• ZNANO IN MANJ ZNANO O CARINIKIH
Poštenje na vsakodnevni preizkušnji
Carinarnica Ljubljana je 17. januarja sprejela pod svojo streho no-vinarje iz ozdov naše občine, ki se mesečno sestajamo, vsakič v drugi delovni organizaciji, včasih pa zaidemo tudi pod streho kakega vrtca, kulturnega doma ali skupščinc. Pri vsakem obisku nas gostitelji sez-nanijo z najaktualnejšimi svojimi dogodki, problemi, uspehi in neu-spehi, z vsem, o čemer tečejo na.ši pogovori.
Mnogokrat gledamo carinike pri delu, vendar manjkrat »v živo«, pa zato večkrat na malih zaslonih. Je že tako: prej nas je depozit zadrževal doma, zdaj pa naš denar tam čez kaj malo še
velja. ln tako jih gledamo na TV zaslonih, ponavadi pred kakimi prazniki, ko pregledujejo ko-lone vozil zdomcev. In pri tem marsikdo pomisli. kako prima je ta njihov posel.
Pa je res tako?
Tudi novinarji smo imeli — vsaj na začetku sestanka in pred-stavitve te delovne organizacije — takšno mnenje. In kako ga ne bi imeli, saj nam je sam upravnik
carinarnice Franc Sablič postre-gel s temi podatki.
V vsej državi je 40 carinarnic, 123 izpostav, 115 mejnih izpo-stav in referatov ter 60 maloob-mejnih prehodov. Zanimiva je kadrovska struktura zaposlenih: 1010 z visoko, 869 z višjo. 2182 s srednjo in le 353 z nižjo iz-obrazbo,
Carinarnica Ljubljana s sede-žem na Šmartinski cesti je v tem pogledu še na boljšem. Z enim mednarodnim mejnim preho-dom — letališče Ljubljana — sodi med največje po obsegu del, ne pa po številu zaposlenih. Za-poslena sta komajda 202 delav-ca, njihov promet pa je bistveno večji kot npr. v Beogradu,čeprav je tam zaposlenih prek 100 de-lavcevveč. Brez razsutega tovora je šlo lani skoz Ijubljansko cari-narnico 1,68 milijona ton blaga (uvoz) in 270 tisoč ton (izvoz) v skupni vrednosti 80 (uvoza) in SO^izvoza) milijard novih din. Pri*tem so popisali okoli 200 tisoč raznih dokumentov, največ raznih deklaracij in odločb.
Torej imajo dela resnično čez glavo. In sklepali bi, če je dela dovolj, potem bržkone tudi s sredstvi za osebne dohodke ne more biti problemov. Pa ni tako.
Lani je njihov delavecz visoko izobrazbo (povprečno in z vsemi dodatki) zaslužil 47.256 din, z višjo 38.457, s srednjo 29.305 in z nižjo 21.971 dinarjev na mesec, njihov najnižji osebni dohodek je znesel 17.936 din, razmerje do najvišjega pa znaša 3,7.
O nagrajevanju po delu ni govora. O masi osebnih dohodkov odločijo na najvišji ravni, to je na ZIS, zato pa sme njihov delavski svet razpravljati o tistih povsem obrobnih vprašanjih. V vrsta ZK je kar 90 komunistov, a njihov vpliv je minimalen. Imajo tudi sindikat, ki pa je lani razvijal športno dejavnost le zato, ker so vsi zaposleni pristali na samoprispevek 500 din, saj je bil sklad skupne porabe suh.
Pri vseh teh stvareh so, tako pravi-jo, povsem nemočni. Carinska služba je centralistično vodena, zanjo ve-ljajo le zvezni predpisi in zakon o ca-rinski službi.
In zdaj vendarle k naslovni misli. Mejni canniki so lani zasJužili po 30—35 tisoč dinarjev. Za deto po T2 in več ur (nadur jim ne plačajo), v mrazu, dežju ali vročini, brez toplih obrokov, za nenehna pregovar janja z množicami potnikov, ki imajo vedno prav, ki so se vedno pripravljeni po-gajati in po možnosti kaj »prešverca-ti«. saj so v večini Jugoslovani. mi pa vemo po čem je kava tu in po koliko je tam čez mejo, da o vsem drugem ne govorimo. In pri tem delu, kjerne mine teden brez spreminjanja pred-pisov, se vsak dan srečujcjo z ljudmi, ki jim ponudijo sto ali več mark, da nekoliko zamižijo. Čisto malo. Ampak oni mora jo ostati gluhi za vse vabljive ponudbe, za tisti blagodejni devizni šum pred očmi in delati po predpisih, da se vse več sredstev pre-toči v zvezni proTačun, ki je kot po-soda brez dna in od koder bo prišla kvečjem kaka nova podražitev ali — kot temu lepše pravimo — uskladitev cen. Poštenje carinikov je kajpak kar naprej na preizkušnji in to za osebni dohodek. ki ga prejme tipkarica v marsikateri malo »boljši« pisanii. In kdo od nas bi se vsaj enkrat na mesec odrekel mesečni plači, če bi malo zamižal, da bi dobil vtaknjenih v žep tistih 500 mark?
Pa še to. Lani so proslavili 40-let-nicocarinskeslužbe. Lcpjubilej.lepi poslovni rezultati (tudi po naši zaslu-gi); vse dmgo pa je nekoliko bledo. Tudi samoupravljanje in delo druž-benopolitičnih organizacij. Več od-ločnosti bo potrebno v prihodnje.
JOŽE PRAPROTNIK