Stav. 221
TRST, četrtek II. avgusta I9IO.
Tečaj XXXV
- IZHAJA VSAK DAN
tudi ob Mdeljah hi praniklh 5., ik pMtdtlJUh «fe 9. zjvtra).
Posamične Iter. se prodai&jo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakamah ▼ Trsta in okolici, Gorici, Kranja, Št. Petra, Postojni, Sežani, Nab ražini, St. Luciji, Tolmina, Ajdovščini, Dornberga itd. Zastarele iter. po 5 nvč. (10 stot.). OGLASI 8E RA6UNAJO NA MILIMETRE ▼ fiirokosfci 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S »t. mm, osmrtnice, zahvalo, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 h t. mm. Za oglase v teksta lista do 5 vrst 20 E, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, n^j-manj pa 40 stot. Oglase sprejema Inaeratni oddelek oprave .Sdinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". r	- Plačljivo In utožljivo v Trstu.
I
CPINOST
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
F cdi—«» je moil
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 0 K; na na-
roike brex doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■aroteta* na ■•«*ljak* liianj« „KDIKOSTI" stan*: it Mio l*t« Kron 5-ao, u pol lota Kron 2 00.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma ae ne sprejemajo In rokopisi ae ne vrafiajo
Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulloa Giorgio Galattl 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
- Giorgio Galatti štev. 18.	=
FoItno-hranllnKnl račun St 841 652. TELEFON It. 11-57.
ini FKIC IfCCTI trajale 21 dni. Iz Kistendila je dospelo da-j slovenski politiki v nekako tolažbo. Saj so ^[^^(J^jj \ |J pjUCDIL nes 113 makedonskih beguncev.	najbolji predznaki, da se naši nesrečni do-
Samomor svaka hrvatskega bana.
ZAGREB 13. V Maksimirskem parku se je sinoči ob 7. uri zastrupil in potem s kroglo iz revolverja v sence ustrelil svak bana Tomašida, odvetnik in javni notar dr. Albert Ćrnojević. Vzel si je življenje radi neke neozdravljive bolezni. Bil je takoj mrtev. Ćrnojević, ki ima za ženo sestro banovo, je bil v nekem zdravilišču. Čin je najbrž izvršil v napadu blaznosti.
Stoletnica rojstva Cavourja.
TURIN 10. V prostorni dvorani palače Antonelliana se je vršila danes spominska slavnost 100-letnice rojstva Kamila Cavourja. Navzoči so bili: kralj, vojvoda Aosta in Genua, ministerski predsednik Luzzatti, vsi ministri, predsedništvi senata in zbornice, mnogo senatorjev in poslancev ter zastopstva občin in društev iz vse Italije.
—	Poslanec Daneo, ki zastopa okraj, katerega zastopnik je bil nekdaj Cavour, je imel slavnostni govor, ki je bil vsprejet z navdušenjem. Mesto je v zastavah.
Atentat na nev>yorškega župana.
NEW-YORK 10. Župan Gaymor je noč dobro prebil. Znaki septičnega zastrupljenja se niso pojavili.
NEW-YORK 10. Glede atentata na new-yorškega župana poročajo še: Mejtem ko se je Gaer, ki ga je pometač Edvvard takoj po atentatu podrl na tla, boril ž žnjim, je nekolikrat vstrelil v množico, Na pristaniškem pomolu je vsled tega nastala velika panika.
Atentator je stareji mož in pravi, da je župan kriv, ker je bil odpuščen iz službe, kar se je pa zgodilo radi nerednega vedenja. Odhod parnika „Kaiser WilhelmM der Grosse" se je radi napada, na katerem je bil navzoč tudi čilski predsednik, zakasnil za 25 minut.
NEW-JORK 10. Atentator Gaer je bfl nočni čuvaj na mestnem doku in je bi! nedavno odpuščen radi pijanstva. — Ladijski zdravniki so takoj preiskali župana i« ugotovili, da je krogta prodrla skozi uho in da tiči v tilniku. Mcžgani niso bili ranjeni, tako -da je nade, da župan ozdravi. V New-Jorfcu zastajajo posli.
Na tisoče ljudstva se zbira pred mestno hišo in pred irredništvi.
NEW-Jork 10. Atentator je streljal na župana iz daljave pet čevljev. Pometač Edvvard se fe takoj vrgel na -napadalca.
—	Mejtem ko sta se oba borila na tleh, je napadalec še nadalje streljal v množico.
Makedonski begunci v Bolgariji.
SOFIJA 10. Sinoči se je pred prefekturo zbralo 360 makedonskih beguncev, ki so dospeli semkaj iz Kistendila. Vlada je poslala begunce v notranje kraje dežele. — Predpol. so priredili beguno: manifestacijo pred odposlanstvom.
Velik požar v Bostonu.
KOLIN. 10. „Kolner Zeitungi" so brzo-javili iz Bostona: Sinoči ob 7. uri je tukaj na dveh mestih izbruhnil požar, in sicer v pristan iŠčnem okraju v južnem Bostonu in v središču. Požar v pristaniŠčnem okraju je napravil škodo, ki se jo ceni na en milijonov dolarjev. Pogorelo je 50 hiš, v katerih so večinoma stanovali Židie in Sirci. Ogenj, ki se je razprostiral na obsežju ene angleške štirjaške milje, so omejili z dinamit-nimi raztrelbami. Od 1. 1870 ni bilo tukaj take velikega požarja.
Kolera.
LAHORE 10. (Reuterjev birc). V Kašmiru se razširja kolera. V nedeljo je obolelo 224 oseb, umrlo pa 147, včeraj je obolelo 120, umrlo pa 145 oseb
Okrožnica grškega patrijarhata.
CARIGRAD 10. Neka okrožnica grškega patrijarhata na metropolite patrijarhatskega okrožja, ki naznanja sklicanje narodne skupščine in razpis volitev, pravi, da so nade, ki so se stavljale na vzpostavo ustave in uvedbo enakosti, razočarale. Okrožnica pokazuje na tendenco vlade, ki zistematično krši privilegije patrijarhata, našteva zlorabe oblastnij in se pritožuje o podpiranju Vala-hov in votiranju cerkvenega zakona. Zelo ojstri ton okrožnice proti vladi je napravil v turških krogih slab utis.,Tanin' označa okrožnico kakor puntarski pamflet, ki Ščuva Grke proti ustavi.__
Karlovi vari 10. Semkaj sta dospela ogrski minister za deželno brambo general Hazay in sekcijski načelnik v skupnem fi-.nančnem ministerstvu vitez Horowitz.
Sofija 10. Z ozirom na jesenske vojaške vaje ko sklicani trije reservni letniki na vaje, ki prično 28. avgusta in bodo
Wilhelmshafen 10. Linijski ladiji j „Kurfiirst Friedrich Wilhelm" in „Weissen-burg" sta dne 13. tek. m. odpluli v Turčiji- — _
„Slovenčeva" najnoveja etapa.
Ljubljanski „Slovenec" se je lotil v zadnjem času zelo — čednega posia. Najrazličnejša čustva se razvijajo pri tem listu
movini približuje nova doba — streznenja.
Slovensko zadružništvo.
Slovensko zadružništvo ne sine biti v službi strankarske politike!
(Zvršetek.)
Ker se je bila „Centralna posojilnica slovenska" registrovana zadruga z neomejeno zavezo, ustanovila popred negov ka-
z neverjetno hitrostjo, da z ekspresno iterakolisedanjih, zadružnih zvez (Se le brzino dosezajo kulminacijsko točko. Naj- P° vzšledu krške »Centralne posojilnice
prvo je bil verski čut, s katerim je to bajno glasilo S. L. S. trgovalo na drobno in debelo. Ko z verskimi čuti ni bilo več možno
slovenske" so se ustanovile zadružne zveze v Ljubljani, Celju, Gorici, in to zlasti radi tega, ker so se Celjani obotavljali z usta-
dalje licitirati, začel je ta list naenkrat nositi novitvijo sedanje ondotne „Zadružne zveze« na semenj neki skrajni narodni radikalizem, kakor denarne centrale.) — zato se jej ne
ki je pa, kakor se zdi, že dosegel svoj višek z ustanovitvijo takozvane „Slovenske straže", ki pa bržkone ne bo smela dosti I „stražiti", ker bodo temu na potu razmere do — nemške Kranjske hranilnice! Z verskimi čustvi torej „Slovenec" ni mogel, z
sme v zlo šteti, ako povzdiga ta glas v obrambo pravilnega zadružnega gospodarstva in napredka na Slovenskem. V to svrho svetuje ona slovenskim zadrugam in zadružnikom : Ne podpirajte slovenske strankarske politike, ne podpirajte zavodov, društev, ča-
narodnimi pa ni smel več dalje licitirati. soPisov in druSih P?dletih katera pospešu-
____- 1	____*	a n/\l<i.Xn/%	iti nn iHmi rmnnr
Kaj je torej najnaravnejšega, nego to, da je našel nekaj novega. To novo je pa avstrijski patrijotizem, ki ga glasilo S. L. S. v
jejo politično cepljenje in politični razdor med Slovenci! Slovensko zadružništvo naj služi edino le v okrepcilo zadrug samih
zadnjem času ponuja baronu Bienethu in Kedar se Pa.čutii° one same dovolj močne, -	podpirajo naj posamezne svoje dele, svoje
zadružnike. Da to izrazimo bolj konkretno, svetujemo, da n. pr. posojilnice obrestno mero za posojila znižfijo, da kmetijske zadruge svoje blago od članov po dobri ceni kupujejo, oz. jim blago po Kizki ceni prodajajo. — Posojilnice Ne-Raiffeisenovke lahke visoko obrestujejo deleže svojih članov. Darovanje v čisto narodne namene pa priporočamo le tedaj, ako so dotični nameni resnično politično nepristranski. Vsaka druga podaritev pogostoma le draži razkačene naše politične stranke m ne prinaša toliko koristi, kolikor je bilo truda, da se je prigo-spodarilo to, kar se je darovalo.
'le vrstice pošilja „Centralna posojilnica slovenska" med svet z dvojnim namenom : prcič radi tega, ca opozori — kakor smo že omenili — slovensko občinstvo, osobito slovensko zadružništvo na napake, ki so se vtihotapile v razne zadružne zveze in njih članice, drugič radi tega, da iste faktorje na nevo tudi na-se opozori; kajti na to je ona opravičena vsled svojega zgodovinskega prvenstva in vsled svoje notranje uredbe, vsled svojih pravil in svojega opravilnega rada. iRadi tega hočemo ne same ohraniti naš iavod, ki je — kar moramo zopet ponavljati — najstarejša slovenska zadružna zveza, ampak ga tudi na novo okrepčati in oživeti, kajti slovenske zadruge, osobito posojilnice, se prepričajo prej ali slej, da ne kaže podpirati takih zvez, ki pospešujejo strankarsko politiko ali katere slabo gospodarijo, n. pr. tako, da so celo njih deleži v nevarnosti, ali, katere pri svojem poslovanju prezirajo svoja lastna pravila. S tem, da vabimo k sebi slovenske posojilnice, katerim je svobodno, da k nam pristopijo, ne rečemo, da bi se odpovedale ztdružnim zvezam, katerim pripadajo, dokler si „Centralna posojilnica slovenska" ne pribori revizijske pravice; kajti s tem, da so zadruge nadzorovane po svojih zvezah, varujejo še nekoliko samoupravo. Samouprava zvez v tej stvari sicer tudi precei trpi, ker dobivajo zveze od vlade subvencije. Bolje fci bilo, da bi si same te svote prigospo-darile, kar bi bilo možno pri dobri volji in varčnosti ter pri nepospeševanju političnih tendenc. Zato vabimo posojilnice, ki odo-brujejo naša načela, da se oklenejo naše e Centralne posojilnice slovenske", ki ima neomejeno zavezo. Veliko jamstva jej dajejo včlanjene posojilnice, med drugimi zlasti naša „Okrajna posojilnica", ki ima tudi neomejeno zavezo (torej jamstva več ko preveč). Vabimo torej slovenske posojilnice k pristopu ; pristopnine ne plačajo nikakor-šne, na račun deleža 200 K, ki se obrestuje, pa po dogovoru poljubno svoto. Ako bi pa posojilnice še pri nas nalagale svoje razooložive novce, obrestujemo jih dnevno po 5%. Tako visoko obrestno mero lahko ponudimo, ker v naših vinorodnih krajih, kjer je denarja malo, oddajamo lahko posojilnicam na 5 V*0/® obresto vanje svoje razpoložive novce, ki jih morejo one zopet razpečati po 57»%* ozir- P° 6°/V — Položnice c. kr. poštne hranilnice za pošiljanje novcev so vedno na razpolaganje. Položnice so od naše „Okrajne posojilnice", kajti naš zavod je le knjižna blagajna, ki ima svoje novce vedno le pri drugih posojilnicah in svojo gotovino vedno le v omenjenem, vsikdar dobro založenem zavodu. Ravno tafco so na razpolaganje naša pravila. Tudi na vsakojaka ypraianja se takoj
družbi po skrajnih konkurenčnih cenah. — Kakor pa se pri tem listu razvija vse v golopu, tako je seveda tudi z avstrijskim patrijotizmom, ki se je v kratkem času razvil tako visoko, da je „Slovenec" že do danes pokazal vse potrebne usposobljenosti za „patrijotičnega* — špijona proti lastnim sonarodnjakom.
Znano je,	je za £asa zagrebškega
„veleizdajniškega" procesa ta „politični list za slovenski nare d" pisal tako, da bi beli — ko bi bilo šfo po njegovem — obesili vseh 53 Srbov,, obtoženih radi „veleizdaje". Ker pa se mu ta nakana glede Srbov ni , posrečila, bi pa bržkone rad spravil na J vislice vsaj — kakega Slovenca !! Zato je < začel obdolžwati z veleizdajo in srbsko irredento kar vsevprek.
Najprvo se je lotil kranjskih napred-njakov, a sedaj smo pri?i na vrsto tržaški Slovenci.
V svoji številki od minulega torka je namreč to čedno glasilo S. L. S. objavile o nedeljskem shoda N. D. O. fulminanten članek, ki naj bi dokazal, da so tržaški Slovenci — veleizdajnici! ! V omenjenem članku se nahaja med drugim tudi sledeči 1 odstavek
„Med govorom nekega Hrvata iz Kopra (imena „Edinost" ni mogla dognati) so udeleženci shoda vpili: Doli z Avstrijo! Živela Srbija! Žugali so tudi s tem, da bodo Slovenci odpovedali državi vojno službo, češ, da je nek .i kmet ira Opčinah, ko je v „Edinosti" bral, da je izlet N D. O. v Pulo prepovedan, dejal: „Potem pa tudi našim fantom ne bo treba iti v Pulo služit vojake". Isto je povedal dr. Mandić v svojem govoru in vsklikalo se je proti armadi, česar pa ne moremo priobčili, da ne bi bili zaplenjeni*
Odkritosrčno pove.*dano z za nas je „Slovenec", ta „politični li st za slovenski n£rod", psihologična uganka - fenomen, ki si ga je težko raztolmačiti. Ko bi se njegova stranka nahajala v manjšini, potem bi se še ne čudili toliko, ko bi „Slovenec" včasih zahajal tudi na stranpoticcL V politiških borbah se stranke, ki so v manjšini, poslužujejo vseh možnih sredstev, samo da bi se dokopale do moči. Tako postopanje stranke, ki je v manjšini, je umevno, ker je utemeljeno v -človeški duši. Ali da se stranka, ki se nahaja na višku svoje moči, ne sramuje posluževati se najbolj umazane špijonaže kakor bojnega sredstva proti drugomišlje-nikom lastnega naroda: to je Specijaliteta, ki je bila pridržana nam Slovencem in ki se je moramo sramovati pred vsem kulturnim svetom!
Stranka, ki je v večini, se mora zavedati odgovornosti, ki jo jej nalaga ta cjen položaj! Zato gleda pač, da z resnim in treznim delom uveljavlja svoja načela. Izjemo v tem oziru dela edino le S. L. S., ki mesto, da bi kazala z dostojanstvom in resnim delom, da je vredna zaupanja, ki ga jej je narod izkazal, brca potom svojega glavnega glasila okoli sebe in psuje na vse strani, tako, da mora človek nehote dobiti vtis, da se nahajajo njeni voditelji v stanju delirija. Delirij pa je pri posamičniku gotGVO znamenje bližujoče — katastrofe. — Tudi pri strankah bržkone to ne bo drugače. — Zato pa so nam kljubu vsej trpkosti, ki nas obhaja ob misli, da so med nami Slovenci cmožni tudi take stvari, li pojavi delirija v
točno odgovarja. Dajejo se tudi radovoljno pojasnila v zadevi zadružništva in zadružnega knjigovodstva sploh.
CENTRALNA POSOJILNICA SLOVENSKA registrovana zadruga z neomejeno zavezo V KRŠKEM.
Pripomba uredništva. Priobčili smo to okrožnico v prvič zato, da ustre-žemo izraženi želji, v drugič tudi zato, ker vsebuje marsikatero uvaževanja vredno resnico, izlasti, kar se tiče principov, ki naj bi bili merodavni ob snovanju zadrug. V drugih pogledih hočemo o priliki povedati svoje mnenje.___
Iz strankarskega življenja na Hrvatskem in sedanja kriza.
— C — Stranke, nasprotne bivši hrvat-sko-srbski koaliciji, ne mirujejo. Prizadevajo si, da bi iz sedanje razcepljenosti koalicije izbile kapitala za svoje strankarske interese. Posebno takozvani furtimaši — ki jim je že pokojni biskup Strosmayer pritisnil na čelo žig sramote — pletejo, mažejo in — de-nuncirajo!
Kakor beleži „R. Novi list," poživlja „Hrvatstvo" svoje pristaše na složno delo s — Frankovci, čeprav kompromis med tema strankama Še ni gotova stvar. Poziva tudi na složno delo z disidenti Frankove stranke kakor da so že napravili kompromis s temi poslednjimi. Res čudne tovariše spravlja pod eno kapo — strankarski egoizem !
Če se to zgodi — piše „R. N. List" bo nosila ta fuzija na sebi klerikalno označje v ekskluzivičnem hrvatskem duhu, ki ne priznava Srbov. — Ni je stranke na svetu, ki bi imela v svoji sredi elementov tako različnega svetovnega naziranja, kakor jih imajo stranke na Hrvatskem. Med reče-nimi disidenti, pristaši dr. Mile Starčeviea —, ki jih nekateri nazivljajo „stranko starih gospodov", je konservativcev in liberalcev, srbofilov in odločnih nasprotnikov vsega srbskega. — Med Frankovci naletamo zopet na klerikalce, konservativce in odločne liberalce. Ali jedno skupno točko imajo vsi: protisrbstvo. A vsi ti toli različni elementi bi se imeli fuzijonirati, oziroma koa~ lirati!! No, to bo — ričet v furtimaškem loncu !
Dalje beleži WR. N. list", da se tudi med Srbi pojavljajo taki ekskluzivistični znaki.
Hrvatska kriza je torej provzročila obči medež med hrvatskimi strankami.
Ako stranka prava vspe se svojim prizadevanjem za osnutje velike močne stranke, ki bi mogla prevzeti vlado, in ako tudi „na-prednjaki" stopijo v stranko, ki bi imela konservativen karakter, potem bi imeli v kratkem času vladno stranko, klerikalce koalirane s Frankovci in z Frankovimi disidenti !!
Potem bi ostali na strani le čisto liberalni opozicijonalni elementi okolo Šupila in pristaši socijalistične stranke. Na Supi-lovi strani že stoje odločno liberalni in opozicijonalni elementi. Hrvatska vseučiliščna mladina se je že v svojih resolucijah postavila na njegovo stran.
Ban TomaŠić opazuje to strankarsko zmešnjavo in konferira z raznimi politiki. Konferira in pričakuje ugodnega momenta, ko bo mogel samostojno nastopiti. Današnje strankarsko stanje v Hrvatski mu pojde izdatno na roko na njegovi akciji.
Bosanske stvari.
— C. — „Kufer astvo" je prišlo v Bosni zopet na tapet. Pod besedo „Kufe-raši" umevajo v Bosni tiste vladne uradnike, učitelje, profesorje itd., ki niso pripadniki Bosne. Kakor poroča „Agramer Tagblatt", se tem ptujcem odslej ne bo posebno dobro godilo. Mi pa se bojimo, da tudi sedaj ne bodo toliko trpeli privandrani Nemci in Ma-djari, marveč — po stari avstrijski navadi — Hrvatje, Srbi in Slovenci. Tako je n. pr. takozvana protikuferaška politika že našla svojo žrtev v osebi izvrstnega uradnika in jurista Večerina, ki je — kakor poroča o-menjeni list — umirovljen zato, ker je — Hrvat! Kako naj se drugače tolmačimo to umirovljenje vspričo dejstva, da je Večerina imel komaj 20 let službe.
Kakor poročajo nekateri listi, ne bo potrjen zaključek bosanskega deželnega zbora, s katerim se je odtegnila deželna subvencija jezuvitskemu gimnaziju v Travniku. Omenjeni zaključek da se protivi konvenciji, sklenjeni med njeg. veličanstvom in Vatikanom 4. avgusta 1881.
Bosanski deželni zbor je bil zaključen mirno in z živio-klici. Proračun je bil vsprejet v vseh točkah. Drugo zasedanje — pravijo — da se ne bo vršilo tako mirno,
»trti II
»EDINOSTc it. 221.
kakor prvo. V drugem zasedanju pride na vrsto zakonski načrt o odkupljenju kmetov. Na razpravi o tem načrtu pride donasprot-stev med srbsk. in hrv. poslanci na eni in muslimanskimi na drugi strani. Srbi in Hrvatje so za obligatorično, muslimani pa za fakultativno odkupljenje kmetov. Želeti je, da bi se mirno sporazumeli in našli kako srednjo pot za rešenje tega prevažnega, ali tudi vele-kočljivega vprašanja. Saj so vsi sinovi ene slovanske matere.
Želeti je, da bi vsi poklicani faktorji razmotrivali stvar trezno in mirno in da bi drugo zasedanje nudilo nov primer bratske sloge in ljubavi.
Celjski sokolski zlet leta I9IO.
Manifestirajmo dne 14. avgusta z velikansko udeležbo, da čutimo z dragimi nam brati na Štajerskem, ki bijejo na eni najvažnejših postojank — v Celju — naj-ljutejši boj z janičarji lastne nam grude. — Dostojna manifestacija slovenske in slovanske misli naj bo ta najpomembnejša slav-nost, kar jih je priredilo slovensko So-kolstvo !
Domače vesti.
f Ante Tentor. —C.— Dne 9. t. m. je izdihnil svojo dušo v Puli hrvatski pisatelj, sodni svetnik Anton Tentor. Njegove pripovesti, vzete iz istrskega narodnega življenja, so bile priobčene večinoma v podlistku reškega „Novega lista". Nekatere so bile posebej natisnene kakor „Beg Mirko", povest iz časov bosanske okupacije, in „Sa zapadne strane" v kateri je dični pokojnik opisal življenje isterskega kmeta v Rovinjski okolici. Kakor pisatelj zavzemlje Tentor odlično mesto med hrvatskimi pisatelji. Bil je imeniten psiholog, dober stilist in prijeten pripovedavalec. Istrskega kmeta-Hrvata je poznal v dušo in ga je v svojih povestih verno karakterizira!.
Tudi mi imamo še posebnega povoda, da položimo na pokojnikov mrtvaški oder cvetko hvaležnosti, kajti bil je svojedobno sotrudnik — tudi v podlistku — in do zadnjega zvest prijatelj našemu listu.
Pokojnik je bil rojen na otoku Krku. Večen mu spomin! — Naj počiva sladko v zemlji hrvatski, ki jo je toli žarko ljubil!
Čudna „Slovenčeva" logika. — V
članku, s katerim se bavimo na drugem mestu, piše „Slovenec" med drugim tudi
sledeče :
„Edinost" danes napada laške irreden-tiste, jih denuncira in je bolj patrijotična, kakor vlada sama, jutri pa slovesno prisega, da je vsega patrijotizma konec. Mi pa, ki vse te liberalne kozle registriramo, smo „denuncijanti"".
Po „Slovenčevi" logiki je torej to, da bilježimo mi irredentiške pojave med Italijani denuncijantstvo, a takrat, ko poroča .Slovenec" o „veleizdajnikih" na Slovenskem, to ni denuncijanstvo. To bo gotovo logika, katere se je naučil „Slovenec" od nemškega jezuita patra Puntigama. Dalje ne vemo, ali je „Slovenec" tako zloben, ali tako neumen, da noče razumeti, zakaj smo mi proti italijanski irredenti.
Bodi torej „Slovencu" še enkrat povedano, da nastopamo mi proti italijanski irredenti kakor Slovenci in ne kot avstrijski patrijotje. Kakor Slovenci: Ker je vsakemu živemu organizmu prirojen — nagon po samoobrani. Napram avstrijski državi smo mi lojalni državljani, ki spolnjujemo dolžnosti, ki jih nalagajo zakoni, ne reflektiramo pa na to, da bi sloveli kakor navdušeni avstrijski patrijotje. Kar se tiče avstrijskega patrijotizma, se pa s „Slovencem" absolutno nočemo spuščati v nikako konkurenco.
V kolikor se „Slovenčevi" napadi tičejo g. dr. Mandića, čujemo, da ta gospod sam posveti „Slovencu".
„Piccolo" — denuncijant. Piccolo della sera" od 8. t. m. objavlja dopis, v katerem denuncira po svoji navadi na prav nesramen način učitelja v Gažonu g. Ru-deža. Dobili smo o zadevi obširno pojasnilo, katero priobčimo jutri.
Iz trgovskih krogov, tako se glasi neka domača vest v nedeljski „Edinosti". Dopisnik omenja, da se slov. trgovci premalo brigajo za razširjanje slov. trgovine, da so premalo organizirani ter preveč leni in zaspani za narodno delo.
Popolnoma prav ima dopisnik! Tudi jaz se mu pridružujem, tudi meni so znane žalostne, naravnost Škandalozne razmere, ki vladajo med slovenskimi trgovci. Dopisnik omenja tudi, da je bilo na zadnjem občnem zboru „Trgovsko izobraž. društva" samo osem g. trgovcev navzočih. Škandal ! Neverjetno, a resnično je !
Kako se more pri taki indolenci razvijati slovenska trgovina? Kako moremo pri takih razmerah gospodarski napredovati ? K že omenjemu dopisu pripomnim, da „Trg. izobraž. društvo" nima niti potrebnih sredstev, da bi se mogli člani izobraževati. —
Marsikomu bi se zdelo neverjetno, a je popolnoma resnično, da „Trg. izobraž. društvo" nima niti enega časopisa, niti ene knjige na razpolago. (Ali je to potem izobraževalno društvo?) Kako naj se potem trgovski naraščaj izobražuje, razvija in napreduje? Le takrat ko bomo dovolj prebrisani in gospodarsko močni, komo mogli konkurirati z našimi nasprotniki. Posnemajmo Nemce in Italijane ! Nemci in Italijani se pridno pripravljajo na boj proti nam Slovencem; Nemci in Italijani kujejo načrte, kako bi nas mogli izpodriniti iz naše Slovenke zemlje.
Slovenska trgovina v Trstu se je že razvijala, a poglejmo razmere sedaj! Vse je v tujih rokah, vse so nam strgali iz naših rok, vse, kar je bilo enkrat naše, je sedaj v nasprotnem taboru. Apeliram na vodstvo „Trg. izob. društva", da si nabavi zadostno Število knjig in listov ! In na Vas člani in tovariši je, da se začnete organizirati, izobraževati in zanimati za napredek slov. trgovine, i kajti, gledati moramo, da dobimo to našo po-i stajanko nazaj, da si zopet prisvojimo to zemljo, ki je bila nekdaj naša! Slovenska trgovina se mora začeti širiti po vseh krajih, kjer bivajo naši krvni slovanski bratje! Po ?sej naši slovedski domovini mora zopet zašumeti vesel hladen vetrič, vzbuditi se morajo naši rodni bratje iz spanja, in nas podpirati pri trudapolno — težavnem delu!
Človekoljubja zahtevamo! Prijatelj, ki je imel priliko govoriti z vojaki tukajšnjega peš-polka :
Poveljstvo tukajšnjega peš-polka št. 97 je izdalo človekoljubno dnevno povelje, da naj se vaje v sedanji vročini ne vrše preko 10. ure predpoludne. Tega povelja se tudi kolikor toliko drže pri vseh batalijonih, izvzemši — drugega. Poveljnik tega bataljona kakor da ne zna, da pripada k 97. peš-polku. Kar nič se ne ozira na ono povelje. Možtvo mora vstajati ob 3. uri zjutraj in potem hajd na vaje po hribovih Krasa, ki tudi ob najhujši vročini trajajo do peludne in včasih celo do 1. ure. — Torej, gospod poveljnik, wir bitten gehorsamst, da bi se tudi pri bataljonu ravnali po izdanih ukazih, istotako kakor morajo podrejeni vojaki točno izpolnjevati od više strani izdana povelja !
Raznih drugih nepriličnosti, ki se dogajajo, nočemo iz razlogov patrijotizma za sedaj poročati javnosti. Ali če se stvari ne predrugačijo, bi morali ubrati tudi to pot, da-si to ne bi koristilo ugledu gg. častnikov, in da-si priznavamo, da so mnogi med njimi povsem nedolžni in dobrosrčni ljudje. Za danes opozarjamo le na splošno one faktoije, ki se jih to tiče, naj razmišljajo, kako da deluje na čutstvovanje ljudi, ako morajo skozi 2 ali tri leta prenašati, take — da ne rabimo hudega izraza — nepriličnosti, ki jih mož mora občutiti kakor — krivico I Prisegel je, da bo nepremično zvesto služil v brambo domovine. Skozi tri leta se je pokoril naloženi disciplini, odpovedati se je moral v tem času vsaki misli na samega sebe, na svojo ekzistenco v bodočnosti; 2 do 3 leta — veliko razdobje v kratkem človeškem življenju — je položil na žrtvenik države: kako mu ogrenevajo čustva, ako ga za vse te neizmerne žrtve mučijo spomini na brezpotrebna poniževanja in na prestane muke !! Tako duševno razpoloženje pač ni element, ki bi povzdigal... patrijo-tično nadušenje. — Ali umejo gospodje z britko sabljo ob boku, kaj smo hoteli reči ?!
V interesu institucije, v imenu tistega patrijotizma, kar nam ga je še ostalo vzlic vsemu in vsemu, javljamo torej tudi na tem mestu :
Herr Oberstleutnant, wir melden gehorsamst : da____ ne moremo več naprej... !
Vrazova stoletnica. — Objavljamo definitivni vspored slavnosti, ki bo dne 21. avgusta v Cerovcu.
1. Ob 7. zjutraj sprejem hrvatskih in slovenskih gostov v Ormožu ; 2. ob pol 8. sprejem gostov v Ljutomeru na kolodvoru; 3. ob pol 10. pozdrav gostov na Vrazovem domu po predsedniku pripravljalnega odbora in hišnem gospodarju; 4. ob 10. cerkveni govor in sv. maša v kapeli pri Vrazovem domu, pridiguje veleč. g. dr. Anton Medved, profesor v Mariboru; med sv. mašo poje si. ljutomersko pevsko društvo; 5. od pol 12. do pol 2 banket v slavnostni uti; vdeležiti se ga morejo le oni, ki se oglase zanj pri tajništvu vsaj do 18. t. m. ter vpoŠljejo znesek 5 kron ; 6. ob pol 2 hrvatski slavnostni govor g. dr. Otona Ku-čera, predsednika „Matice Hrvatske"; po govoru razkritje spominske plošče na Vrazovem domu in vsajanje spominske lipe; zatem slovenski slavnostni govor gosp. dr. Frana Ilešiča, predsednika „Matice Slovenske". — Med posameznimi točkami sporeda svira si. varaždinska mestna godba in nastopajo razna pevska društva. Od 4. naprej bo svobodna ljudska veselica z najrazno-vrstnejim sporedom. Za jedila in pijače bo kar najbolj možno dobro poskrbljeno. — Za goste, ki pridejo v Ormož, in ne morejo peš v Cerovec (2 uri), bodo pripravljeni vozovi; prosimo samo, da bi se nas obve-
stilo, koliko oseb iz raznih krajev reflektira na vozove, da jih moremo poskrbeti zadostno Število.
Pripravljalni odbor.
x Prizivi (rekurzi) za odpis zemljiškega davka vsled škode na zemljiških pridelkih po toči, povodnji, peronospori in drugih vremenskih nezgodah so prosti koleko-vine. Na to opozarjamo naše kmetovalce, ker letos bo, žal, obilo opravil radi znižanja zemljiškega davka, glede na to, da že dolgo naravni pridelki niso toliko trpeli po raznih nezgodah, kakor ravno letos.
Poštne izkaznice. S 1. avgustom t. 1. so se pričele uporabljati poštne izkaznice nove izdaje, ki se od v uporabi stoječih razločujejo po večji obliki, temnozelenem ovitku in po tem, da jim je pridejan prevod besedila v francoskem jeziku.
Vsi vpisi v nove izkaznice se bodo izvrševali izključno z latinskimi črkami.
Nove poštne izkaznice se bodo razven v deželah, v katerih so bile veljavne dosedanje izkaznice (Avstrija, Belgija, Nemška vštevši nemško južnozapadno Afriko, Švico) od 1. septembra t. 1. nadalje pripoznavale tudi v Italiji kakor polnovredne izkazne listine za dviganje poštnih pošiljatev.
Na starih vzorcih izdane poštne izkaznice ostanejo veljavne do vštetega 31. decembra 1910. Hoče-li imejitelj slične izkaznice izmenjati za nove, mora doprinesti novo sliko. Pristojbine 50 stot. pa se ne iztirjava še enkrat.
Od 1. avgusta t. I. morajo c. kr. poštni uradi tudi po italijanski poštni upravi izdane knjižice o istovetnosti (livrets d' identite) pripoznavati kakor polnovredne izkazne listine.
Zaupni shod narodno-radikalnega dijaštva se vrši 6., 7. in 8. septembra t. 1. v Ljubljani. 5. septembra zborujejo pro-gramatični odseki „Adrije", „Slovenije" in „Tabora".
Vrazova slavnost. Udeležbo so prijavili: si. mestna občina ljubljanska, ki bo zastopana po deputaciji 3 članov pod županovim vodstvom ; si. Čitalnica v Ormožu ; bralno društvo za Ljutomer in okolico; Murski Sokol v Ljutomeru; Učiteljsko društvo za ljutomerski okraj; učiteljsko društvo za ormoški okraj; požarna bramba v Ivanj-kovcih; veteransko društvo pri Svetinjah.
Razvitje zastave pevskega društva v Lonjerju. Ob priliki obhajanja 25-Ietnice istega utegne postati, kakor se kaže, velika narodna manitestacija na tržaškem o-zemlju.
Za danes omenjamo le društva, ki so se priglasila k sodelovanju; korporativno nastopajo: „N. D. O." z zastavo, „Trž. podporno in bralno društvo" z _ zastavo, „Velesila" iz Skednja z zastavo, „Čitalnica" od Sv. Jakoba v Trstu, „Slov. Straža" iz Gropade, „Lipa" iz Bazovice z zastavo, „Primorec" iz Trebič, „Višava" iz Konko-nelja, „Slavec" iz Ricmanj; po deputaciji pa pridejo: „Slava" iz Sv. Mar. Magd. z zastavo, „Prešeren" iz Boljunca z zastavo, „Ilirija" iz Trsta, „Zvon" iz Opčin, poleg tega pa posetijo Lonjerce korporativno „Sokoli" z Opčin in Vrdele v kroju.
Vsa ona društva, ki pridejo v Lonjer po cesti iz Trsta preko Sv. Ivana, so na-prošena, da pridejo do 3. ure pop. pred rotundo v Boschettu, odkjer bo skupen odhod proti Lonjerju. Pred vasjo bo skupen vsprejem za vsa društva. Za ona društva, ki pridejo od druge strani v vas, je skupen vsprejem ob 4. uri popoludne pred gostilno „pri Županu". Jutri se priobči vspored slavnosti.
Aeronavtska predstava se bo vršila v Kopru dne 14. in 15. t. m. ob 10.30 predp. in 5 pop. Letel bo pilot dunajskega in pariškega aeronavtskega kluba Aver z Blerio-ovim aparatom. Gospod Aver je že letel z najlepšim vspehom v Londonu, Parizu, Solnogradu itd. in ima tudi več odlikovanj.
O tej priliki bodo vozili iz Trsta, Gra-deža, Tržiča, posebni parniki raznih družb. — Tudi državna železnica spravi v vpo-rabo vse vozove, ki jih ima na razpolago.
Mislimo pa, da vsa ta sredstva za veliko množico, ki pride ta dan v Koper ne bo zadoščala in da bodo morali pri tem pomagati tudi nekateri avtomobili. — Na licu mesta se bo prodajalo mrzla jedila, vino in piva.
Opomba uredništva. Gornje naznanilo smo dobili od tozadevnega odbora v nemškem jeziku. Gospodje očividno ne poznajo naših tozadevnih načel, namreč, da nam je italijanščina še vedno ljubša nego nemščina, ki ni deželni jezik. — Ako nam bodo torej gospodje poslali še kako naznanilo, a ne znajo, ali nočejo znati slovenski, jih prosimo, naj nam pišejo v italijanskem jeziku, ki je deželni jezik.
Izdaja pisemskih znamk v proslavo osemdesetega rojstnega dne cesarja.
V proslavo osemdesetega rojstnega dne cesarjevega se natisnejo pisemske znamke sedaj' veljavne izdaje od 1 stotinke do 10 kron prehodno v spremenjeni opremi.
Znamke so na gorenjem in spodnjem robu podaljšane za 4 milimetre širok pas ;
V	Trstu, dne 11. avgusta 1910.
v sredini gorenjega pasa stoji letnica 1830, v sredini spodnjega letnica 1910 ; prostor na levo in desno letnice je izpolnjen z vsakovrstnimi okraski.
Z izdajo se prične 18. dne avgusta 1910; s prodajo tega dne in se bo ista vršila do popolne razprodaje v omenje-njenem številu natisnjenih znamk. Znamke po 5, 10 in 25 stotink se bodo oddajale v nominalni vrednosti na vseh poštnih uradih, znamke po 1, 2, 3, 6, 12, 20, 30, 35,50 in 60 stotink in po 1 krono na vseh eraričnih poštnih uradih in znamke po 2, 5 in 10 kron pri glavnih poštnih uradih na sedežu deželnih vlad.
Te znamke se more do vštetega 31. decembra 1910 poleg znamk veljavne izdaje uporabljati za frankovanje poštnih pošiljatev.
Pripominja se, da oddelek dunajskega poštnega urada za razprodajo znamk že sedaj vsprejema predznambe za popolne sklade znamk od 1 stotinke do 10 kron, kakor tudi na sklade od 1 stotinke do 1 krone.
V	sklad za Vrazovo slavnost so darovali : si. posojilnica v Ljutomeru 25 K ; si. posojilnica pri Sv. Miklavžu 10 kron ; veleč. g. Davorin Meško, duh. svet. in župnik pri Kapeli 10 kron; veleč. g. Jože Meško, župnik pri Sv. Miklavžu 10 K.
Tržaški Slovenci iz mesta in okolice! Izlet N. D. O. v Pulo je bil kakor znano, prepovedan. To so zahtevali „državni interesi", to je zahtevala poživinjena strast onih, ki se grejejo na solncu 2000-letne kulture. Nič ne de! Slovensko ljudstvo je odgovorilo na to omejevanje svobode gibanja, kakor še nikoli dosedaj. Podpisani odbor izreka zato tem potom svojo globoko zahvalo vsem onim, ki so se svojo prisotnostjo pripomogli k označeni manifestaciji.
Ker je bil izlet prepovedan, naznanja podpisani odbor, da bo skušal na vse načine doseči dovoljenje za drugi izlet, ki naj bi se vršil v mesecu septembru tek. leta. Za ta drugi eventualni izlet bodo veljali vozni listki, kupljeni za prepovedani izlet. Oni pa, ki so si nabavili vozne listke za izlet 7. t. m., a se ne nameravajo vdeležiti eventuelnega drugega izleta, dobijo svoj denar nazaj v uradu N. D. O., pričenši v sob. dne 13. t. m. do 21. t. m, od 5. do 7. ure in pol zvečer, izvzemši dne 14. in 15. tega meseca.
O tej priliki prosi podpisani v imenu N. D. O., ki je vsled prepovedi izleta pretrpela veliko škodo, naj pri dvignjenju vpla-čanege zneska po svojih močeh prispevajo v pokritje te škode.
Ta apel naj velja tudi za ostale rodoljube. Vsak prispevaj po svojih močeh! To bo najlepši protest proti združenim nasprotnikom.
Prostovoljni prispevki se objavijo r „Narodnem Delavcu".
Trst, dne 10. augusta 1910.
Odbor N. D. O.
Prvi vseslovenski narodno-radikalni abiturijentski shod se bo vršil v Trstu v dneh 26. in 27. vel. srpana 1910. Prirede ga abiturijenti in abiturijentke gimnazij, učiteljišč in realk.
Vspored: Dne 26. vel. srpana v veliki dvorani hotela „Balkan" : 1. Otvoritev shoda ob 9. uri in pol. 2. Volitev predsedstva in zapisnikarjev. 3. Referati: a) Narodno-radi-kalna struja, kulturna struja, b) Slovenska žena.
Nadaljevanje zbora ob 3. uri popoludne. — Referati: c) Naloge slovenskega tehnika, d) Razmerje slovenskega učiteljstva do ostale inteligence, e) Nova pota ljudske izobrazbe. — Čitanje resolucij.
Dne 27. vel. srpana zborovanja v treh sekcijah. Zborovanja bodo imela strokoven značaj: 1. Gimnazijsko-realska sekcija 2. Ženska sekcija. 3. Učiteljiščniška sekcija. — Zborovanja se vrše po § 2. — Zvečer ob 9. uri prijateljski sestanek.
Zaradi skupne vožnje iz Ljubljane se je treba priglasiti do 15. vel, srpana na naslov: Pripravljalni odbor za abiturijentski shod Mestni dom. Za pojasnila isti naslov.
Odhod iz Ljubljane z juž. kol. dopo-Iudne ob 11 40 m., prihod v Trst (drž. kol.) ob 645 m.
Posebni vlak iz Tržiča v Videm čez Ćervinjan dne 15. avgusta 1910. — C. kr. držav, železniško ravnateljstvo nam javlja :
Povodom cerkvenega slavja, ki bo na praznik sv. Lovrenca dne 15. avgusta t. I. v Vidmu, bo vozil tega dne, kakor lani, poseben vlak iz Tržiča čez Cervinjan — S. Giorgio di Nogaro v Videm.
Odhod iz Tržiča	ob 4.33	uri zj.
„ „ Ronkov	„ 4.40 „ „
„ * Pieris-Turriano „ 4.48 „ „ „ Villa Vicentina „ 4.56 „ „ „ Červinjana „ 5.20 „ „
Vrne se lahko 15. in 16. avgusta t. I. z vsemi voznorednimi vlaki — tudi brzo-vlaki — brez doplačila. Za ta posebni vlak se bo izdajalo posebno znižane povratne vozne listke za Videm v sledečih postajah in za naslednje cene:
Velikanski izbor Križmančič & Breščok trst, ulica Nuova št. 37
V Trstu, dne 11. avgueta 1910
Stran IH.
iz Tržiča	frk. II. raz. 4 — III. r. 2*65
„ Ronkov bi. k. „ „ „ 370 „ „ 2*40 „ Pier.-Turriaca „ „ „ 3 50 „ „ 2 30 „ Villa Vicentina „ „ „ 3 25 „ „ 210 „ Cervinjana „ „ „ 2 85 „ „ 190
„Zemljevid Julijskih Alp". Ta zemljevid obsega vse ozemlje od Blejskega okraja preko Golice do Bele Peči, Predela, Krna, do Bohinja z vsemi naselbinami, s planinskimi, pastirskimi in lovskimi kočami, z ostro načrtanimi vsemi gorami, z vsem vodovjem (od rek do važnih studencev!) ter z označbo vseh potov in prelazov; potom je napovedana tudi daljava v urah. Zemljevid, ki ga je slikal g. Alojzij K n a f e 1 c, je jako pregleden, zlasti ker je izvršen v treh barvah (potje rdeče, vodovje modro, ostalo črno), ima zelo prikladno velikost (kakor ena zona vojaških kart), je natisnjen na močnem papirju, tako, da ga ni treba na platno nalepljati, in se da v žepno obliko zložiti.
Zemljevid stane le 50 stotink; naroča se pri „Slovanskem planinskem društvu v Ljubljani" in v vseh „Ljubljanskih knjigotrž-
aicah".
Tržaška mala kronika.
Tatinski voznik. Voznik Fran Basanić iz Labina je imel včeraj prevažati žaklje riža od nabrežja tik državne postaje, kjer je bil zasidran parnik, v skladišče prve tržaške čistilnice pri Sv. Andreju. Pri drugem prevažanju je odprl žakelj in skril 12 kg. in pol riža v spodnji del voza. Toda videl ga je pri tem skladiščnik čistilnice. Ker se je voznik sedaj bal, da bo aretiran, je pustil voz in konje na cedilu in jo je urno popih-nif. Aretirali so ga na domu.
Kvartopirski rokovnjač. V neki gostilni v ul. Crosada je predsinočnjem nezaposleni težak Ostoja Adamović, star 32 let iz Bosne, povabil na kvartanje nekega Mile (a Svetine iz Dalmacije. Adamović je izgubil štiri krone in po igri je izročil Svetinu dozdeven komad za 10 kron v zlatu, zahtevajoč ostalo nazaj.
Ta ja denar kar vtaknil v žep in dal fi kron nazaj Adamiču, ki je takoj izginil iz gostilne. Še le potem je Svetina opazil, da te bi! oni zlat običajna marka za igro. Odšel je takoj iz gostilne in v ul. Bastione je dohitel goljufa in ga dal aretirati. Pri njem se našli še dve taki marki in kup zaznamovanih kvart.
Nezgoda na delu. Zidar Anton Rav-ber, star 23 let, stanujoč na Vrdeli št. 535 [e včeraj zjutraj, k« je delal pri gradnji nove hiše v ul. Commerciale, padel in si slomil :evo nogo. Zdravniška postaja ga je spravila v bolnišnico.
Samomor. Sinoči ob 7. uri si je težak j^sip Trevisan, star 51 let, stan. v ul. della Guardia št. 7 vzel življenje s tem, da si je pognal kroglo iz revolverja v desno sence. Pozvali so zdravnika z rešilne postaje, ki je pa dospel, ko je Trevisan že izdah-nil. Truplo so prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Juštu. — Vzrok baje nevzdravljiva bolezen.
Povožen. V torek zjutraj je neki voz
naložen s pivom senožeške pivarne povozil nekega kmeta na cesti, ki vodi iz Opčin do Sežane. Mož je zadobil težke poškodbe, tako da so ga morali prepeljati v tukajšnjo mestno bolnišnico, umrl je pa že spotoma.
Truplo so prenesli v mrtvašnico pri Sv. Juštu.
Loterijske številke, izžrebane dne 10.
avgusta :
Brno	19 67 45 53 12
Inomost	54 16 61 33 59
Koledar in vreme. Danes: Tiburcij,
muč. — Jutri: Klara, dev.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne 4- 26 ° Cels. — Vreme včeraj: lepo, zvečer dež.
Vremenska napoved za Primorsko Spremenljivo s posamičnimi padavinami. — Temperatura malo spremenjena. — Zmerni vetrovi.
Društvene vesti.
Čitalnica pri sv. Jakobu opozarja gospode pevce na pevsko vajo, ki se bo vršila danes v četrtek ob 8. uri zvečer. Ker sodelujemo v nedeljo v Lonjeru in ker se bliža koncert, prosimo gg. pevce, naj zahajajo redno k vajam.
K slavnosti na Opčinah dne 21. t. m. sta se nadalje prijavili društvi: pevsko IruŠtvo „Tomaj" in „Zastava".
Telovadno društvo „Sokol" v r / _ .	Trstu.
Odbor Tržaškega Sokola ima danes 11. t. m. ob 8. uri zvečer društveni telovadnici važno sejo radi izleta v Pazin.
Na zdar.
Poziv! Poživljajo se tem potom vsi, ki imajo že dlje časa izposojene knjige iz javne knjižnice Št. Jakobške Čitalnice, da iste nemudoma vrnejo, da se izognejo nepotrebnim troškom, ker prihodnji teden pričnemo razpošiljati plačilne naloge. Knjige se sprejema vsaki torek in četrtek od 8. in ool do 10. zvečer.
Odbor „Čitalnice" pri sv. Jakobu.
CM podružnica na Opčinah napravi o priliKi slavnosti „Sokola" in pevskega

društva „Zvon" Cirilmetodov paviljon. Podpisani se obrača do narodnih dam in gospodov mesta in okolice, da bi ti kolikor možno prispevali z darili za omenjeni šotor. Darila sprejemata gospa Olga Sosič in gospodična Zora DraŠček.	Odbor.
Podružnica CMD na Opčinah je sklenila pristopiti k obrambenemu skladu z 200 kronami.
Slavnosti razvitja zastave društva „Zastava- v Lonjer-u se udeleži tudi pevsko društ. „Slava- iz Sv. Mar. Magd. spodnje in korpore z društveno zastavo; nastopi z Aljaževem zborom „Na dan".
Tržaška gledališča.
MINERVA. Danes komična opera „Le educande di Sorrento".
Nar. del. organizacija.
Slavnost razvitja zastave pevskega društva „Zastava" v Lonjerju. V nedeljo bo razvitje zastave društva „Zastava".
Poživlja se vse narodno delavstvo, da se vdeleži pod zastavo N. D. O., ki bo skupno odkorakalo na slavnostni prostor v Lonjer. Zbirališče pri mostu v Bošketu ob 3. uri pop. Vabimo torej tem potom vse tovariše, da se polnoštevilno vdeleže te slavnosti.
Podpisani odbor konsumne zadruge članov N. D. O. je sklenil, da se bosti odpirali prodajalni v ulici Bosco in ul. Mira-mar od ponedeljka t. j. 15. t. m. naprej, izvzemši sobote in ponedeljke, mesto ob 7 uri šele ob 8 uri zjutraj.
Urnik Škedenjske prodajalne pa ostane nespremenjen.
Obenem naznanja podpisani odbor, da se zaključijo računi poslovnega leta do 18. septembra tega leta.	Odbor.
Vesti iz Goriške.
x Železnica Sv. Lucija - Idrija. V petek in soboto se je vršila trasnorevizijska in postajna komisija za železniško progo Sv. Lucija—Idrija—Vrhnika—Ljubljana v kolikor spada na goriško stran. Komisijo je vodil komisar dr. Vilček, goriški deželni odbor je zastopal prof. Berbuč. Baje ne bo nikakih zaprek. Idrija ob Bači je naprosila za postajališče, ki se bržkone dovoli. Postaje bodo na Slapu, v Tribuši, Stopniku, Reki (postajališče), Cerknem (Želin) in Otaležu (postajališče).
Komisijonelni zapisnik se podpiše pri deželnem odboru te dni.
x Zanimiv štrajk. Kakor smo opetovano poročali, je navstal v Gorici v Hilari-janski tiskarni štrajk tiskarskega osobja raditega, ker je sprejelo vodstvo enega lynotipista iz Italije. — Stavci so zapustili tiskarno, a vodstvo se ni udalo; tiska se naprej. V tiskarno so vstopili nekateri dijaki, duhovniki in drugi pristaši katoliške stranke. Pomagajo si, kakor morejo, da le gre delo naprej. Kapelan iz Podturna je prevzel vodstvo tiskarne, slekel suknjo in pridno dela enako drugim. Vsi pravijo, da bodo vstra-jali naprej. Stavci seveda postrani gledajo to pisano družbo in tuhtajo, kako bi se maščevali. Ćujemo, da pretijo proštu, če jih ne vsprejme takoj zopet na delo, s pikantnimi odkritji iz njegovega privatnega življenja. Radovedni smo, če izdajo te represalije in kako se štrajk poravna.
(Radovedni smo tudi, kako nagrado bi prejeli dotični izdelki, ako bi jih poslali na — grafično razstavo. Op. stavca).
x Vojaka-napadalca. V neki gostilni sta popivala dva vojaka-pijonirja do 9. ure zvečer. Ko sta odšla iz lokala, sta potegnila bajonet ter brez vsakega vzroka napadla in ranila nekega gosta po imenu Antona Brezigarja. Ko sta odšla, jima je Brezigar sledil z namenom, da ju da aretirati. Ko sta vojaka to zapazila, sta vnovič potegnila orožje ; tedaj pa je priskočil neki stražmojster in s pomočjo pasantov se mu je posrečilo ukrotiti vojaka, ki sta bila odvedena na glavno stražo. O dogodku je bila podana ovadba na pristojno mesto.
x Dva človeška okostnjaka so našli delavci, ki so kopali gramoz v Gorici v ul. Ponte Nuova. Škoda, da ju niso takoj opazili, ker so pri kopanju pokvarili te člove-veške ostanke. — Seveda je težko uganiti, kako sta prišla ta dva okostnjaka tja. Na lice mesta se je podala komisija.
x Radi sumnje zločina umora je bil aretiran Josip Steiner, star 18 let. Obdolžen je, da je izvršil neki umor v Italiji. Steiner, ki je že v zaporu, je izjavil, da je nedolžen in da ni bil nikdar v Italiji.
x Tečaj knjigovezov, ki se je imel otvoriti v Gorici v ponedeljek, se otvori še le prihodnji teden.
x Cigani se klatijo zopet v bližnji okolici. Na Vogerskem je bilo nekaj aretiranih radi tatvine.
It. Gasperiiii, Trst
Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št. 10
Prevozno podjetje
e. kr. avstrijskih dri. ieleinlo
Sprejme razcannjanje MorSnegasiMi blaga Iz mitnic. iostaTliaDje na dom-
POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEJŠE CENE.
Zastopstvo tvrdke „CEMENT"
Tovarna cementa „PORTLAND" v Spljetu.
CENE BREZ KONKURENCE.
PRODAJA NA DROBNO
|J
Cesky hostinec v Terstu
Bila Meridionale
Češka gostilna v Trstu
Bogomil Fino
: bivši urar v Sežani :
ima svojo novo
PRODAJALNICO: UR
- - v TRSTU - -nlloa V. BeUlni 13
(nasproti cerkvi sv. Ant. nov.)
VsaRourstne uerlžlce
PO TOVARNIŠKIH CENAH
UMETNI ZOBJE
Plombiranje lobov
Izdiranje sobov brei vsake bolečine
Dr.J.Čermak
zobozdravnik
- TRST
ulioa della Caserma St. 13, I!, n.
V. Tuscher
koncesij, zobni tehnik
Zdravljenje: krvi
Čaj „Tisečernl cvet" (Mllleflorl)
Ćfsti kri ter je Izvrstno sredstvo proti onim tluftjlm č« peče v ieloicu, kator proti slabemu prebijanju lo hemeroldam. Jeden omot za zdravljenje stane 1 K kr se dobiva v odlikovani lekarni
PRAXMARER - „Al DUE MORI '
Trst (mestna hiša) Telefon 377
PoStne pošiljat™ se lavrSujejo takoj in franko, ako se dopoilje Kron 1-10.
HA II. D. 0.
lci jo sedaj vodi g. HENRIK KOSIČ je
popolnoma na novo preurejena
in po najmodernejem slogu slikana. Točijo se različna pristna vina. Ob vsakem času se dobijo gorka in mrzla jedila.
Gostilna je otvorjena vsako soboto in nedeljo do 1. ure popolunoči.
Podpisana si dovoljuje r znaniti slavnemu občinstv
da se je s 1. julijem 1910

preselila
s svojo dobroznano trgovino z cvetlicami in pogrebnimi predmeti iz svoje vile : : : :
v hišo št. 400
(pri gostilni „pri Mičelu") na Opčinah — Tu ima svojo prodajalno in zalogo vseh potrebnih predmetov za pogrebe velike naše tvdke v Trstu, po zelo nizkih cenah. Vrhu tega imam na izbero umetne cvetlice za birmo, sv. obhajilo poroko in plese, istotako veliko zalogo pravih voščenih sveč 2 kroni klg. — Udana JOSIPINA ud. CAPELLAN
MRODUNCA
Gius. Macorh, Trst
Piazza Carlo Goldoni 6.
Zaloga barv, povlakov, olja, čopiče? V Prah za skisano vino.
Specijaliteta: prašek za odebeljenle žluali; fluid za okrepčan]?.
Angelini & Benardon
TKST, ulica Sau Mcolf> 18 Uvoz In izvoz
orožja <» streliva
Na želj« se pošljejo cenik! zastonj iu poštnine prosto.
K dnevno!
fii lahko zaslažl vsakdo s pismenim delom za mojo firmo. - Takoj dopoSljem delo. Ponudbe s priloženo znamko 30 t za poStnlno naj se poSljejo na naslov:
Altnesberser, Draga - SuSaK
pri Ktkl
j\a Opčinah!
Prodaja vsakovrstne mrtvaške predmete: krste, vence, voščene sveče itd. itd.
Ima zastopstvo Novega Poeeta Podjetja iz Trsta, Corso 49
Sprejema naroČila pogrebov itd. itd.
JOSIP HUELZEK, Opčine št. 170.
Stran IV.
EDINOST« St. 221.
V Tratn, dne 11. avgusta 1910
x Trgovska obrtniška zbornica v
Gorici razpisuje službo konceptnega praktikanta. V natečaju se zahteva razen drugih zmožnostij tudi znanje več jezikov. Kaki jeziki so tu namišljeni, o tem natečaj previdno molči, kakor bi se sramoval povedati, da je v interesu poslovanja znanje slovenščine neobhodno potrebno.
Glavni tajnik le za silo lomi slovenščino ; ravno tako koncipist, da-si spada pod goriško trgovsko zbornico na tisoče slovenskih trgovcev in obrtnikov.
Kako se ta zbornica brani slovenščine, to nam najbolje dokazuje dejstvo, da ima v svojih prostorih razobešene vse uradne oglase samo v laškem in nemškem jeziku !! Čemu se rabi nemški jezik, ko niti slovenščine baje ni treba, to bi enkrat prav radi izvedeli!
Kolesarsko društvo „Danica" v Gorici vabi na celodneven izlet v Italijo, ki bo dne 14. avgusta t. 1. Odhod iz Gorice z državno železnico ob 6. uri zjutraj, potem s kolesi skozi Tolmin, Kobarid, Čedad in Kormin nazaj. Opozarja se vse gg. člane, ki še nimajo legitimacij, da si preskrbe slike in obrnejo do predsednika F. Batjela v Gorici, Stolna ulica št. 3—4, ali pa na izlet s seboj prineso.
S kolesarskim „Zdravo !"
Odbor.
One člane pa, ki se ne udeieže društvenega izleta v Italijo, vabimo, uaj se udeleže veselice III. oddelka kolesarskega društva „Balkan" v Komnu.
III. oddelek kol. društva „Balkan" priredi v nedeljo, dne 14. avgusta t. 1. po-poludne na vrtu gospoda Josipa Žigona veliko vrtno veselico s petjem in lepo burko - jerinodejanko „Bucek v strahu". Z veselico bo združena tudi kolesarska dirka Sesljan—Komen. Po veselici bo ples na navlašč v to prirejenem plesišču v 5 minut oddaljenem gozdiču.
Iz sežanskih Dan. Odbor „Ljudske knjižnice" je sklenil in ukrenil vse potrebno, da dovede mlado društvo do vspehov. V ta namen priredi dne 14. avgusta javen ples, katerega čisti dobiček je namenjen knjižnici. Prosimo tem potom druga društva, da nam po možnosti pripomorejo do vspeha. Prosimo tudi rodoljube, da bi društvu podarili kako knjigo ali kak zvezek, ki jih društvo vsprejema z največo hvaležnostjo.
. Darovi naj se pošiljajo na odbor v Danah št. 23 (g. Renčeljnu). Ako bi pa hotel kak Tržačan kaj podariti, naj izroči g. Alojziju Trampušu, Barriera vecchia št. 12, 5. nadstropje, vrata 16.
Vesti Istre.
Podružnica družbe sv. C. in M. na Kozini je poslala glavni družbi v Ljubljano sledeče:
Prispevki nabiralnikov: Hotel Central Kozina K 8* 14. Restavracija Ilirija K 1406. Gostilna Dobrila, Kozina 2* 13. Hotel Adrija, Kozina K 98-—. Pri gospodu P. Tavčar, Kozina K 16 85. Pri g. A. Žerjal, Krv. Potok K 4-20. Gostilna Race, Rodik K 7 27. Nabrali za prodane predmete in srečolov 4\7 K 40-71. Razni dohodki K 5 66. — Skupaj K 100—.
Še iz koperskega okraja. V „Edinosti" od dne 30. m. m. in 3. t. m. opominjalo se je Spodnješkofijce, naj ne trpe na slovenskih tleh tabel z italijanskimi napisi, kakor n. pr. „Scoffie di sotto", „Fortezza" in sličnih. Prav sta imela dotična dopisnika, kajti na slovenskih tleh se morajo bliščati edino le slovenski napisi! Ne smemo trpeti, da bi nosila najlepša in najbolj tujčevim očem izpostavljena hiša na nje pročelju ime naše vasi v italijanskem jeziku, katerega imena sploh ni. Ime naše vasi je edino-le Spodnje Škofije in ne „Scoffi di sotto", še manje pa „Albaro".
Da pa ni tudi naša vas italijanska, prepričali so se lahko naši občinski očetje, ki imajo pri razobešanju tabel glavno besedo, o priliki zadnjih državnozborskih, kakor tudi deželnozborskih volitev. V naši vasi bivajo izključno le Slovenci, in to vedo v Miljah prav dobro ; zato zahtevamo za svojo vas samoslovenski napis, italijanskega nam ni treba. In če so miljski socijalisti res dosledni, morajo ugoditi naši želji, ozir. zahtevi. Kajti, če razobešajo v Miljah, ki je italijansko mesto, italijanske napise, morajo na Sp. Škofiji slovenski, ker je to čisto slovenska vas. S tem ne bodo kršili svojega programa, pač pa vršili nalogo, ki jim jo ravno isti nalaga. Vsakemu svoje! — Torej ?
Z dežele. — Sklicujemo se na dopis v „Edinosti" z dne 2. avgusta t. 1. št. 212, v katerem dopisnik poživlja vse one kmetovalce naše dežele, ki so prizadeti po pro-vzročeni škodi vsled nezgod na poljih, vinogradih itd., da imajo isti pravico zahtevati od svojega župana, da škodo ogleda in ceni, ter izgotovljeni zapisnik pošlje okrajnemu glavarstvu in to radi tega, da se prizadetim odpiše davek. Res, hvalevreden pouk za našega kmetovalca. Ali dovolite, gospod urednik, da ob tej priliki in na tem mestu spregovorimo tudi mi par besedi v tem ozira. —
Pri nas to leto, hvala Bogu, nismo občutili skoraj nobene škode, provzročene po vremenskih nezgodah, a pojavila se je neka druga golazen v človeški podobi, ki na
t divjaški način uničuje nam Dražanom poljske pridelke in sploh, kar ji prihaja pod kremplje. BrezvspeŠno bi bilo rabiti modro galico, ali škropiti z vitrijolom proti tej nadlogi.
To so nekateri brezvestneži v bližnjih vaseh Gročana in Vrhpolje.
Pod temi vasmi leži jako lepo polje, kjer imamo mi Dražani tretjino svojega posestva. Na njivah nas Dražanov provzro-čajo oni ljudje dan na dan škodo, tako, da so že nekaterim gospodarjem polovico rastočih rastlin pokončali in pomandrali. — Nekatere njive, zasejane s turščico in fižolom, so skoraj do cela uničene. Žito poteptano, deloma požeto. Nekateremu gospodarju so celo vozno opravo vzeli (vrvi itd.), tako, da revež, ki je prišel po žito, je moral nazaj v svojo vas, da si izposodi vezilo, da je zamogel žito domov peljati. V Gročani so naši ljubi sosedje občinske senožeti postljali s žeblji (morda v olajšanje truda pri košnji) ter celo porušili stoječi zid ter razmetali kamenje po rastoči travi.
To se godi pri nas v dvajsetem stoletju, da nam uničujejo poljske pridelke. — Ubogi kmetovalec, ki se trudi vse dni tekom leta, da obdeluje to, kar ima ter upa-polno čaka na pridelek, s katerim naj prezimi svojo družino in živino. Pa prihaja ne-človaška roka, ki mu uničuje vse !
Apelujemo na c. kr. politično oblast, da nas prizadete v tem ozira vsaj toliko vpošteva, kolikor pri terjatvi zemljiških davkov.	Več prizadetih.
Druge slovenske dežele
Senožeče za CMD. V Senožečah se bo vršila v nedeljo, dne 14. avgusta t. 1.. velika ljudska veselica v korist družbe sv. C. in M. Predpriprave so vse v najlepšem teku in veselični odbor preskrbi vse, da bo vsak židane volje, ki pride k nam. V paviljonih ti bodo stregle naše vrle dame-tr-žanke in okoličanke ter naša vrla narodna dekleta. Srečolov s 300 krasnimi dobitki, muzeje, panorame, krošnjarje, vsega, vsega boš videl ta dan. Mladina se bo pa naslajala v okusno okrašeni plesni dvorani ob zvokih slavne nabrežinske godbe ter preživi tako v mladostnem veselju par brez skrbnih uric. Prireditev se bo vršila ob vsakem vremenu v štirih velikih okrašenih dvoranah.
Prijatelji okoličani in vsi, ki Vam bije v prsih slovensko srce, prihitite v obilnem številu, da pokažemo, da nam ni še omagala desnica v našem težkem narodnem boju: da hočemo potomcem izročiti svojo grudo neomadeževano, kakor smo jo prejeli od naših očetov, napojeno z njih krvjo in vzcvelo iz njih krvavih žuljev.
IneSn Q4nlfo mizarski mojster, Trst, ulica JUSI P O lUITcft telvedere 6tev. 8, i z ▼ r 5 u j e
TsakoTTBtaa miaarska dela._
Slovenska žganjarna A. Žitko
Trst, ulloa Aoquedotto 3 priporoča slavnemu občinstvu svojo Žganjarao, v kateri se prodaja pijača prve vrste in po zmerni ceni. Vse vrata likerjev, nima, slivovo*, konjaka. DomaČi brinje-vec in tropinovec. POSEBffOST: rasni zdra-fllnl likerji._1093
Dnfii hnln7ni 86 proda šivalni stroj za E nalll UUIC&III 72, za vsako delo doma. — Ulica Galatti 18, vrata 28, levo._ 1350
podučuje hitro
_	,	:::: in praktično
izvežbani učitelj omenjenih jezikov. Informacije v In°eratnem odde ku Edinosti.	900
Italijanski, hrvatski
Na predaj s ^ p*08*0"* 6,>o Maftrov
zemlje. Vrdela Scogiio 218.
Tekočina „KORANA
*4 : je najboljše ^muiinuri aredstvozapo ktnievmje stenic. Doliva se v g avnih mirodiln cah. Zaloga v ulici Alfieri Stev. 10, Škrinjar, Trst (1229
Velika množina £
s prostim tekom in zavoro od K 55—110; velika zaloga novih dvoboles, gramofonov od K 15—1000; plošč od K 1—4; šivalnih strojev, najnovejših acetilen - svetilk za gostilničaije in društva od K 7—20. — Pri BATJEL-u, Gorica, Stolna ulica 3-4. Ceniki poštnine prosti. Prodaja tudi na obroke.
FRIDERIK SCHWARZ
Trst, Via Valdirivo št. 3, Trst
Zastopnik : znanih : mlinov SZMOLENSKY & COMP. ■ mi SZABATKA ■■■■
Prsi parni mlin Bćkćscssbti
Akcijska družba parnih mlinov Baja. — Zastopnik za Trst, Goriško, Istro in Dalmacijo.
Prodajalna slanine: in: delikafes
■ s buffetom -
Kranj c, Trst
ulica SaritA 22 (vogal ulice S. Giorgio 5)
Pivo Drther, uležano in Kaiserjevo. Španska vina iz The Continental Bcdega Company. - Dezertna vina bela in rudeča iz kleti princa Lichtensteina v Feldsburgu in grofa Lantierija v Vipavi. Vsaki dan kuhana gnjat, štanjelBka gnjat in raznovrstne slanine.
Sveže surovo maslo iz planin in izbran sir.
ANTON SKERL
mehanik, zapriseženi z v« done o
TRST, Carlo Goldonijev trg štev. 11
Zastopnik tovarne kelei is sofoiolcg „M
S»p«l}»va ln nlog« *;®ktr1£n!h svonftev ".urt Sb erclabi g rt-m ofenoT. ton' '.mor, In ?cno«r=fo.. 3a:or» prf^rtT za toćlti i»jvo [-»erca <U!tvi.'ca ra popravljaj« iiv. nrojar, kolt j, motokole* '.tJ
Velika -z /v-odkov po tovar, cenah.
TELEFON Atov TTJ54..
CANTI JUGOSLAVi i/. Kušarja
se dobivejo v „Slovanski knjigarni jn trgovini papirja" JOSIP GORENJEC, Trst, u. Valdirivo 40. Knjiga stane broš. K 3 lično v platno vezana K 4
vv


¥elika zaloga koles
RUDOLF ROTL
TRST, ul. Acquedotto 21. Telefon I23B
Zaloga koiss Peugeot, Waf-fenrad. Stan -dard od 150 kron naprej. Pnevmatit i Sn potrebščine.
Mehanična delavnica, Hitra postrežba. Cerc
zmerne
PMQ«|| Slovecec voznik, se priporoča vsem fdo-I idVI venskim družinam za prevažanje pohištva za 24. avguBta. Pisati je ali poizvedeii v tobakarni Piazza Goldoni S ev. 3	1310
Malibo cnha Prazna- z dvema oknama. vsa V £11 Ud ouua prenovljena, se odda v ulici
Barriera vecchia 13, IV. n. od »predaj. Več se izve Btrriera 17, Pekarna.____
1311
Ppnrio CQ t,k°j 5 novih, solidno izdelanih ■ rUUcl SC sodov cd 4C0 litrov, pripravnih za j klet. Obroči iz cinka. Naalov pove Inseratni oddelek } Edinosti	20^0
! Parit colltvo prodam dobro ohranjene lepe i nalll otslllvts mobilije, garniture, podobe, o-| mare, preproge, stolice, postelje, zavese, kakor tudi i mnogo orcd;a. — Heinrich VVeber „Caarda" , Arguedotto St. II._ 1302
Mihael Pernarčič 16, stavbeni in umetniški mizar, iz nfiuje vsakovrstne specijal tete za notranje in zunanje uredbe v stanovanjih, pisarnah itd. Cere zelo zmerne. Priporoča se vsem Slovanom. 755
Rifcči trnnupp vešč 8loven8kega in nei?-
DIVol II IjUVCU škega jezika v govoru in pisavi, knjigovodstva in korespondence išče takoj primerne službe v Trstu ali » večjem kraju na deželi Dolgoletna »prit evala. Blagohotne ponudbe pod .TRGOVEC na Inser. odd. Edinosti._1258
Oriria CD l*tel rItttemationaJ." v Trtlfiu
U U Ud O O (MoLfalconej z dnem 26. oktobra 1910 pod ugodnimi pogoji. Sprejemnik mora biti zmožen slovenščine, nen.5čine irj italjat Sčine. Več bc izve pri las'.niku hotela ali pa pri Inser. uddeku Edinosti.
■ ■■ ■ ■■
Brizgalnice
raznih vzorcev. - Popravki z največjo natanjčnostjo in jamstvom se izvršujejo v mehanični delavnici inštalacij kakor tudi vode in plina
G. Meh S A. Boschin
Trst, Via Rossetti 5, Telefon 133, rim. IT.
Oglase (Inserate) treba naslovljati ne na Uredništvo lista, in ne na Tiskarno >Edinost«, ne na „Narodni Dom" in ne na „Hotel Balkan" v Trstu, ampak edino
na „lnseratnl oddelek" našega lista
ali na Upravo.
Uredništvo, Tiskarna, Narodni dorL in Hotel Balkan nimajo z oglasi nika-keca ooravila.
j. o naj si dobro zapomni oni, ki n * roća oglase v našem listu in žel£, da bodo isti točno uvrščeni. — — — —
jr
V
N?
— TRST —
Via Paduina štev. 5
Glavno zastopstvo in zaloga ::
parnih mlinov „Hungaria" iz Bud impete, „Podravina" iz Gjurjevaca in „Gi-:ela" z Virovitica. moke, otrobov, in drobnih otrobov, špeha, masti
LASTHA HlbA :r. Telefon it. 262
LASTNA Telefon it 26?
Največje narodno spedicijsko podjetje ■ na Kranjskem --------—
JOSIP SKERLJ
Ljubljana, Dunajska cesta 29 (ex Bavar. dvor)
se priporoča za v«a v ppedic jnko Btroko spadajoča caročiia,	katera lzvrfli točno ln aolldno
po najnižjih cenah.
Velike nove prodajalnice WBT pohištva in tapetarij
:: Paolo Gastwirth ::
TRST, ul. Stadion št 6 • Telefon 22-85 (MSa SleđailSča Fenlce)
Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. Cene zmerne.
Bogata izbera izbera popolnih sob od 300 do 4000 kron Jedilne aobe. Sprejemne in Kadilne dvorane ▼ najuovejšem slogu. — SPECIJALITETA : Železno in medeno pohištvo
Bogata izbera vsakovrstnih stolić, — Popolne opreme in posamezni deli.
m ™	ii i Mi==iram
jg^ž* Odlikovana delavnica in zaloga
| sedlovja in potnih predmetov
FRIDERIK HERTAUS, TRS T, ulica Stadion štev. IO.
* * ^ir^ ★
Pnevnih „Edinost"» Trstu je založil naslednje knjige:
1)	„Vohun". Spisal J. F. Cooper. Ceua K 1-60.
2)	„Tri povesil grofa Leva Tolstega".
Cena 80 vinar.
3)	„KazakI". Spisal L. N. Tolstoj. ::: Posl. Jos. Knaflič. - Cena K 160.
4)	„Prva ljubezen". Spisal Iv. Sergie-vič Turgjenjev. Poslov. Dr. Gustav Gregorin. Cena K 1*—.
5)	„Poljub". Povest iz gorskega živ-ljenja češkega ljudstva. - Spisala Karolina Svčtla. Poslovenil F. P. Cenu 80 vinar.
6)	„Beseda o slovanskem obrednem jeziku pri kat. Jugos ovanlh" (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk si. ljudstvu). Cena 30 vin. čisti dobiček te knjižice je namenjen zgradbi novega poslopja slovenske šole pri sv. Jakobu v Trstu.
L.
Vse te knjige se dobivajo v Tiskarni .Edinost* in t vseh knjigarnah po Slovenskem po povzetju ali proti naprej poslanemu znesku.. Pošt. po-
.--------- bniin. TO .i r,
■ »■■EaEJmigBBHltlH	umislili