniki in prekupci se sprejmejo.
Slovenci! Pod pi ra j te družbo sv. Cirila in Metoda!
Služba cerkovnika in organista
v „Kloštru“ (pošta Grebinj), Koroško, se takoj more nastopiti. Dohodki: V denarju približno 560 kron, prosto stanovanje, najiepšega polja več ko za 20 birnov posetve. Polje se lahko v najem dà. Prosilec mora biti spreten orglavec, oženjen ; oba morata biti dobra pevca. Cecilijanci imajo prednost. Prošnje na cerkveno predstojništvo v Grebinj skem Kloštru.
Doktorja pLTrnkóczyja
mnogo preskušena zdravilna in redilna sredstva, pre-skušena že mnogo let, priporoča in razpošilja
lekarna Trukóczyja v Ljubljani,
I-k i-a nj.-iKo.
Najceneje se dobivajo v podpisani lekarni, če se naroča po pošti, odkoder se ta zdravila vsak dan na vse strani sveta z obratno pošto s poštnim povzetjem takoj pošiljajo, tudi celo samo jeden komad z natančnim navodilom o uporabi.
Za štedilne gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, siabotneže, malokrvne, bledične, za vsakega bolnika, sploh za vsakega se namesto brezmočne, razdražujoče kave in ruskega čaja doktorja pl. Trnkóczyja
Kakao sladili čaj
Krogljice,
• priporoča kottečno, krepilno, zdravo in
najceneje hranilno sredstvo. Zavojček (*/4 kile vsebine) 40 it, 14 zavojčkov samo 5 K.
Dalje se priporoča: Doktorja pl. Trnkóczyja v ■	■ y	kapljice. Izborno sred-
Adi Pl4 BI F stvo za želodec. Deluje pomirjujoče, krepilno, bo-1 — 1	lest utešujoče, tek vzbuja-
joče, čisti želodec in pospešuje prebavo. Steklenica 40 7t, pol tucata 2 K.
odvajalne, želodec čistilne. Čistijo želodec, odvajajo blato, odpravljajo napenjanje in zabasanje želodca brez vseh bolečin, kakor se to čestokrat pripeti pri drugih krogljicah. Škatlja 42 h šest škatljic t K 10 h. — Pocukrene krogljice. Škatlja 80 h, tri škatlje 2 K. a &	• pljučni in kašljev sok ali zeliščni
■	sirui0 Prirejen z lahko raztvarljivim
“ *	apnenim železom, utišuje kašelj, raz-
____________ tvarja sliz, lajša bòi in
kašelj, vzbuja tek in tvori kri. Steklenica 1 -BT 12 It, pol tucata 5 K.
ali udov cvet (protinski cvet,
Gichtgeist) priporočljiv je kot boli utešujoče, lajšajoče drgnenje v križu, rokah in nogah, kot novo poživljajoče drgnenje po dolgem hodu in težkem delu. Steklenica 1 K, šest steklenic 4 K 50 h.
Drgniliii
Varst. znamka.
Tinktura za kurja očesa,

Varstvena znamka.
preskušeno sredstvo proti bolestnim kurjim očesom, bradavicam, roženici, žuljem in ozeblinam. Ima to veliko prednost, da je treba s priloženim čopičem bolno mesto zgolj namazati. Steklenica 80 it, šest steklenic 3 AT 50 /t.
Ker je vedna skrb p. n. ekonomov, poljedelcev, živinorejcev itd. obrnjena na vzdrževanje zdrave in krepke živine, opozarjamo iste posebno na doktorja pl. Trnkóczyja redilne pripravke za živino.
Doktorja pl. Trnkóczyja
živinski
M®?
redilni prašek za
notranjo rabo pri a kravah, volih in v konjih. Že blizu 50 let z najboljšim uspehom uporab-Ijevan, kedar krave nočejo žreti, in da se zboljšuje mleko. Zavojček z navodilom gledé uporabe 1 K, pet zavojčkov samo 4 K.
Varstvena znamka.
Prašičji

redilni in krmilni prašek. Varstveno in dijetetično sredstvo za prašiče. Za notranjo Varstvena znamka, rabo, služi za tvorbo mesa in tolšče. Zavojček 50 h, pet zavojčkov samo 2 K.
Glasom razglasa visoke c. kr. deželne vlade z dné 18. julija 1899 smejo ta prašek tudi trgovci prodajati. Zahteva naj se pa pri istih samo pod imenom doktorja pl. Trnkóczyja prašičji prašek, pristen samo z gorenjo varstveno znamko.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Ivan Teršelič. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.