XLII. leto.

Štev. 20. V Ljubljani, 10. malega srpana 1902.

Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva.

Vsebina: Učiteljsko vprašanje. — Pokojninski užitki avstrijskega učiteljstva po stanju 1. prosinca 1902. — V Benetke! — Društveni vestnik.
Književnost in umetnost. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služeb.

Učiteljsko vprašanje.

(Dopis iz Gorice.)

„Denar se dobi, ako se hoče.

Dobimo ga, da plačamo učitelje!*
Dr. H. Tuma.

Ko je bil sprejet zadnji priboljšek učiteljskim plačam,
je pozdravil dr. Tuma  oui priboljšek kot pričetek  zbolj¬
šanju gmotnega stanja našega učiteljstva. Občutek po dovo¬
litvi onega malega priboljška je bil ta, da se je dalo nekaj
malega, da pa stojimo pred rešitvijo učiteljskega vprašanja
tu skoro tako kakor poprej, kajti storjen je bil s priboljškom
le mal korak naprej, kakor je odmevalo iz učiteljskih vrst.

Učiteljstvo je vložilo na deželni zbor zopet prošnjo za
ureditev svojega gmotnega stanja in že v prvi seji deželnega
zbora v soboto smo čuli radi tega glasove od obeh stranij
deželnih poslancev.

Dr. Luzzatto  je stavil predlog, da se izvoli šolski
odsek 7 členov, kateri naj se bavi temeljito z učiteljskim
vprašanjem ter stavi predloge. — Dr. Luzzatto je govoril
kot zastopnik svoje frakcije v laškem klubu.

Oglasil pa se je tudi dr. Marani  kot zastopnik osta¬
lega dela laškega kluba ter se pridružil nazorom dr. Luzzatta,
ki merijo na to, da se končno uredi tudi v naši deželi pla¬
čilo učiteljev.

Oglasil se je tudi dr. Tuma, ki seje  potegnil kot
zastopnik narodno-napredne stranke za učiteljstvo, pridružuje
se obema predgovornikoma, da je končni čas, da se reši
učiteljsko vprašanje v naši deželi.

Od treh stranij smo torej čuli glas, da treba naše uči¬
teljstvo plačati! Nadejamo se, da bodo te tri strani v dežel¬
nem zboru tudi dovolj močne, da se uresničijo lepe besede,
katere smo čuli v soboto v prilog učiteljstvu. Vrhu tega je
bil predlog, da se izvoli šolski odsek, sprejet soglasno,  in
v njem so zastopniki vseh  strank. Pričetek akcije, katera
meri na to, da se ugodi zahtevam učit., je torej kar najboljši.

Sosednje dežele so nas že pred lepim časom prehitele
s primerno rešitvijo učiteljskega vprašanja. Kaj čuda, da
prihajajo potem vedno pogosteje in vedno odločneje iz vrst
učiteljstva v naši deželi glasovi, da naj se kaj stori tudi za
naše učiteljstvo. Umevno, da radi tega, ker je gmotno stanje
učiteljstva drugodi urejeno dostojneje, bežijo učitelji in uči¬
teljice iz naše dežele drugam, akoravno bi rajši službovali
doma v Primoiju, kjer jim je tekla zibelka.

O učiteljskem vprašanju se je v zadnjih časih premnogo
pisalo in razpravljalo, čuli so se najraznovrstnejši nasveti,
različna mnenja, bil se je boj, kateri pa ni mogel drugače
končati nego s tem, da so prevladali nazori, katere je gojilo
naše učiteljstvo že davno glede ureditve svojega gmotnega
stanja, in da je prodrlo prepričanje, da so opravičene učitelj¬
ske zahteve in da se mora  istim tudi ugoditi. Besedje bilo
dovolj, sedaj naj jim sledijo dejanja! Prišli smo do alterna¬
tive: ali pomagati učiteljstvu ali pa ostanemo nekega lepega
dne brez učiteljev in šola propade. Kaj takega pa ne more
želeti nikdo, komur je le malce pri srcu blagor našega ljud¬
stva, kdor le malce ve ceniti važnost ljudske šole. Učiteljstvo
je velevažen faktor v našem javnem življenju, in s povzdigo
učiteljstva povzdignemo tudi šolo, katere važnost se ponekod
le še premalo ceni.

Da se uredijo učiteljske plače, treba seveda denarja.
To je bila baš ona stran, na katero se je trkalo, ali se ni
hotela odpreti. Znamenito pa je prav v tem pogledu, kaj so
rekli govorniki v deželnem zboru: dr. Luzzatto, dr. Marani
in dr. Tuma. Dr. Luzzatto je povdarjal, da učiteljstvo v se¬
danjem položaju ne more živeti, kakor se zahteva, dr. Marani
je rekel, da treba zagotoviti eksistenco učiteljem, da torej
treba dobiti denar v tako svrho, dr. Tuma pa je v nekakem
superlativu, povdarjaje stališče, katero gre učitelju, rekel, da
denar se dobi, ako se hoče. Dobimo ga, da pla¬
čamo učitelje!  O kaki posebni težavi, dobiti denar za
plačilo učiteljev, ni bilo niti omembe, marveč iz govorov iz¬
črpamo markanten pojav, kakor da so z denarnim vprašanjem
na čistem, in da se dobi modus, po katerem se zagotovi po¬
štenemu delu učiteljstva pošteno plačilo na tak način, da bomo
v obče zadovoljni.

Zato pa pozdravljamo kot prijatelji napredka v dežel,
zboru započeto akcijo v to svrho, da pridemo za drugimi de¬
želami tudi mi končno na dan z rešitvijo učiteljskega vpra¬
šanja v taki meri, da se postavita veljava in ugled učitelja
na ono višino, katera jima pritiče, s čemur povzdignemo tudi
vspehe naše ljudske šole ter si zagotovimo dobro, značajno
in pridno učiteljstvo, ki se bo zavzemalo s pravo unemo za
svoj vzvišeni poklic.

Pozdravljamo započeto akcijo v tako svrho, pričakuje
skorajšnje ugodne rešitve perečega učiteljskega vprašanja tudi
v naši deželi, da ne bo povsodi zaostajalo za drugimi.

„ Soča u .

Pokojninski užitki avstrijskega učiteljstva

(Kronska

Ponatis iz 9. številke „Beamtenzeitung“

li Staatsbramter (StnatslehrperBon). D = Staatsdiener. W = Witwe. P == Pension. WP = Witwenpension. Erz = Erzieliungsbeitriige. C = Con-

po stanju 1. prosinca 1902.

veljava.)

z dne 31. marca 1902.

cretalpension (Waisenpension). J = Jahre JG = anrechenbarer Jahresgehalt. St = Sterbequartal. f = gestorben oder Verstorbencr. K Rangselasse.

UČITELJSKI TOVARIŠ.

158

V Benetke!

V Benetke, ponosne, krasne, znamenite Benetke, pod
okrilje mogočnega leva sv. Marka, Vas vabi s temi vrsticami,
predrage kolcginjc in kolegi, slovenska učiteljica, da se po
trudapolnem delu vsaj za par dni oddahnemo in zabavamo
ter hkrati tudi naobražujemo!

I)nc 14., 15., 16. in 17. avgusta zboruje letos dika
naša, „Zaveza“, v Trstu. Z letošnjim zborovanjem pa združuje
„Zaveza" tudi izlet v Benetke.  Tako lepe prilike, videti
biser ob Jadranskem morju, — Venezia la bella — zlasti
učiteljstvo s Štajerske in Kranjske, ne bode imelo znabiti
nikdar več, kakor sedaj, ko nas naša „Zaveza“ skliče in
združi v bratski slogi ob obalili Jadranskega morja.

Pripravljalni odbor za letošnje zborovanje „Zaveze“,
voljen iz udov „UČiteljskega društva sež. okraja" in neka¬
terih požrtvovalnih gg. učiteljev iz tržaške okolice, se je vse¬
stranski potrudil, da preskrbi svojim cenjenim koleginjam in
kolegom za kolikor mogoče malo novcev mnogo lepega užitka.
Naročili smo moderni Lloydov parnik „Leda“ z električnp
razsvetljavo, ki vsprejme lahko 400—450 oseb v svoje lepe
prostore. Cena vožnji tja in nazaj samo 5 K !

Lepe poletne noči, po koncertu in prosti zabavi, v dan

16. avg. se snidemo na krovu parnika v voljkem čuvstvu, da
smo svoji med svojimi, ljudje, kijih veže in druži ne-le jedna
in ista majka-Slava, temuč tudi jeden in isti sveti poklic, da
nas je zbrala tukaj le lepa želja po lepem uživanju, po lepih
nezabnih utisih, ki so jih Benetke do sedaj pustile v duši
vsakega čutečega človeka.

Ob 2. uri popolnoči je odhod parnika iz Trsta. V toplih
poletnih nočeh na valovih Jadranskega morja, to vam je
užitek! Okoli 9. uri nas bodo že pozdravljale ponosne kupole
in visoki stolpi in stolpiči cerkve in palač Benetk, ki jih Heine
imenuje vresničen, razkošen sen pomorskega boga. Potem pa
preživimo 2 cela, nepozabna dneva med ponosnimi palačami
staroslavnc republike na najlepšem trgu celega sveta, na
trgu sv. Marka, kjer polje vse javno življenje benečansko,
in ki ob ugodni mesečini s svojimi harmoničnimi stavbami v
najrazličnejih slogih, napravi utis vztočne bajke. Naslajali si
bodemo uho ob šumečih zvokih godbe, ki svira vsaki dan po
letu na lidu kopajoči se gospodi, ali pa se bodemo zibali
v lični gondoli, vozeč se po „CanaIe grande" ali pa do krasnih
bližnjih otokov, spretno švigajoč mimo stotin drugih gondol.
Cena: po dnevi: 1 ura 1—4 osobe 1 liro; vsake druge Y 2 ure
in veslača 50 Ct.; po noči: 1-30 1. in vsake druge 1 / 2 ure
65 ccntcsima!

Prekrasna, znamenita cerkev sv. Marka odklene nam
ves svoj sijaj, svoje dragocenosti, in velikanske umotvore, ki
jih je tam nakopičila v teku tisočletja beneška umetnost, be¬
neško bogastvo in mogotstvo. Zgodovino, vso dolgo zgodovino,
cerkveno in posvetno, in predvsem zgodovino razvoja lepih
nmetnostij preživite v mističnih, bleščečih, čarobnih pro¬
storih tega beneškega svetišča. Tudi 98 m  visoki zvonik
sv. Marka nam ne bode previsok. Z njega se odpre diven
razgled na cele Benetke, na sinje Jadransko moije in lagune.
Potem pa v doževo palačo! Ta sijaj, ta blesk, te priče pre¬
teklih slavnih dni! Pod spretnim, veščim vodstvom obiščemo
tudi arheologični muzej in akademijo umetnosti, kjer se bomo
divili najslavnejšim klasičnim umotvorom umetnikov — ve¬
likanov. Tudi strašne ječe ponte dei sospiri, — ponte Rialto,
cerkev >S. Maria della Salute s svojo ponosno veliko kupolo
si bomo ogledali. Vsled tega nam ne bodo več nejasni pojmi,

ki jim je do sedaj dajala obliko le naša domišljija. To bo
pravo študijsko potovanje. Zato še enkrat kličem in vabim
slovensko učiteljstvo na izlet v Benetke. Na svidenje na
krovu! B. E., učiteljica.

Društveni vestnik.

Kranjsko.

Iz Zaveze avstr, jugoslovanskih učiteljskih društev.

Vse udeležence letošnje glavne skupščine Zaveze v Trstu
opozarjamo še enkrat na oklic pripravljalnega odbora za Za-
vezino zborovanje v 19. štev. našega lista glede izleta v
Benetke.

Cenjene gg. predsednike Zaveznih društev pa prosimo, da
nam vrnejo izpolnjene društvene izkaze ter prijavijo izvoljene
delegate.

Za glavno zborovanje je zglasil dalje g. nadučitelj Ve¬
koslav Strmšek: „Naša organizacija in nje namen",
Pedagoško društvo v Krškem pa sledeči predlog: „ Z a v e z a
naj stopi v dogovor in zvezo z društvom „ Uči¬
telj s ki dom v Celovcu" in naj priredi leta 190 3.
svoje zborovanje v tem mestu".  Utemeljeval bo
predlog g. ravnatelj Ivan Lapajne.

Delegate so prijavila dalje sledeča društva:

V. Društvo učiteljev in šo Iških p rij a t el j e v
okraja ljubljanske okolice.

13. G. Jožef Gregorin, šol. vodja — Črnuče.

14. G. Franc Trošt, naučitelj -— Ig — Studenec.

15. G. Ivan Petrič, šol. vodja — Rudnik. ^

16. G. Franc Lavtižar, nadučitelj — Šmartno pod
Šmarno goro.

VI. Slovensko učit. društvo za kočevski
okraj.

17. G. Anton Krže, učitelj — Gora.

18. G. Franc Štefančič, učitelj — Ribnica.

Namestnik: G. Štefan Tomšič, nadučitelj — Ribnica.

Vodstvo Zaveze.

Štajersko.

O zborovanju šmarsko - rogaškega učiteljskega
društva. Ker se je morala že po vabilih naznanjena
hospitacija v Zibiki preložiti, zato je društvo zborovalo dne
8. junija t. 1. pri Sv. Križu p. Slatini. Društvu sta na
novo pristopila tovariša Martin Sotošek, nadučit. v Žetalah in
Karl Kobale, učit. v Rogatcu. Kot gosta sta se vdeležila zboro¬
vanja tov. gdč. Ambrus, učit. pri Sv. Križu in g. Robič, pom.
učit. pri Sv. Jurju. Razgovarjalo se o vprašanju za letošnjo
uradno učiteljsko konferenco v Celju in sicer a)  O risanju.
Prečital se je referat tov. Kurbusa, ki ni mogel osebno priti
k zborovanju. V svojem referatu pobija dosedanje metode ri¬
sanja ter opozarja na knjigo „Neue Bakuen v. Chr. Schwarz“.
Pri nadaljnem razgovoru seje tudi opozarjalo na „Zeichenlehre
u. ausgefiihrte Lehrpliine von Hiirsche", na izvrstno poročilo
tov. Schmoranzerja v letošnjem „I J ed. letopisu" (Z velikim
zanimanjem čakamo na nadaljevanje tega poročila), na V* eh-
renpfennigove predloge in še na druge. Naglašalo se je, naj
učiteljstvo natančno zasleduje reforme pouka o risanju, iz ka¬
terih sčasoma izzori boljša metoda, b)  O nabavi sten¬
skega zemljevida za celjsko o kr. glav.  Tov. Dobnik
je prinesel več uzorcev raznih zemljevidov na ogled. Najbolj
je ugajal po Beckerjevi metodi napravljen zemljevid okr. glav.
Grobming. Na ta način naj bo tudi sestavljen zemljevid okr.
glav. celjskega. Izrazilo se mnenje, da bi bilo bolje, ako se
izda zemljevid za več okr. glavarstev skupaj ali pa za cel
južni del dežele do Mure in do onkraj Kozjaka jz bližnjo
okolico obmejnih dežel. Na ta način bi se lažje poučevalo po
pokrajinskih skupinah, zemljevid bi dobrodošel večjemit šte¬
vilu šol in bi bil primeroma ceneji. Naglašalo se je tudi, da
se meje okr. glavarstva celjskega v kratkem izpremene, ker
se izloči konjiški sodnijski okraj. Temu nasproti se je pou¬
darjalo, da je posebni zemljevid okr. glav. potreben, ker do-

UČITELJSKI TOVARIŠ.

159

sedanji zemljevidi so premajhni in preobloženi. Zemljevid za
celo Spod. Staj. bi najbrž ne bil potrjen, čakati z izdajo,
da se izloči kak okraj, tudi ne gre, na pokrajinske skupine
se pa lahko ozira na ta način, da se sprejmejo na zemljevid
tudi pokrajine onkraj meje okr. glav. — Besedilo zemljevida
naj je slovensko, nemško-slovensko besedilo se pa lahko doda
na strani zemljevida.

Poziv staj. „Lehrerbunda“ in „Verbanda“ glede na
stavljenje predlogov za izboljšanje naših gmotnih pravnih
razmer o priliki letošnje uradne konference se točno izvrši.

— Glede na poziv komiteja za Zg. mursko dolino, da naj
se tudi pri nas skličejo ljudski shodi, na katerih naj se tirja
izboljšanje našega disciplinarnega zakona, se je vnel daljši
razgovor, v katerem seje naglašalo, da bi ljudski shod, sklican
nalašč v ta namen, ne imel uspeha, pač pa so menili neka¬
teri tovariši, da se naj ta zadeva spravi na dnevni red o pri¬
liki volilnih shodov povodom letošnjih volitev v dež. zbor.

Tovariš Ferlinc je prečital statistične podatke glede na
število štajerskih udov „Slov. šol. matice 1 '. Se objavi. —
Kot odposlanci k „Zavezi“ so bili izvoljeni tovariši Hinko
Šumer, Vekoslav Strmšek in Franc Vezjak. Izletnikom brat¬
skih društev v Rečico na Paki se je poslal brzojavni pozdrav.

— Nabirali so se tudi naročniki na almanah, kojega izdajo vse-
učiliščniki na Dunaju. —- Tolmačil se je § 3., 4. in 5. de¬
želnega zakona o učit. plačah na Štajerskem. Tov. Brinar
meni, da se prov. službena leta s sposobnostnim izpričevalom
po uveljavljenju novega zakona štejejo za starostne doklade
celotno;  toda pravice prositi za starostno doklado nima
učitelj prej, dokler ni definitiven. Tov. Brišnik je pa mnenja,
da pripadajo starostne doklade tudi provizorično nameščenim.

Omenimo še, da je bilo zborovanje vkljub neugodnemu
vremenu prav dobro obiskano in da so se zborovalci prav ži¬
vahno vdeleževali razgovorov. Tako je prav. Razodevaj svoje
misli in poslušaj misli drugih, potem se ti razbistre nazori.

Prihodnje zborovanje bo 10. avgusta t. 1. in sicer zopet
pri Sv. Križu.

Istra.

Vabilo. P. n. G.! Podpisani poziva Vas na izvanrednu
glavnu skupštinu,  koja če se obdržavati dne 21. ju¬
lija  o. g. u kuči ^gosp. Pušnika u Šapjanah  uz sliedeči
dnevni red:  1. Čitanje zapisnika zadnje glavne skupštine i
odborskih sjednica. 2. O uredjenju mirovine učitelja (ica) u
Istri. 3. Izbor delegata za glavnu skupštinu »Zaveze"; 4. Fi-
nancijalno stanje društva. 5. Praktično predavanje iz pče-
larstva po g. Ivanu Makaroviču. 6. Razni predloži, koje se
ima barem 3 dana prije najaviti odboru. Početak u 10., od¬
nosno u 11. sati pr. p. Odbor „Učiteljskoga društva
kota ra Vo loško".  Jelšane, 4. julija god. 1902.

Tajnik: Predsjednik:

Puharič 1. r. J. Mak aro vi č 1. r.

Književnost in umetnost.

»Zvonček" ima v svoji zadnji številki sledečo vsebino:
Poletna noč, zložil Cvetko Slavin. — Ivanček, zložil Ivo Da-
nič. — Ponočnjak, zložil Fr. Žgur. — Na poti iz mlina,
spisal Ivo Trošt. — Priženite konjiča mi!, zložil Fr. Žgur.

— O dveh angelih in dveh zvezdicah, spisal Ivan V. —
Dušan pripoveduje, zložil E. Gang-1. — Sredi zelenega polja,
zložila Bogomila. — Domovinska ljubezen, spisal Fr. Selški.

— Niko in Nika, spisala M. Pirčeva. — Slovanske prav¬
ljice, priobčuje Nik. Vrhov. — Pouk in zabava. Poleg tega
ima list tudi tri slike. »Zvonček" prav toplo priporočamo.

»Kmetijske razmere na Kranjskem." opisal Gustav
Pirc, ravnatelj c. kr. kmetijske družbe kranjske. Te dni je
izšla jako zanimiva in poučna knjižica, katero prav toplo
priporočamo vsem, ki se zanimajo za kmetski stan. G. pi¬
satelj je posvetil to zanimivo knjižico, ki nam podaja prav
jasno sliko kranjskih kmetijskih razmer, visokorodnemu gospodu
ekscelenci baronu ViktorjuHeinu,  c. kr. namestniku in
deželnemu predsedniku kranjskemu v znak globokega spo¬

štovanja kot iskrenemu pospeševatclju kranjskega kmetijstva.
Upamo, da bo učiteljstvo to knjižico pridno širilo ined našim
narodom.

Tretje berilo za štiri- in več raz redne obče
ljudske šole.  Sestavila M. Jo sin in E. Gangl,  učitelja
v Ljubljani. Cena vezani knjigi 90 h. V Ljubljani. Natisnila
in založila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg 1901. — Na
učno ministrstvo je potrdilo to »Berilo" in se
sme rabiti na občih ljudskih šolah.  Dosedanje
/Tretje berilo" je že zelo zastarelo in ne odgovarja več de-
janjskim potrebam sedanjega časa. Prav zato si je učiteljstvo
že davno želelo novega »Tretjega berila". Tej želji sta v
najboljši meri vstreglagg. Jo s in in Gangl  z novim /Tretjim
berilom", katero je vseskozi prav praktično sestavljeno. Zato
tudi to novo učno knjigo kar najtopleje priporočamo našemu
učiteljstvu, da jo čim preje uvede v 'naše ljudske šole. Ob
priliki o tem izbornem »Berilu" še kaj več.

Vestnik.

Osebne vesti. G. dr. Iv. Orel, suplent na ljubljanskem
učiteljišču, je imenovan začasnim glavnim učiteljem. — Za¬
časnim vadniškim učiteljem na tukajšnji pripravnici je ime¬
novan dosedanji suplent g. Jos. Kostanjevec. — Vpokojeni
so nadučitelji gg. Mart. Gerčar v Mirni, Fr. Fabjančič v
Bučki in Fr. Lavrič v Škocijanu, ter učitelja gg. Jos. Čop v
Trnju in Mat. Petrič v Strugah.

Učiteljske vesti s Štajerskega. Nameščeni so: kot
nadučitelj na šoli v Stari cesti pri Ljutomeru def. učitelj g.
Iv. Tomažič pri Sv. Miklavžu pri Ormožu, v Artičah pri
Brežicah def. učitelj g. Fr. Černelč v Št. Petru pod sv. go¬
rami; dalje kot učitelj na mestni deški šoli v Celju def.
učitelj g. Jos. Horvath v Trofaiachu, v Sv. Križu pri Ljuto¬
meru ondotni pomožni učitelj g. Iv. Ozmec, na šoli v Stari
cesti pri Ljutomera def. učiteljica gdč. Mar. Skrlec pri Sv.
Miklavžu pri Ormožu, v Šmartnu pri Slov. Gradcu ondotna
prov. učiteljica gdč. Emilija Duller. Vpokojen je nadučitelj g.
Srečko Pirc v Dobovi pri Brežicah.

Okrožnica. C. kr. okrajni šolski svet v Ko¬
čevju  sklicuje okrajno konferenco za učitelje slovenskih in
utrakvističnih šol v dan 16. julija 1902 ob 9. uri zjutraj v
Ribnici. Dnevni red: 1. Predsednik otvori konferenco in ime¬
nuje svojega namestnika. 2. Volitev dveh zapisnikarjev. 3.
Opazke nadzornikove o inšpekcijah. 4. Razgovor o ukazih
in naredbah šolskih oblasti. 5. Metodična obravnava berilne
vaje »Cesar Jožef II. in stari častnik" po formalnih stopnjah
z otroci. Poročevalec nadučitelj Tomšič. 6. Kako navajati
otroke k rednemu šolskemu obisku? To vprašanje izdela vse
učiteljstvo in pošlje elaborate vsaj 3 dni pred konferenco
potom šol. vodstva c. kr. okr. šol. nadzorniku. Referente do¬
loči pri konferenci nadzornik sam. 7. Določijo se učne knjige
za bodoče šolsko leto. 8. Poročilo knjižničnega odbora in
predlaganje računa. 9. Volitev knjižničnega in stalnega od¬
bora. 10. Volitev delegatov za bodočo dež. učit. konferenco.
11. Nasveti.

Abiturijentski koncert. Že v zadnji številki našega
lista smo omenili, da prirede abiturijenti obeh tuk. c. kr.
učiteljišč koncert s plesom v prid učit. konviktu ter družbi
sv. Cirila in Metoda. Danes pa priobčujemo cel vspored, kate¬
rega bode proizvajal zbor, broječ nad 70 pevcev in pevk,
g. Rudolf Vrabl (bariton) in popolna godba sl. c. in kr.
pešpolka Leopolda II., kralj Belgijcev št. 27. Vspored:
1. dr. Karol Reinecke: Jubilejska ouvertura op. 166. za ve¬
liki orkester; 2. Prolog. 3. Josip Haydn: Cesarska pesem,
zbor s spremljevanjem orkestra; 4. Anton Nedvčd: Pevčeva
molitev, za moški zbor; 5. a) Rob. Schumann: Popotnik,
b) Fran Schubert: Popotnik; pesmi za bariton s spremlje¬
vanjem klavirja, poje g. R. Vrabl. 6. a) Rob. Schumann:
Lepa Nada, b) Ant. Foerster: Z glasnim šumom s kora . . .;
za mešani osmoglasen zbor. 7. Maks Bruch: Rimski slavo¬
spev, za mešani zbor s spremljevanjem orkestra; op. 19.

ICO

UČITELJSKI TOVARIŠ.

|*o koncertu ples in prosta zabava. Začetek ob 8. uri
zvečer. Cene prostorom: Sedeži od I. do III. vrste a 4. K,
sedeži od IV. do VIII. vrste a 3 K, sedeži naslednjih vrst
a 2 K. Stojišča a 1 K; dijaške vstopnice ii 60 h. Glede na
dobrodelni namen se preplačila hvaležno sprejemajo. Vstop¬
nice se dobivajo pri gosp. Šešarku, Selenburgove ulice, in na
večer koncerta pri blagajni.

Slavnostni koncert, katerega priredi v proslavo 40let-
nega učiteljevanja oziroma Poletnega nadzorovanja blagorod.
gospoda Antonii Jeršinoviea, imcjitclja zlatega zasl. križca,
učiteljstvo slovenskih in utrakvišt. šol kočevskega okraja s
prijaznim sodelovanjem ribniških in velikolaških dam in go¬
spodov, pod vodstvom nadučitelja Jos. Pavčiča, na predvečer
konfercncije t. j. 15. julija 1902 v Ribnici, v prostorih g. ho-
telijera Arkota. Začetek ob pol 9. uri zvečer. Ustop prost le
vabljenim. \ spored. 1. Govor. 2. -Slavospev", poje mešan
zbor. 3. Foerster: „Po jezeru“, koncertna ilustracija za klavir.
4. Vilhar: „Na goro", dvospev za sopran in alt. 5. Vilhar:
„Mrtva ljubav", samospev s spremlj. klavirja. 6. I. pl. Zajc:

Zrinjsko Frankopanka u , poje moški zbor. 7. Kiicken: „Bar-
karohr, dvospev za sopran in alt. 8. Hummel: a) „Im-
prointu“, za klavir. Vogrich: b) -Staecato-Caprice", za klavir.
9. Abt: ai -Njega ni", samospev s premljevanjem klavirja,
b) -Gorska cvetica", samospev s spremljev. klavirja. 10. Foer¬
ster: „Kitica slovenskih narodnih pesmi", poje mešan zbor.

Ormoškega okraja učiteljsko društvo, je enoglasno
sklenilo: -Vsak šolski vodja v ormoškem okraju mora sma¬
trati za svojo sveto dolžnost, delovati na to in doseči, da
vsak krajni šolski svet kupi toliko izvodov -Knjižice za
mladino  i/. založbe g. A. Gabrščeka, kolikor ima dotična
sola razredov. Da bi ta sklep posnemala vsa slovenska uči¬
teljska društva!

Na c. kr. učiteljišču v Mariboru so bili pri letošnjem
zrelostnem izpitu aprobirani štirje slovenski abiturijenti:
gg. Janko Bračko iz Negove, Rihard Pestevšek iz Slivnice,
Ferdo Spragcr iz Maribora in Emil Vršič iz Ljutomera.

Zrelostni izpiti na učiteljišču v Kopru. Prošli teden
so sc dovršili ustmeni zrelostni izpiti na c. kr. učiteljišču v
Kopin. Dovršili so z dobrim vspehom sledeči gg. četrtoletniki
Slovenci: Bckar  Vekoslav iz Sežane, Bric  Josip iz Dorn-
berga, Gregoretič  Anton iz Sežane in Zorn  France iz
Prvačinc.

Pravi Eldorado za učitelje mora biti ljutomerski
okraj. Tamošno učiteljstvo je namreč s svojim položajem
tako zadovoljno, da si ne želi poboljšanja svojega gmotnega
stanja, ne spremenitve disciplinarnega zakona, ne izboljšanja
šolskih razmer in sploh ničesar. Pa ne le, da ono samo nič
ne stori v dosego teh smotrov, ono niti ne simpatizuje z na¬
šimi bojevniki in se še prav močno boji, ko bi kedo le sumil,
da goji tudi ono simpatije do onih, ki bi radi pribojevali tudi
nam učiteljem boljše čase.

To nam pove izjava, kojo je objavilo tamošno učiteljsko
društvo, oziroma njega predsednik v 26. št. Slov. Gospodarja.
Tam pravi, da učitelji ljutomerskega okraja niso „Jungovci“,
da ..Učit. Tovariš" ni njih glasilo in da oni niso člani „Leh-
rerbunda".

Da sta bila -Gospodar" in za njim -Slovenec" te izjave
posebno vesela, nam ni treba naglašati, kakor tudi ne, da si
v Gradcu in drugod želijo mnogo takih zadovoljnih učiteljev.

Vprašati se pa moramo : Veljajo li za tamošnji okraj
res drugačni zakoni, kot za nas? Ali so morebiti tamošnji
tovariši tako skromni, da mislijo, da je sedanji njihov položaj
primeren njihovemu delu in njihovi vrednosti; ali so pa tako
zastareli, da se bojijo vsake spremembe?

Ko bi le ne bi protestirali, če bi nam učna uprava ho¬
tela nakloniti kakšen poboljšek! Tako zaslepljeni tovariši so
vredni pomilovanja.

Nadučitelj na dvorazrednici v Savinjski dolini želi
menjati  s tovarišem katerega si bodi okraja. Naslov pove
uredništvo -Učiteljskega Tovariša", kamor se naj pošiljajo
ponudbe do 1. avgusta 1902.

Nagačene živali. Več lepo in naravno nagačenih ptic
in štirinogatili živali za privatne in javne zbirke in šole ima
po prav nizki ceni na prodaj Anton Godec,  učitelj v Lem-
bahu pri Mariboru n. D. Isti izvršuje tudi vsa v to stroko
spadajoča dela.

Prošnja. P. i. gg. c. kr. okrajne šolske nad¬
zornike  vljudno prosim, da mi ali sami ali pa kak ud po¬
sameznih okrajnih učiteljskih konferencij poroča o temah in
tezah,  ki so se obravnavale, oziroma vsprejele pri letošnjih
okrajnih učiteljskih konferencij ah, da se potem iste objavijo
v Letopisu Slovenske Šolske Matice.

Jakob Dimnik

odbornik -Slovenske Šoiske Matice".

Somišljenike prosimo, da nam poročajo o letošnjih
okrajnih učiteljskih konferencijah v posameznih okrajih. Naj¬
bolje bi bilo, da na dan konferencije predsednik dotičnega
učiteljskega društva določi poročevalca za naš list.

Prošnja. Sl. šolska vodstva,  katera bodo izdala
koncem šolskega leta -letna poročila" prosimo, da nam po¬
šljejo po eden izvod za -Šolski muzej".

Oglas.

Pripravljalni odbor za prireditev -Zavezinega" zboro¬
vanja v Trstu vabi vse one g. tovariše in gospice tovarišice,
ki se mislijo istega udeležiti in ki žele imeti prenočišča, da
se prijavijo najkasneje do 5. avgusta pri tovarišu Antonu
Grmeku pri Sv. Ivanu blizu Trsta. Ravno tako naj se zglase
pri istem gospodu z vposlanim zneskom 3 K oni, ki se ude¬
leže banketa.

Vožnja po morju v Benetke stane tje in sem le 5 K.
Da bode vedel odbor, koliko bode izletnikov, naj se blago-
vole prijaviti vsi izletniki in pošljejo navedeni znesek. Splošna
želja je, da ostanemo v Benetkah dva dni.

Pripravljalni odbor.

Uradni razpisi učiteljskih služeb.

Št. 1269 Kranjsko.

Na jednorazrednici v Trnji  je učno mesto popolniti. Prošnje
so vlagati semkaj do dne 3. avgusta 1902.

C. kr. okr. šolski svet v Postojni, dne 2. julija 1902.

Št. 1269

Na jednorazrednici na Planini  je učno mesto stalno popolniti.
Prošnje so vlagati semkaj do dne 26. julija 1902.

oddati mesto učitelja-voditelja s postavnimi prijemki.

Prošnje pravilno opremljene je poslati službenim potom tukajš¬

njemu uradu do 31. julija 1902.

C. kr. okr. šolski svet v Kamniku, dne 26. junija 1902.

Št. 443

Na enorazrednicah na Preloki in v Radencih  sta službi uči¬
telja-voditelja stalno ali začasno popolniti. Postavna plača in prosto
stanovanje.

Prošnje vlagati je do 25. julija 1902 pri c. kr. šolskem svetu v
Črnomlji.

C. kr. okr. šolski svet v Črnomlji, dne 28. junija 1902.

„Učite!jski Tovariš" izhaja 1., 10. in 20. dne vsakega meseca ter stoji vse leto 8 K, pol leta 4 K, četrt leta 2 K. Spisi naj se blagovolijo pošiljati
samo pod naslovom: Uredništvo „Učiteljskega Tovarša" v Ljubljani. Naročnino pa prejema g. Frančišek Crnagoj, nadučitelj v Ljubljani
(Barje). — Vse pošiljatve naj se poši\j^jo franko. — Oznanila in poslanice se računajo za stran 30 K, pol strani 16 K, ‘/s strani 10 K, */< strani
8 K, */s strani 4 K; manjši inserati po 20 h petit-vrsta. Večkratno objavljenje po dogovoru. Priloge poleg poštnine 6 K.

Izdajatelj in odgovorni urednik Radivoj Korene. — Last in založba „Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev".

Tiska »Narodna tiskarna" v Ljubljani.