Leto HI., štev. 2B r"tm"*	y LflIbljamj	dne 29. fanuarla 1922
Posamezna štev. 90 D ar- 2 K
Izhaja eb 4 zjutraf«
Stane celoletno .. 240 S mesečno....... 20 .
a inozemstvo .. 600 a
Oglasi za vsak mm višine Stolpca (68 mm) . ''t K Bali oglasi do 30 ma stolpca (68 mm) . i m
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politikoj
Uredništvo:
Miklošičev* eesta et 16/t Telefon *t 72.
Upravnlitvo;
IPr-ternovs a! »ca t tA Telefon it. 26.
Račun kr. pošt ček urad« itev. 11.842.
Današnja številka *Jutra» obsega 10 strani.
januarja, zanima za naše
Ljubljana. 28.
Kdor se količkaj Javno življenje, vč, kako pogubno ulo-go igra klerikalna stranka v slovenskem delu našega naroda. Čitajte klerikalne liste, poslušajte pridige politi-iujočih duhovnikov, opazujte delo »katoliških* agitatorjev, povsodi se izliva strup, ki mori med našim ljudstvom nacijonalno in državno moralo, razkraja njegovo naravno zavest narodnega edinstva, ustvarja vedno nova središča one žalostne bolezni, s katero nas je preračunano inficiral tuji gospodar, bolezni plemenske mržnje. medsebojnega nezaupanja, kulturnega napuha. Za vse, kar je danes težkega in slabega, obtožuje klerikalizem državo. V njegovi luči se pojavlja Jugoslavija prjprostemu človeku kot tiranija vsega slabega, kot novo hlaji-čevstvo, ki je hujše od vseh prejšnjih, ker niso več »tri zemlje za groš».
Posledice se kažejo. Med onim de-?om našega ljudstva, ki se da voditi od SLS. pada sjjpsobnost za pozitivno državljansko življenje. Tvorne sile slovenskega del* našega naroda, ki so poklicane igrati tako važno nalogo v našem državnem življenju, biti Jugoslaviji tako krepka pri pomoč pri njenem razvoju, od katerega ja odvisna bodočnost ravno slovenskega malega človeka, pešajo v kritični dobi našega mladega nacijonalnega življenja.
Ideolog slovenskega klerikalizma pokojni Mahnič, je narodnost proglasil za greh. Pod pritiskom narodnega čustvovanja širokih mas je morala klerikalna politika opetovano zatajiti svojega mojstra. V historičnih trenutkih so vstajali v njenih vrstah možjs, ki so dvignili svoj glas za buntovni-ške idejo in postajali glasniki važnih pokretov. Karakteristično je, da so taka gibanja bila stranki vedno kot nekaka aku''ia vročica, ki je sicer nagnala klerikalizem k sodelovanju pri posameznih nacijonalnih pokretih, na ga kmalu zoi>ct vrnila stari ideologiji.
Primerov je dovolj: leto 1008., Žitnikov poskus, zanesti med klerikalno maso prva jugoslovanska spoznanja o priliki srbskih zmag 1. 1012., Krekovo veliko delo, Koroščeva državniška gesta. Povzdigtt sledi vedno padec. L. 1008. narodno izdajalstvo klerikalcev, Zitnikovomu jugoslovanstvu strašna leta 1913, 1914... Krek umrje na poti navzgor, izvrševatelj novega testamenta Korošec ustvarja novo domovino, ii je z drugimi narodnimi voditelji še državnik, pa stari duh že zopet zmaguje in nekdanji junak postaja slabič, popušča in — izginja v novem potopu klerikalnega valovja. Ljudstvo je zopet v rokah protinarerl-ne politike, katere pogubno delovanje smo naslikali v početku.
Ali se bliža kriza te politike? V eSlovencu* se je danes oglasil mož poštenjak, eden prvih prosvitljencev .klerikalne stranke, župnik F. S. Finž-gar. V dno srca ga zebe občutek, da so tisti, ki so ž njim izjavljali: »Jugoslavija ali smrt*, danes po svojem delu sovražniki Jugoslavije. Dviga 6voj svarilni glas. Kotj in opominja: »V nas je treba v prvi vrsti globctke in žive državna zavesti.* Postavlja m vzgled &ro«kega pastirja, obsoia politiko samega nezadovoljstva, brezvestno agitacijo s »cesarskimi zemljami*, postavlja alternativo pamet ali koro-bač. in kliče na pošteno delo za domovino.
Finžgarjev članek je obupen poziv treznega moža klerikalni stranki: Stoj! Tj greš v pogubo. Zavedaj se položaja. Ne razdiraj s peklensko zlobo. kar so tvoji najboljši možje pomagali graditi. Ta zgdadba mora ostati neporusna. ker je našemu narodu edini dom. Pazi! Ker narod hoče za vsako ceno živeti. Gorje tistim, ki tega se uvidijo in pozabljajo veliko resnico. ki tudi v zapeljanih masah ni zamrla: Jugoslavija — ali smrt.
R>na nacijonalna skrb in skrb za stranko je potisnila Finžgarju pero v roke. Smo neizprosni nasprotniki kle-rikalizma, ki se trajno, načelno ne bo aikdar vda! nacijonalni ideji. Toda če bo Finžgarjeva beseda imela vsaj toliko odmeva, kakor svoj čas Zitniko-va, 5e bo obnovila vsaj nekaj plodnega spomina na veliko dobo jugoslovanskega gibanja, potem bo državna
Seja narodne skupščine
NESKLEPČNOST PRI GLASOVAN JU O TRGOVINSKI POGODBI AVSTRIJO. — ODTE GNITEV DNEVNIC
Beograd, 28. januarja Danes ob 5.45 popoldne je bila otvorjena seja narodne skupščine, na kateri se je razpravljalo
o poročilu odseka za trgovinsko pogodbe glede trgovinske pogodbe z Nemško-
Nato je zcmljoradnik Moskovljevig v
imenu svojega kluba izjavil, da se strinja z razlogi pred govornika in da bedo zem-Ijoradniki glasovali proti Po zaključnih besedah poročevalca Jo-
Avstrijo. Ko je tajnik dr. Jovan Manojlo- ! vana Manojloviča je predsednik odredil vič prečital poročilo, ki podaljša veljav- | glasovanje. (Medklic: »Ni kvoruma!*). Po nost začasne pogodbe z Avstrijo, do dne .glasovanju ugotovi predsednik, da je gla-31. julija 1922., povzame besedo posla- j sovalo 109 poslancev za, 29 pa proti pred-nec Skulj (klcr.) ter zahteva, naj se s po- |logu, vsega skupaj torej 138. Ker zna-godbo uredi tudi vprašanje potnega do- ' ša kvorum 141 in tU bilo toliko poslan-voljenja med Avstrijo in našo državo, i cev prisotnih, za-ključi predsednik sejo Nadalje zahteva, tla se uredi tudi tranzit- j ter odredi prihodnjo za pondeljek ob 16. ni promet na, mejah med Avstrijo in na- uri z istim dnevnim redom.
šo državo.
Trgovinski minister dr. Spaiio je re-plicira! na govor posl. Škulja ter poudarjal. da se trgovinska pogajanja niso mogla dovršiti, da bi se mogla skupščini predložiti definitivna pogodba. Sklenitev trgovinske pogodbe ne odvisi samo od nas, ampak tudi od drugega kontrahenta. Pogajanja se vršijo in bodo kmahi končana. Ostalo je samo še nekaj spornih vprašanj, ki so tičejo prometa s Štajersko. Priporoča naj se sprejmo predlog odseka — Za nrim je govoril posl. dr. Hohnjcc (slov. kler.), ki se je bavil z vprašanjem tranzita. Omenil je, da sestoji železniška proga Maribor-Ljutomer iz rch delov, in siccr 1. Maribor-Spiije, ki je v naših rokah, 2. Špilje-Radgona. ki ie v avstrijski oblasti in S. Radgona-Ljutomer, ki je v naii oblasti. Ustavitev transportnega prometa na tej progi je velika škoda ne samo za one kraje, ki ležijo na tej progi, temveč tudi za Slovenske gorice in za vse tamošnje naše prebivalstvo. Zato zahteva odločno, naj vlada doseže tranzitni promet na progi Špilje-Radgona.
Nato je govoril socialni demokrat dr. Milan Korun, ki je takoj početkom svojega govora izjavil, da bodo socialisti glasovali proti predlogu odseka, in sioer iz formalnih in iz moritornib razlogov. Avstrija kakor je danes, ne moro živeti. Ona se bo merala priključiti Nemčiji, tla si reši svoje življenje. Pledira za to, da bi bilo dobro, da so Avstrija priključi Nemčiji ker bi na ta način prišlo do revizijo mirovne pogodbe, tako, da bi bila prilika za integralno ujedinjenie slovenskega naroda
Proti predlogu odseka so glasovali zem-Ijoradniki, Jugoslovanski klub, socialisti narodna socialista, republikanci ter ra-dikalec Peter Filipov',6. Za predlog pa sta glasovala poleg vladnega bloka tudi dr. Momčilo Ivanič in Stojan Protič.
Koncem seje je izjavil predsednik, da bo odv/.el dnevnice vsem poslancem, ki so krivi, da ni bilo kvoruma Predsednik ugotovi, da je ved narodnih poslancev, ki -pioh ne prihajajo na seje in ki že preko pet mesecev niso bili v skupščini Izjavlja, da bo vsem onim, ki ne prihajajo na seje, odvzel dnevnice. (Medklici: »Tudi ministrom?* — Predsednik: »Da, tudi ministrom!*). Soglasni klici: »Dobro je!» — Burno ploskanje predsedniku.
Beograd, 28. januarja (Izv.) Po zaključku današnje «.eje Narodno skupščine so po kuloarjib in v klubskih prostorih še dolgo živahno razpravljali o poteku se-:e. Splošno se je naglašalo. da je nujno potrebno, da predsednik naj izvede svojo grožnjo in odtegne dnevnice vsem o-nim poslancem, ki brez opravičbe izosta-jajo od sej in tako s svojo malomarnostjo onemogočajo redno delo skupščine. Pikre opazke so letale pri tem zlasti tudi ra predsednika zemporadniškega klu-bj, Lazida, k? ob vsaki priliki toži, da parlament ne dela sam pa prav četto izoetaja od sej in ga tudi pri današnjem glasovanju ni bilo.
Do medklicev o ministrih je prišlo zaradi toga, ker je manjkalo o priliki glasovanja v zbornici pet ministrov. Razen dr. Žerjava in dr. Karamchmedoviča. ki sta bolana, so bili odsotni še P&šič, Sta-, nič in Ninčič.
Francifa zahteva odgodifev genovske konference
AMERIKA SE ŠE NI ODLOČILA.
Pariz, 28. januarja. (Izv.) Francosko časopisje deluje na to, da bi se genovska konfcrenca odložila, na kar vpliva največ nesigumost ali se Amerika udeleži konference a!i ne. Zeljo po odgoditvj konference izrazi zlasti »Tcmps*. ki naglaša v uvodnem članku, da se Zedinjene drža ve samo zaradi tega nočejo udeležiti genovske konference, ker se boje dotika z emisarji ruske boljševiške vlade in pa razprave o problemu dolgov evproskih držav Ameriki.
Washlngton, 28. januarja (Izv.) Vprašanje, ali se Zedinjene države udeleže gospodarske konference v Genovi, še vedno ni rešeno. Vsa znamenja kažejo, da hoče Amerika počakati, da vidi kaj pravzaprav hočejo evropske države, nardin-gova vlada želi predvsem, da se čimprej in brezpogojno postavi razmerje v Tihem morju na stabilno podlago in da evrop
, ske države pospešijo ugoden zaključek
washingtonske razorožitvene konference. jScle v slučaju, ako bi ameriški senat ra-Itificira! dogovore washingtonske konfe-! rcnce. bi bila Amerika pripravljena, da sodeluje na obnovi Evrope.
Newyork, 28. januarja. (Izv.) »New-vork Ilcrald* poroča iz vladnih krogov, da so bo vršila danes seja ameriškega kabineta ki bo definitivno odklonila u-deležbo Amerike na genovski konferenci llarding so je odločil k sklepu predvsem na nasvet državnega tajnika Hogbesa, ki je izjavil, da Zedin:ene države niso dobile nobenih zagotovil glede dnevnega ioda konference, ki jo sklicana tuli mnogo prezgodaj. Pač pa, bi bila Amerika pripravljena, udeležiti se kake poznejše gospodarske konference, ki bi se bavila z restavracijo evropskega gospodarskega položaja
Laški kandidat za papeža
Rim, 28. januarja. (Izv.) Italijanski listi posvečajo spričo novega kcnkla-va največ pozornosti priljubljenemu kardinalu - dekanu Vineencu Vanutel-lihi. ki je baje najboHši cerkveni diplomat. Preživel je štiri papeže in doživel tri konklave — L 1878., 1903. in 1914. Pri zadnjem konklavu 1. 1914.
je bil eden izmed treh kandidatov za papeža: Vanutelli, Agliardi, Deliš Chiesa. Zdi so. da bo izvoljen Venu-tclli na svojem četrtem konklavu ko: peti papež ker bodo najbrže zmagal5 Italijani. kl;uh naporom Francozov, ker ni več llabsburgovcev in njihove-ga veta.
Radikalni list	| Konec odbora
grozi klerikalcem za upravno rzzdelitev
Beograd, 28. januarja. (Izv.) Današnji! Beograd. 28. januarja. (Izv.) Danes «Balkan», bulvardno glasilo radikalske j doj»oldno ie imel svojo sejo odbor za stranke, je z ozirom na četrtkovo debato I upravno razdelitev države. Ta seja je v Narodni skupščini objavil oster napad! bila zadnja, ker je z današnjim dnem na slovenskega klerikalnega poslanca ; potekel rok, predviden za delo tega Sušnika. ki je v svojem govoru zahtevai i odbora. Odbor je imel vos ta čas samo avtonomijo tudi za Makedonijo. »Balkan* ' pet sej. Na predlog predsednika odbo-
- - ..	.	...	' _ .1.1	.i*pAXit, .TI.« /1 rt/I rt
očita Sušniku. da hoče zanesti spor tudi med Srbe, ga imenuje za izdajalca in meni, da b! biio najboljše take ljudi kratko-rnalo linčati.
Z ozirom na ta napad Je stavil v za-čedtu današnje seie Narodne skupščine posl. dr. Hohnjcc vprašanje na predsednika dr. Ribaria, kaj hoče ukreniti, da prepreči ponovitev sličnih novinskih napadov na člane parlamenta in kaj namerava ukreniti, da zagotovi osebno varnost vseh poslancev. Izjavil Jc, da bi moral Jugoslovanski klub pri prvem fizičnem napadu na kateregakoli svojih članov zapustiti Beograd.
Predsednik dr. Ribar ie odgovori! na vprašanje, da bo odstopil zadevo imunitetnemu odboru in notranjemu ministru.
Iz ministrskega sveta
Beograd. 28. januarja. (Izv.) Danes dopoldne je bila seja ministrskega sveta, ki je trajala od pol 11. do 13. Na seji se ie razpravljalo o vojni odškodnini, ki jo ima še dobiti naša država. Ministrstvo za pravosodje bo izdelalo tozadeven elaborat, na podlagi katerega bo potem odločevala vlada.
je razpravljalo tudi o načinu
N»to č je razpravljalo tuai o
objave zakonov ter o nekaterih drugih	-„„,,1,111/ nntmlT
aktualnih državnih vprašanjih.	RUMUNSK3 SPOMENIK DOBRU
Vlada jc sklenila imenovati drja.	§KIM JUNAKOM,
OgOTelca za podpredsednika stola i Beograd. 28. januarja. (Izv.) Na proš-sedmorice v Zagrebu.	njo rumunske vlade ie naše poslaništvo
ra se je sklenilo, izročiti vse dosedanje elaborate, katere jo izdelal odsek, zakonodajnemu odboru, ki mora po ustavi v dveh mesecih izvesti administrativno razdelitev države. Ce tudi zakonodajni odbor tega v določenem roku no bo izvedel, bo prevzela rešitev v smislu ustave vlada sama. Zakonodajnemu odseku jo bil danes doposlan zakon o oblastnih, okrajnih in občinskih samoupravah.
KRALJ PRISOSTVOVAL REKVI-
JEMU ZA UMRLIM PAPEŽEM.
Beograd, 28. januarja. (Tzv.) Danos dopoldne se je vršila v Beogradu v katoliški cerkvi svečana spominska svečanost za pokojnim papežem Benediktom XV. Svečani rekvijem je pel zagrebški nadškof dr. Baucr s številno asistenco katoliškega duhovnistvj. Cerkvenim obredom" je prisostvoval kralj Aleksander, vsi ministri z g. Pa-šičem na čelu. diplomatski zbor, predsednic skupščine ter mnogo častnikov in meščanov. Kralja, ki je prišel s svojo vojaško suito, je sprejel pri vhodu v cerkev pa peški nuncij mons. Che-rubini.
OTROCI NE SMEJO PRENAŠATI VALUT.
-	Beograd, 28. januarja Da se pravilno
ideja pognala novih korenin m lažji -otaaCi Mre(lba 0 reguriranju pr0meta z
bo korak dočnest.
na poti v nacijonalno bo-
ZOPZT NOVA VOJNA.
v Bukarešti zahtevalo od naše vlade Imenik vseh naših častnikov, ki so padli v Dobrudži. Rumunska kraljevska rodbina jim namerava postavit! spomenik.
IZMIŠLJOTINE DUNAJSKIH LISTOV.
devizami in valutami, je finančni minister določil, da se otroci ki potujejo s svojimi starši in ki nimajo več kot 16 let, ne Beograd, 28. januarja (Izv.) Neka-
smatrajo kot potniki in ne smejo v • mi- j teri dunajski listi razširjajo vest, da v 'ariz, 28. ianuarja. Po vesteh večer-i slu člena 3. pravilnika o reguliranju pro- , Beograda razsaja	Samoumevno
fcih listov je med Mehiko 'n Guatemalo j meta z devizami ia valutami izvažati va- j je ta vešt gola irmiSijotina, bodisi ne-oastalo voino stanje.	-iuto-
'umna. booia zlobna.
Troljenie interniran-cev na Madžarskem
Budimpešta, 28. januarja. (Izvz.) Na današnji seji parlamenta je sporočila vlada, da je že konccm januarja tako pri avstrijski vladi kakor tudi pri velesilah vložila protest proti nameravani zastavi gobelinov. Do danes pa še ni dobila nobenega odgovora.
Poslanec Rudolf Kutter je nato v obliki interpelacije poj al pretresujočo sliko o trpljenju intemirancev v taborišču Sza-la Egerszeg. Proti temu taborišču je sza-lacgcrszka kaznilnica naravnost paradi?. Zaradi najmanjšega prestopka, tudi povečkrat samo namišljenega, se interni-ranci vkuiejo v železo in kaznujejo s posamičnim zaporom do 120 dni: razen tega jih mučijo z vsom, kar jim nanese prilika Starše privežejo vpričo otrok po več ur h kolu. Matere so z dojenčki vred v tera peklu, kjer otroci vsled pomanjkanja negovanja drug za drugim umirajo. Tuberkuloza slavi v taborišču prave orgije. Konstatiral je, da uživajo madžarski državljani na Madžarskem manj pravic, kakor jim jih daje Češkoslovaška. Mar!žar, ki se je vrnil iz Češkoslovaške v domovino, je izjavil, da so razmere na Madžarskem take, da so vsi Madžari, ki so sedaj češkoslovaški državljani, lahko zadovoljni s 6vojim položa;cm. Ce se na Češkoslovaškem zgodi kakšna nepravilnost pride zadeva vsaj pred sodišče, medtem ko se tn na Madžarskem sodi brez sodnije in sodnikov in sc celo oni, ki jib sodnija oprosti internirajo.
PRED OTVORITVIJO RIMSKEGA PARLAMENTA.
Rim, 28. januarja. (Izv.) Italijanski parlament sc otvori dne 2. februarja, to je Isti dan, kakor konklave. Sinoči sta sc sestala ministrski predsednik Bonom! In predsednik zbornice, de Nicola, k! sta govorila o programu parlamentarnega dela o genovski konferenci ter o spominskem govorn po Benediktu XV. na otvoritveni seji parlamenta.
OSTRA VOLILNA BORBA NA RUMUNSKEM.
Bukarešta, 28. januarja. (Izv.) Volilna borba je žo v polnem teku. Vodi se od obeh strani z vso srditostjo. Bratianu je izda! na prebivalstvo oklic, v katerem razvija program svoje vlade in poživlja na narodno koncentracijo.
Opozicionalne stranke pa so izročile kralju adroso, v kateri protestirajo proti ■icstavj Bratianove vlade, češ da je bila neustavna. V znak protesta 30 opozicionalne stranke bojkotirale svečanosti povodom krste princa Mihajla, prvorojenč-ka prestolonaslednika Karla.
Vlada je sklenila od goditi poziv re-krutov od 1. februarja na prvi april, da jim tako omogoči udeležbo pri volitvah.
INOZEMSKI IRCI PROTI ANGLIJI.
Pariz, 28. januarja. Irski kongres v Parizu Je sklenil pozvati Irce na vsci zemlji, naj eng!e!ko blago to'!ko časa bojkotirajo, dokler ne dobi toka popolne1 svobode.
ANGLEŠKO-BELGUSKA ZVEZA
Pariz, 28. januarja. »Pctit Parisien* objavlja besedilo nameravanega anglcško-bclgijskega obrambnega dogovora. Člen prvi določa: »V siučaju direktnega in ne-izzvanega napada na Belgijo pohiti Velika Britanija takoj z vsemi svojim! silami na sul cm, na morju in v zraku Belgiji na pomoč.
FRANCOSKO POSOJILO AVSTRLB
Pcrlz. 25. januarja. (Izv.) Kakor poroča »Matin*, bo Francija za pomoč Avstriji prispevala enak znesek, kakor An-gliia. Skupno se namerava dovoliti Avstriji posojilo v znesku 5 milijonov funtov šteriingov.
Avstrija bo morala za posojilo zastaviti dohodke svoje carine.
KARLOVI OTROCI NA POTU NA MADEIRO.
Lisobona, 28. Januarja. (Izv.) Otroci razkralja Karla avstrijskega so zapustil' Porto in se vkrcali na ladjo, ki jih popelje Iz Portugalske na otok Madeiro. Prvotni načrt, da se sestanejo otroci v Madridu s svojo materjo Žito, je bil v zadnjem hipu spremenjen.
NOVO PODRAŽEN.TE DUNAJSKIH DNEVNIKOV.
Dunaj, 28. Januarja. (Izv.) Vsled po. viška cenam papirja bodo dunajski dnevniki v februarju zopet zvišali svoje cene. Ve'iki dnevniki bodo zahtevali za enomesečno naročnino 1500 avstrijskih kron, dočim bodo stale posamezne številke dnevnikov ob delavnikih 50 kron, o praznikih in nedeljah 54 kron in številke večernih listov 40 kron. Cene dunajskih listov bodo s tem prekosile berlinske ccne.
BEOGRAJSKI AKADEMIKI PRI KRALJU.
Beograd, 28. januarja- (Izvir.) ELo je bila današnja svetosavska svečanost na univerzi kor.čana, so bili povabljeni v dvor na obed prosvetni minister Svetozar Pribičevič. rektor in dekani beograjske univerze ter štirje luiatelji univerze, ki so dobili nagrade za svoje spiso o svetoeavski t6mi. Krali se je dolgo čaca raz^-ovarjal z dijaki, posebno ga je veselilo, ko jc med dijaki našel tudi enega, ki se je beril v Makedoniji.
SPAHO BI RAD DEMISIJONIRAL,
Beograd, 28. januarja. (Izv.) Kakor izve vaš dopisnik iz verodostojnega vira, namerava pedati trgovinski minister Snaho ostavko. V muslimanskem klubu je izjavil minister Spaiio, da hoče to storiti Iz rodbinskih razlogov, kar Je že prej večkrat naglašal. MusilmanskI klub pa je sklenil, da ne sprejme niegcvc demisljs. In ga je pozval, naj ostane še vsaj začasno na svojem mestu.
NOV BEOGRAJSKI LIST.
Bcgrad. 28. januarja (Izv.) Dcncs le Izšla prva številka nccdvlsncga demokratskega tednika »Ncdeljni glasnik*, katerega ureluie Boža Markovi^
Oblinske volitve
v Trstu
Trst, 27. januarja.
Se*e danes, torej po dolgih petih dneh, |e bil uradno proglašen izid občinskih volitev, ki so se vršile prošlo nedeljo, dne 22. t m.
Uradno razglašene številke še jasnejše kažejo, kako katastrofalen je uiJ volitev ' za vladajočo fašistovsko-nacijonalistično
tdiko ln njene podajače.
Vpisanih volilcev je bilo 56.313. volilo t>a jih je samo 26X9. torej komaj 40.5 «£>. Tako majhne udeležbe še ni videl Trst pri nobenih volitvalL Vzrok tej sramotno majhni udeležbi je skraina nemarnost na municipiju in pa skrajna navcaiuui/^t meščanstva.
Najboljši doka* za nemarnost magistrata je dejstvo, da nad 12.000 volilcem niso mogli dostaviti volilnih izkaznic Vpisa vali so vsakogar, kdor jc keda] iz ItaJje samo nos vtaknil v Trst, ker so koteli tako pomnožiti «svojc» voiilstvo iu si zasigurati zmago. Ko so pa svoje »vo-lilce» iskali, jih ni bilo nikjer. Mogoče jc dvoje: da ti volilci sploh nc eksistirajc, ali pa municiplj vkljub svoiemu zglaše-valncmu uradu ne more najti nad 12.000 polnoletnih moških oseb. Municipij je tako pokazal, da v mestu, kjer prebiva okrog 240.000 prebivalcev, ne vc za kakih 30.000 ljudi, kje stanuicjo, kaj so in s čim se baviic. Potem ni čuda, da je Trst dsndancs, kar se tiče javne varnosti, na slabšem glasu nego vsaku diugo mesto ne samo v Italiji, temveč sploh v Evropi! Številke iz sedanjih občinskih volitev so tako same po sebi najhujša obsodba današnjih razmer v Trstu!
Dasiravno jc bilo v nacijonalistično-fišistovskcm blolcu združeno vse, kar ic »pristno* italijanskega, so tlobili «b!okašl» !e 12.005 do največ 12.6'J4 glasov, torej največ 48 odstotkov vseh oddanih glasov. Po proporcu bi jirn pripadlo največ 38 mandatov od SO. Dobili so jih 64.
Manjšinski kvocijcnt so dosegii samo komunisti, ki so na svojo listo dobili od 4410 do 4458 glasov. Dobili so 16 mandatov. Proti dvema njihovima izvoljencema je vložen protest, ker sta občinska nameščenca. Med izvoljenimi je tuJi glavni urednik v slovenskem jeziku izhajajočega I komunističnega glasila »Delo*, Ivan Rc- j gen t.
Siovincf smo popolnoma izrinjeni iz, občinskega zastopstva. Glavni vzrok so j nasilstva proti našim volilcem na okoli-: čanskili voliščih, precej krivde pa je tuJi na naši strani. Naša lista jc dobila od 2578 do 25S2 g':isov. Volilci, kolikor jih je prišlo na volišče, so torej volili kompaktno. Ali ugotoviti je treba žalostno dejstvo, da je lani meseca majnika pri državnozborskih volitvah vkljub neizmerno večjim nasilstvom glasovalo za našo listo 2?35 volilcev, da smo torej v komaj osmu mesecih nazadovali za okroglo 350 glasov.' To gre predvsem na račun tia<ih volilcev v mestu. Okolica jc vzdržala število pri državnozborskih volitvah oddanih gfcsov, oziroma jc še cdo napredovala za malenkost, padlo pa je število naših g'asov v mestu snmcm. Tu se pač nihče ne more izgovarjati z nasilstvom, kajti bilo je na voliščih v mestu tako mirno kakor v cerkvi. Zaupnikov naših ni bilo pri veliki večini komisij. Zakaj ne?
.Močnejši od nas so bili republikanci, ki so dosegli cd 3354 do 3703 glasov in jim ie manjkalo lc 770 glasov do mandata.
Socijalisti so ostali za nami z 21S7 do 2735 glasovi. Ali to visoko številko je dosegel samo dr. Puccher, menda kot vrhovni glavar okrajne bolniška blagajne, dočim prihaja za njim prvi s samo 2311 glasovi in more torej le ta štcvi'ka veljati kot najvišja. Stranka kot taka očividno umira!
Najslabši so bili klerikalci, ki so dohi i od 832 do 1024 gasov, toda tudi tu sc ie pckaza.'o, da so posamezni kandidati vsled svojega ožjega službenega ali prijateljskega de'ckrcga dobili znatno več g!asov nego njihovi sokandidatje. Za to stranko pač T.st nc kaže ugodnega terena.
LaSko nacionalistično Časopisje se kaže zelo zadovoljno z izidom volitev, posebno pa zaradi »padca* slovenskih glasov. Zelo malo pa se čuje v tem časopisju o programu tistih, ki prevzamejo sedaj občinsko upravo v svoje roke. Seveda, stvar }e kočljiva! Zelo kočljiva! Lahko je bilo upravljati, dokler je vlada dajala in dajala, a'i sedal sc lc očividno nehalo to dejanje in tržaška občina stoji pred katastrofo. Iz te pa le nc reši nobena stranka, najmanj pa tista, ki seda) prihaja na krmilo. Trst jc zapisan pogubi! Škoda ga je, ali pomagati mu nI mogoče. Zato bi rekli, da smo lahko veseli, da so nas vrgli v stran, ker nam tako ni treba nositi soodgovornosti za polom, ki pride prel ali slej!
Povišanje plač pod-ursdništvu trboveljske družbe
Ljubljana, 28. jan.
V knjižnici pokrajinske uprave v Ljubljani so se danes pod predsedstvom rudarskega glavarja dvornega svet. drja. Stergarja nadaljevala pogajanja zaradi zvišanja plač poduradništva trboveljske premogokopne družbe. Sccljalno politiko ie zastopal šef R i b n i k a r. Pod-uradnike sta zastopala v imenu organizacije član delavske komore V o I č a u š c k Iz Trbovelj in g. Stepišnik iz Zagorja, trboveljsko družbo pa ravnatelj S k u-b e c iu inž. M c i u r i c h. Na početku razprave je prečital predsednik zapisnike iz dosedanjega poteka pogajanj, ki so se začela žc lansiio pom'ad. Zastopnika poJ-uradništva sta izjavila, da poduradniki r.c bi mogli sprejeti včeraj od družbe pona-denega l6.5o<istolncga pc viška, ki naj odgovarja sedanjemu po višku delavskih mezd. Sef oddelka za socialno politiko, R i b u i k a r, sc je energično zavzel za interese poduradništva in zahteval, da se pri sedanji regulaciji upošteva tuJi dejstvo. da sc poduradništvu celo lansko leto niso dvignile plače, kakor bi to bilo že z ozirom na povišane delavske mezde potrebno in umestno. Ravnatelj Skubic jc izjavil nato v imenu družbe, da hoče podjetje to pot poduradnikom pokazati svojo debro voljo in naklonjenost. Zato jc družba pripravljena s I. februarjem t. 1. povišati temeljne plače iu sedaj obstoječe druginjzke doklade uradnikov za 45 odstotkov. Vse druge ugodnosti ostanejo v veljavi dokler bi se glede njih ne našel rud družbo iu poduradniki kak nov sporazum.
Povišck omenjenih 45 odstotkov znaša pri nižjih kategorijah poduradništva okoli 500, pri višjih pa menda nad 1000 kron na mesec. Po kratki debati jc 1 ila končni sprejeta ponudba družbe tudi od poduradništva ter zapisnik podpisan.
Nadaljna razprava komisije sc ic tikala vprašanja kako zadostiti ukazu ministra za socialno politiko g'edc ugotovitve zakonske primernosti novih cen premogu, ki jih bo sedaj določila Trboveljska družba. Poslednja sc je izjavila, da je prostovoljno pripravljena dati strokovnjakom vpogled v svoje knjige in obratovanje.
©d ssverne rreje
Maribor, 27. januarja.
Pred kakimi desetimi loti se jj »Grazer Tagblatt* nekaj ugajal V nekem članku radi nekih slovenskih zahtev in pri tej priliki je latetiono vzkliknil: «Ako bo šlo to tako naprej, pride lahko čas da bo i:a Dravi slovenski policist ustavljal potnike in zahteval ol n"i!i potne liste.«
Strašno! In to strašno so je tudi zgodilo, v Mariboru sc pregledujejo potni listi potnikom, ki pridejo od severne strani, ali |»a potujejo proti severu. In to ni mala reč. ker oscbr: promet med Mariborom i:i Gra Icem je i>;i do na''novejšega časa zelo živahen, stotit.e Mariborčanov j? hodilo dnevno v Gradec — nakupovati. V zadnjem času sc jo pa število teli potnikov močno zmanjšalo, ker je v Avstriji menda že vse razprodano, pa tu li cene
, so le tako pc#Ko2ile, da ee ne Izplača
! potovati tja radi raznih nakupov. ! Sicer je v Mariboru le vedno dosti j talcih, ki se hodijo v Gradec in <lru?e krajo v Avstriji malo »tolažit* ln tudi v Avstriji jo dosti ljudi, ki prihajajo radi sem osvežiti si lope spomine, ampak onega potovanja v masah ni več. meja je vedno določnejše začrtana in v par letih bodo prenehale vezi, ki so spajale Maribor z njegovim severnim zaledjem. Škode od trga Maribor ne bo imel, ker ima v novih razmerah vse jKjgojo za lep razvoj, ko bi se le enkrat začelo graditi, ker mesto je že zdaj odločno premajhno.
Iz vseli krajev prihajajo ljudje v lepo obmejno mesto in prav različni so ti ljudje. Govori se o zmanjšanju policije (stražnikov), ampak v Mariboru b bilo boljšo, ako bi so razšiil delokrog policijskega koinisarijata na neposredno mestno okolico, kakor je to v Ljubljani in v vseh večjih mestih, ker t«. i>rulmestja so sestavni deli mosta in koristno je, ako spadajo pod ono varstveno oblast, pod katero spada mesto samo.
Po vseh naših listih je Šla vest, da nameravak) mariborske banke zidati skupno palačo za svoje bančno prostore in za stanovanja svojih nameščencev. To pa ni točno, taka skupna iialača bi bila pravi nonsens in tanke l>i se mogle združiti k večjemu k stavbi skupne stanovanjske hišo za usluZ-Iteneo. bančni prostori bodo pa gotovo ločeni.
Piaktični ljudje so mariborski zdravniki. Ako bolnik no poravna računa 14 dni po sprejemu in ako v tem času naraste dragina. se račun temu pri-iii" rit o zviša. Kilo more zdravnikom ta sklep zameriti?
Mariborski obrtniki so pridni in podjetni. Po njihovi iniciativi bo imel Maribor v jeseni lepo obrtniško razstavo. kar pomoui na vsak način napredek. Upati je, da bo uspeh razstave JHJjiOlu.
hrvatski poduk slovenski oooziciji
Q o ver hrvatskega pclilika o razmerah ua Hrvatskem.
Ljubljana, 28. lan.
Eno najbolj perečih vprašanj, hrvatsko-srbski problem, ki gloda žc tri leta na našem državnem organizmu, jc danes zvečer napolnilo veliko dvorano Mestnega doma. Navzoči so bili pristaši vseh strank, številno jc bila zastopana tukajšnja hrvatska kelonija. Shod je sklicala nar. socialna stranka. Od napovedanih hrvatskih govornikov je punlicist Milan MarjanovU opravičil svojo odsotnost, dr. Iiybaia pa r.i bilo...
Zborovanje lc otvoril g. Rudolf Juvan s kratkim predgovorom, v katerem se je v svojem običajnem, zadirijivem tonu po-vspel do ncčuvcnc trditve, da sc lc »gospoda« v Beogradu postavila na stališče, da treba hrvatski narod s silo pripraviti do tega, da sc izreče za edinstvo. Zel ni za to svojo neutemeljeno trditev nobene pohvale.
Kakor balzam je vp'ival nato govor hrvatskega politika dr. Ivana Politea, ki jc popolnoma t Jugoslovanskega stališča in strogo objektivno pojasnil vse rak-rane hrvatskega vprašanja. Hrvatski del naroda, ki je bil po prevratu, razven Radiča in frankovcev, soglasno za ujedinjenjc, jc postal polagoma vsled svoje konservativnosti in ped vplivom fiktivne poluneod-visnostl, ki jo jc užival pod avstro-r.grsko monarhijo, z novimi razmerami nezadovoljen. ker je čutil, da sc rujc proti njegovi fiktivni avtonomiji. Nezadovoljstvo hrvatskega naroda ic pospeševala šc taktika vlade, brezglavost politike opozicijo in tradicijcnalna mržnja hrvatskega prl-priprostega človeka proti Srbom, ki pa je popolnoma neupravičena, akoprav Historično in vzgojno razumlilva. Nezadovoljstvo je končno zbralo Hrvate okrog Stjcpana Radiča, inteMgcntncga, a eks-ccntričncga politika, ki jc zastrupil s svojo cksccntričnostjo vso hrvatsko politično
lavnost. Ob njegovi strani ;e samo Stojan
Protič, ki se skriva pod okrilje hrvatskega vprašanja, a ic istočasno eden največjih srbskih rcakcijonarjcv. Hrvatski narod doživlja sedaj pod Radičem naravnost mučeniško dobo. Mučeniki so namreč vsi, ki ga poslušajo in delajo z njim.
Glavno krivdo na sedanjih nesrečnih razmerah, |e naglašal govornik s posebnim poudarkom, pa nosi hrvatska Inteligenca, ki ni živela s svojim narodom, ampak ga is brezbrižno prepustila eksal-tadu — Radiču. Hrvatska imcligcnca sc zaveda danes te svoje napake in le zato sedaj pripravljena, da pobija zlo na njegovem korenu. Rešitev hrvatskega problema obstoja po mnenju govornika v tem, da sc intcilgcnca, ki je izgubila zaupanje naroda, vrne predvsem zopet v narod, da ga iztrezni. Zanctcn! spor s srbskim plemenom pa se da rešiti samo sporazumnim potom, do česir mora priti, sicer propade naša skupna domovina. Edinost vseh treli plemen dolgujemo pred j vsem našim neodrešenim bratom v Pri-tnorju. (Viharno ploskanje.)
Shod jc bil nedvomno Jako zanimiv, govor drja. Politea pa pravi poduk za narodne socijalce! Upamo, da s > sc iz njega marsikaj naučili.
— MomčIIo Ivarlč napada Kot »M vsakega, katerega se le spomni. napada politike, temu očita, da je teles r '< poliabljen, onemu, da je škilast, tre-je za nič zato. ker ima šiljasto gla* \ nasprotne novinarje kolege napada ~ j ta način, da temu očita, da je poskušal že enkrat samomor radi nesreč:. * ljubez,ii. onemu očita, da so mu ubili očeta itd. — Srbski listi resno svet" jejo Protiču. da naj brzda svojec.-Momčila v njegovih madžarskih or ni jah.
Politike IjbIežUb
-f- Ljubljanski župan v Beogradu. Iz Beograda nam poročajo: Ljubljanski žujmn dr. Peric se žo nekaj dni mudi v Beogradu ter intervenira v raznih mestnih zadevah. V glavnem gre za to. da bi država prevzela izvedbo raznih »velikopoteznih* sklepov trobojne koalicije, jii meni, da ja uelo že opravljeno z besedami, za dejanja naj pa drugi poskrbe. Seveda s(> ti »drugi* predvsem demokrati. Toda dejanski [>olo2aj je ta, da demokrati nimajo not»ene legitimacije angažirati se za klerikalno - socijalistično raer-te, ki jih jc slavna koalicija potisnila v stran. sa; je bila ustanovljena edino-le v tem namenu, da onemogoči JPS kot daleko najmočnejši skupini v občinskem svetu odločilno sodelovanje pri upravi niesla. Klerikalci, socralisti in narodni socijalci zahtevajo ol vlade vre mogoče, od iste vlade, ki ju sami i!t) skrajnosti pobijajo in apelirajo na državno kaše, katerim kot veliki opozicijonalei ne votirajo niti vinarja. Priznat"i moramo, da je taka politika originalna. Ce je za LjubPano koristna," to treba da slavna koalicija šele dokaže.
+ Dcnvsija ministra Karamchme-
doviča. Minister narodnega zdravju dr. Karam'limedovič, ki jc v jeseni hudo zbolel, pa po nekaj _ mesecih zopet prevzel vodstvo svojega resorta. se jo radi trajne bolehuosti odločil, la izstopi iz kabineta. Kakor poroča «De-mokratija*. je minister Karamelimedo-vič žc predal demisijo. Kdo bo njegov naslednik, Še ni znano.
-f Najnovejši papabiiis. Iz Rima se javlja, da je med rimskimi in italijanskimi kardinali nastalo precejšnje presenečenje, ker je dospela iz Amerike vest, da hočejo ameriški kardinali v sporazumu z ostalimi neitalijanski-mi kardi.iali postaviti samostojno kandidaturo in to v osebi bruseljskega nadškofa in Ivlgijskega primata kardinala Merciera. ki je znan vsemu svetu iz svetovno vojne kot neustrašen zagovornik pravice in re«nice. Ako je ta vost resnična, tedaj bo novi kandidat •ako nevaren konkurent vsem dosedanjim italijanskim jepabilom, ker kardinal Mercier uživa v vsem svetu velike simpatije in bo gotovo tudi nekaj italijanskih kardinalov glasovalo za njega.
-t- Mahničeve divjatke Žurnalistlčnc metode hočeta zanesti v srbsko žurna-listiko g. Protič in njegov Momčilo Ivani«? v tvojem »Radikalu*. Gotovo jc na njih vplivalo prijateljstvo z našimi klerikalci. Sedaj, ko jc šo Zebut v Beogradu, ga Protič in Ivanič lahko angažirata za svoj list, pa bo lahko »Radikal* konkuriral celo s »Stražo*.
Po svetu
—	Sestanek komisije za narodne manjšine. Dne 29. t. m. bo zborovali v Bruslju komisija narodnih manjšin Zveze narodov. Češki delegat senatc-i-dr. Brabec sporoča v »Narodni Dem<v krace*, da je ta komisija sestavljena iz sledečih članov: 7.a Nemčijo zrtf Bcrndorf, za Avstrijo prof. Redlich, za Belgijo senator Lafontain. za Fran-ciio Aula-d. za Anglijo prof. Gilbort-Aime - Murrav, za Madžarsko de Pa^-kert, za Italijo sekretar Faeliinetti, za Poljsko prof. Holetzky. za Jugoslavijo Jovaiiovid. za Češkoslovaško senat r Brabec. Predmet prvi seji tvori prito? l»a Nemčije radi nezadostne zaščite manjšin v Jugoslaviji in Češkoslovaški. Dr. Brabec izjavlja, da je on s te-škimi nacijonalnimi faktorji izdelal obširno spomenico, ki naj ovrže nemške !>ritoZbe. Istočasno namerava iznesti tudi pritoži«; lužičkih Srbov in Cehov, ki bivajo v Nemčiji.
—	VVilsoa preti pacifiškemu spora-zunvj. Demokratski krogi v senatu Zedinjenih držav zatrjujejo, da nam<-rava bivši predsednik Wilson začeti v kratkem agita-ijo proti pacifiškem i sporazumu, ki je bil sklenjen na wa-shingtonski konferenci. \Vilson
tra. da je ta sj>orazi;m v nasprotju 7 idejo Zveze narodov in da j.- le izra" poiitike ravnotežja med štirimi drža vami ter lo naduljovanjo predvojn politike ravnotežja. Pričakuje se a; bo Wilsan. ki je že poi-oluoma ozdravel. nastopil že prihodnje dni javn: proti pacifiškemu s|Hirazumu. Njcgc nastop bo zelo okrepil opozicijo, ki ce je žo pojavila v senatu proti ratifika-cv\ siHirazuma. Opozicija je zelo močna iu predsedniku Hardingu je zagotovljena le večina kakih G glasov. Senatorji demokratske stranke zato upi-jo da '>o \Vilsonov nastop preobrnd še' par drugih senatorjev, tako da kon-«rcs ne bo odobril sklepov washine-ton«ke konference. Demokratski senatorji vodijo dalje srdito borbo tuo: proti stK>ruzumu glede Kitajke, tei-nator King je predložil senatu resolucijo, v kateri poudarja med drugiP. da je vsak poskus tujih držav, da ■ . Kitaiski .larekovali višino davkov io količino čet, ki jih sme tmrtj po. orožjem, v nasprotju s starodavno politiko Zedinjenih držav in obenein kršenje suverenih pravic kita<ske drz;. vc __ gotovo je, da stoji amem,-.' kongres i>red burnimi in srditimi bo: bami.
Gledališče
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
drama.
Nedelja, 29. Jan.: Popoldne ob 3. url. »Peterčkove poslednje sanje*. Izv. Nedelja, 29. jan.: Zvečer ob 8. uri: »n,r-
dist*. Izv. Ponedeljek, 30. jan.: »Hamlet*. K
OPERA.
Nedelja, 29. jan.: »Prodana nevesta*. Izv.
Ponedeljek, 30. jan.: Zaprto.
•
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Nedelja. 29. Jan.: ob 15. »Za narodov Ma-gor- (Ljudska predstava); ob pol 20. »Poljska kri. Izv. Ponedeljek. 30. t. m. Produkcija dramatične šole. Izv. Torek, 31. t m. »Dediči velikega časa*, o.
Tedenske beležke
i.
Preporod — prered!
Imeli smo že več »prerodov« — nekatere smo tudi preživeli —, a zadnjo nedeljo se je namesto dosedanjih »preporodov* vršil prerod. Tradicija jc premagana, ?redlog »po* se ]e izpustil in izšel je na 3an manjši, krajši mlajši: prerod! Naj raste in cvcte!
Nadejam se, da bodo oni, ki so kumo-vall tej prelomitvi tradicijo v nedolžni in dobri besedi »preporod*, imeli pogum, premagovati v sebi in izven sebe tudi druge tradicijc, politično-plcmcnske...
Ljutc ženo.
Lepo mirno s?m odpravil globekoumo raz.iko preporoda in preroda. A nc misli, da ss boš jezikovnih kavg (= prepirov) rešil vselej tako komodno! Jezik pika in
P'čl...
In odlično gospo ie hudo pičil. Njena hči mora v šoli čuti: pisa* in nc: pisau/ Gospa zacvili od boli kaor zmija Guta in gre k direktorju tožit — profesorja.
In smeh je nastal ob vodah babilonskih!
Tu ga imaš, Imdiča!
Profesor: »Vi Vragovič, pr! konferenci se Jc konstatiralo, da po hodnikih grdo ko'- :, da Vam je vsaka druga beseda: iiu:!ič!»
Diiak Vragovič: »Gospod profesor slo-ycuiČine so nam rekli, da moramo čisto
tako govoriti, kakor nared govori: Vse drugo je afcktacija...»
In cvo. vse poino hudičev po hodnikih in ccstah! Filologi so krivi...
II.
Daleč Je cd besed do dejanj, pa tudi
od načel in do konkretnih činov.
Mož ima močan naslov in piše mnogo splošnih besed: Ce bi ga vprašal, kaj je Jugoslaviji najbolj potrebno, il Je odgovoril: »Ne dajaj tujemu prednosti pred domačim!* Toda on sam govori doma lepo tuj Jezik...
Se enega poznam, ki ima tak močan naslov in zna pisati lepe besede. Cc piše o preteklosti, hvali one, ki niso delali nič po oportunirmu, nič »imperii causa* kakor kakšni Kopitarji, ki so proti svojemu i prepričanju potegnili z Jezuiti. Toda on | sam se v potrebi zateče k — Sušteršiči-I janskemu odvokata.
Tretji Jc že ves v mistiki ln Je sposoben pobc.lKih dckbmaclj. V praksi pa ta-ko-!e govori: »Vrzi tega ali enega Iz svoje lilšc, da pridem jaz noter stanovat*
III.
««'->renac, Srb, Hrvat...»
»S!ovenac, Srb, Hrvat, za uvek brat I brat*, tako pojemo mi to pesem. Bog ve, k:<ko jo bo pel poslanec Sušnik, ko bo rit-miziral še Bolgare? Ali bo katerega izmed dosedanjih treh vrgel ven iz verza? , Videl sem sliko; bila je na čelu lista i »Balkan*, ki so ea hrvatski oravaš: izda-
jali leta 1886., po srbsko-bolgarskf volni. Nad Balkanom si dajejo roke: Črnogorec, Hrvat in Bolgar.
Seveda, takrat je v Srbiji vladal Milan, ki jc svojo domovino prodajal Avstriji. Lahko je pravaš Harambašič, urednik »Balkana*, pij rujno vince ter veselo gledal cM> sliko.
Srbija je v svetovni vojni prelila kri in jc danes jedi o naše domovine.
Iz angleških listov
Pod nasl iv-om «Bot!oča kralj'ca Jn-~oslavrj2» priebčuje »The Observer* z dne 22. januarja sledeči dopis svojega kores[>ondenta iz Bukarešte:
»Zelo V verjetno, da bo poroka nrincese Marije z Aleksandrom, kraljem Jugoslavije, šele korcem jeseni. Poroka bj se imela izvršiti sicer žo koncem februarja, toda dela za novi konak še ni=o zadosti napredovala, dnure pripravne rezidence za bodoč > kraljico |>a se ni moglo najti. V tem slučaiu bo kraljičina Marija izvršila svojo prvotno namero, da bo navzoča ori poroki angleške princezinje Mary. Ce pa no bi mogla zapustiti Bukarešte, tedaj jo bo zastopala njena sestra Ileana, najmlajša romunska princesa.
Zaroka ni nobeno presenečenjo za ono, ki so v stikih z dvorskimi krogi, kajti ta načrt je bil že davno pred m.:"-1 d umne v in upa nI Nekaj časa se ie mi-
slilo, da je zveza z bolgarsko kraljevo rodbino mogoča, toda taka zveza nj bi bila fiozdravljena od romunskega naroda, kajti sovraštvo do Bolgarov, vsled zverstev, ki so iih zagrešili v svetovni vojni, ne bo izumrlo v sedanji gencraeiji.
Na vzgojo princese Marije »o zelo vplivale njene angleške vzgojiteljice in pa en letna Sola. ki jo je obiskovala v Berkshire na Angleškem. Kakor njeni braije in sestre, govori tudi Marija romunsko, angleško, francosko in nemško in je podedovala jezikovni talent svoj; nadarjene matere. Je 22 let stara plavolaska, ima plave oči tn je posebna krasotica. Je prava prijateljica spjrta v lepem angleškem pomenu besede in ijrra danes zelo dobro tenis. Po?ebno ljubezen ima tudi zn avtomobilske in motorne vožnje in videti jo je pogosto, kako vodi sam:« svoj avto po Calci Victorei, bukare-ški glavni ulici.
Mod vojno je posvetila princesa Marija svoje moči službi za domovino v bolnicah, tako v začetku vojne v Bukarešti pozneje za časa izgnanstva i>a v Jasiju.*
O šibenišklh dogodkih poroča »The Obsevcr* z dne 15. januarja sledeče: Navzočnost italijanskih vojnih ladij, poslanih v septembru 1018 v juiosl-v venske vode, je plodo-. it izvir na«prot-stev med Italijani in Jugoslovani. Ita-lij&očkl mornarji moralo namreč ua
suho zaradi vode in provianta, kar js vzrok pogostili nemirov. Od teh je božična zadev* najhujša. Na božičuii dan so prišli mornarji v Sib.miku gtaeijcm-rane ladja »Audace> na suho. Tn je prišlo do spopada in jugoslovanski policija je posredovala, ločila prepirajoče se in varovala mornarje na p> vratku na ladjo. Kakor hitro i»a r' bili ti na krovu, se ie ladja nekoliko oddaljila od obrežja in otvorila n; strojnih pušk ogf-nj na mesto. Bilo te več zadetih. Italijan.-ki konzu! je zahteval zadoščenje od krajevnih oblasti, češ da leži krivda na strani jugoslovanskega prebivalstva. Oblastva so to odklonila in poudarjala, da konzul prekoračil svoje polnomočje.
Medtem jo poslala jugo?loven?R^ vlada na lice me=ta visokega uradnika. da izvede preiskavo. Rezultati preiskave še nno objavljeni. toda_jug:> slovcnska vlada je odločno izjavila, da je pripravi jena v»ak poiskus Itait-ianov. da bi izkrcali čete. preprečiti. Na vse to pa. kar je dosedaj znano o dogodkih, ne more dati jugoslovens'a vlada nobenega zadoščenja, temveč jj apeliral- na Zvjzo narodov in na konferenco v Kanu, da razčisti polofej med Italijani in Jugoslovani.*
V davnem so tor-' trformaeije to<> ne in kljub neprijaznemu stali?"": Llod Georeea do nas. spremlja angleško časopisje « simpatijo in objektiv« aobtio nai boj za naše pravico.
L priloga »Jutru« M. 23, dne 29. januarja W22.
Politični odmevi
Zamujeni trenutki
Interesantna je izjava Pašičeva glede Skalra, ki je bila podana o priliki govora čr logorskega poslanca Rado-' viča. Pašič je rekel, da nam je Clo-menceau ponudil Skadar, nekako v zameno, ako pristanemo na to. da postane Reka samostojna. Pašič bi bil za sprejem te komb:naci>e, ostali člani delegacije eo jo odločno odklonili.
Vsa ta zadeva spada že v preteklost; 53 sedanji položaj je njeno razmotriva-nje skoro toliko ko brez pomena. Vendar ni brez koristi, ako se nekoliko pomudimo pri stvari; mogli bi se naučiti iz nje marsičesa za bodočnost.
Ves čas, kar se je bila diplomatska borba za naše meje, sta bili med občinstvom in med merodajnimi diplomati dve stniji. Ena stroja — in to je bila daJeko močnejša — je zaupala aa takoimenovano pravičnost velikih razsolnikov. zaupala na Wilsona. pričakujoč, da se nam bo na podlagi njegovih človekoljubnih teorij odmerila raka meja, ki bo vsaj v gotovi meri odgovarjala narodni razporeditvi v epornih ozem'jih. Druga mnogo 6la-bejša struja je bila skeptična napram tem računom; ona se je zavedala, da je v današnjih časih in prs.v tako na -ariškij konferencah merodajna dejanska moč. s katero razpolagajo pri--/adeti činitelji. Zavedajoč se dalje, da rasa dejanska moč točasno ni znašala veliko, je zagovarjala oportunlstično politiko in bila pripravljena za kom-rs-omise.
Da je spadal tudi Pašič k tem poli-<::kom, je bilo znano; zato mu njegovo izjavo lahko s primernim [loklonom vzamemo na znanje. S [temin jamo pa s*. ':ako je bilo takrat nevarno, zagovarjati n. pr. aranžma zamen ;a ve Reke za Skadar. Vihar ogorčenja je šol po državi, ko so zlovešče vesti poročale o liožn *ti take kombinacije. To ogorčenje je pri nas jtodkrepHevalo sumni-&mje, da Srbom za slovenske in hrvatske kraje nič ni in da so jih vsled tega pripravljeni —-zamenjati za specialno srbske aspiracije. Ravno vsled teli očitkov se srbijanski politiki niso preveč angažirali za možne kompromise, ki • i čara vendarle izmed dveh izbrali manjše zlo.
Danes nimamo ne Skadra, pa tudi re Reke. in meja v Primorju teče n> 'ifrodneje, nego U potekala, ako bi se Mli udali takrat prvikrat. Izkazalo se je, da je bila usodna napaka diploma-cge, ko se je ravnala po — recimo javnem mnenju, ko si ni upala storiti ko-raim v pravočasnem popuščanju, ker je cela država doma zahtevala trd hrbet in krepko voljo. Ko 'e diplomacija spo-mala pravo in resnično situacijo v Parizu, bi morala izvajati konsekvence. čeprav tako, da bi «=i bila zadavila popularnost doma, a bi za to rešila stvarce uspehe.
Radovič je nekoliko razložil, kako Ffcodo trpi Črna gora vsled novo določenih mej pri Skadru. Pri Tarabošu se mora naša meja odmakniti od Bojane. Tsled tega je nemogoča regulacija te r^ke, sicer se deželi godi velika škoda.
Isto je višje gor nad Skadrom na reki Cijevni. »kratka Črni pori je onf-sogočen naravni razvoj proti jugu, kar bi bilo predpogoj za gospodarsko pov-rdigo dežele. Ze zadnjič je Radovič po-rval diplomate, r.aj rešijo, kar se še da rešiti; da bi mogel imeti s svojim apelom v današnji situaciji kaj uspeha, je zelo dvomiti.
Zamuje ii trenutki! Usodni so p oseb. 30 v diplomaciji. Kaj nam pomaga da-nos stikat; za povzročitelji; edina korist nam more biti nauk iz tega. nauk za drugič.
Vprašanie daljnega vzhoda
Odkar je Briand zapustil Washing-ton, je zanimanje za washingtcmsko konferenco skoro povsem popustilo. Žarišče svetovne pozornost; jt- preneslo v Evropo, kjer igrajo glavno politično vlogo odnošaji med Anglijo in Francijo, in stališča teh dveh držav napram problemom eviopske politike.
Vsled izpremeuibe francoske vlade je zavladala v pogajanjih za razorožitev v Washingtonu neke vrste atmosfero nezaupanja. V ospredje je stopilo v VVashingtonu odtlej japon-sko-kitajsko vprašanje, glede katerega sta se Hughes in Bolfour zastonj trudila doseči sporazum potem kompromisa. Ves njen trud se je izjalovil ob nepopustljivem zadržanju Japonske, ki zavlačuje odločitev z neprestanim od-pošiljanjem svojih delegatov v Tokio po nove instrukeije.
Kar se dče Daljnega Vzhoda, jo tozadevna komisija razorožitveno konference pred par dnevi sprejela resolucijo ameriškega delegata, ki zahteva odstranitev tujih čet iz Rusije in ukinje-njc sistema gospodarskega izkoriščanja zasedenih zemelj. Xa četrtkovi seji komisije je japonski delegat Tidehara izjavil. da bodo japonske čete evakuirale Rusijo, kakor hitro se postavi v Pe-trogradu ustavna vlada.
Po novem letu je konferenca v VVashingtonu objavila mornariško pogodbo med Ameriko. Anglijo in Japonsko. ki pa vsebuje samo določbo, da se fiksira vojna tonaža teh treh držav v razmerju 5:5:3. Pri tem je pa konferenca za enkrat še izpustila iz teksta člen 19., ki govori o utrdbah ob Tihem morju in je sklenila, naj se o vprašanje obravnava v tekstu sporazuma štirih velesil. Zoper ta sporazum je zadnje čase začel energično nastopati bivgi predsednik VTilson, ki hoče v ameriške.n senatu s svojimi pristaši-demokrati preprečiti ratifikacijo pogodbe po Ameriki.
Rusija in genovska konferenca
Rusija je povabljena v Genovo. S tem je dejansko priznano, da je treba računati , sovjetsko vlado, tudi ako je za;iadne države formalno ne priznavajo. Ako se hoče sanirati Evropa, absolutno ne more ignorirati Rusije, ki je pred vojno zakladala glavni del njenih živilskih potreb. Zato je treba sodelovati 7. Rusijo, pa tudi ako je v nji še tako nevšečna vlada na krmilu.
Danes se zapadna Evropa prav gotovo Rusiji nc boji več zara/li boljše-v-ištva samega na sebi. Zakai izkazalo se je. da ima ta socialno-politična teorija : manj pristašev po Evropi, nego je bilo videti koj po zaključku velike vojne. Danes se Evroj«i boljševiške ali komunistične nevarnosti več ne boji. To ne velja le za meščanske kroge. Tudi proletarijat je ime! po svojih zaupnikih priliko spoznati, kaj je zmožen ustvariti sovjetski sistem, zato se mu več ne zdi čarobna življenjska formula kakor spočetka.
Vprašanje razmerja med zapadno Evropo in Rusijo je predvsem denarno. Franciji n. pr. nikakor ne more biti vseeno, kako se uredi plačevanje starih dolžnih obveznosti, ki jih je imela stara Rusija do nje. Sovjetska vlada je pred nedavnim izjavila, da je priprav. Ijena, plačati vse stare dolgove. Pozneje nI bilo o tej zadevi nikakega govora več. Ako pridejo sovjetski odposlanci v Genovo, bo gotovo med prvimi zadevami, ki bodo v razgovoru mod
nJim! in »rodnim! HplomsO, tj* dnevnem redn vprašanje, kako urediti - j odplačevanj" Kajti tej zadevi se nikakor ne bo mogoče izogniti; morala se bo urediti kakorkoli. Nemogoče je, da bi se mosrle sklepati kake resne finan&w in gospodarske skupnosti za bodočnost, ne da W se preje absolvirali Ln uredili vsi zastarani računi iz neljube preteklosti. Kako, to je drugo vprašanje; dr pa bo morala sovjetska vlada j<oložiti
najprej« tonkreteri račnn o svojih dolgo zatajevanih dolžnih pismih, ki so
j; hočeš nr-č"?? zapadli v dedščino po carju o tem fiač ne more več biti ui» kakega dvoma. Scle ko se popolnoma ur ode tj računi in se dogovori polno povračilo, šele petem moramo upat:, da bodo zare z?, vin na'* ~ .r' normalne zveze med evropskim vzbedom in zapadom.
politika
Socialno-politična izobrazba
Enega, dejstva oe moremo utajiti: ljudstvo je nezadovoljno in upravičeno nezadovoljno. Socialne in gospodarske razlike so globoke, nikjer ni gospodarske in socialne nivelizacijc. V ljudstvu i je odpor proti današnji gospodarski ! strukturi, ozračje je napeto. Ljudstvo j čuti gorje nad slabo, na drugI strani prepada pa zopet, vidi vesele obraze in udobnost življenja. To nasprotje vzvalo-vi srce in čuvstva in teh valov ne pomirijo same besede in če bi jih izgovoril tudi sam Kristus. Valovi src in duš so vsebina socializma, kakor ga razume široka množica. K srcu in dušam je lažje govoriti kakor k razumu, hladnemu in premišljajo čemu — in odtod uspeh socialističnih strank.
Srce je dostopno obljubam in pomiri sc, če človek misli dobiti v roke orožje, 8 katerim bo udaril nasprotnika Zato je danes pri množici socializem strast, ma^ ščevanjaželjnost — nevoščljivo*; t, ni veda, ki hi iskala kavzalnih vezi gospodarskim pojavom. Ponudite danes naj-strastnejšemu socialistu Marksovega kova tovarno in jutri zjutraj bo proti vsaki socializaciji V Nemčiji so socializirali nekaj tovaren. Poročila o njih delovanju so bridko žalostna in kriče glasen me-monto vsem prolctarcem in njih voditeljem celega sveta: Delavstvo tovarne izvablja in izkorišča do skrajnosti. Simulacije bolezni, zlasti med mlajšimi rastejo v gore, kršitve delovnega reda so grobe, nedisciplina meji na zločine, delavstvo kvari stroja v namenu, da bi obratovanje nekaj dni počivalo, tatvine producirancga blaga so vsakdanji pojav, odpor proti preddelavcem je vsakdanja zabava. — Vse to ubija produktiviteto in rectabiliteto podjetij. V stiski delavstvo kliče nazaj staro vodstvo'tn v bedi očita lastnim Izvoljenim zastopnikom nesposobnost.
Vsi ti pojavi, katerim ni treba visoko-učenih definicij, so samo dokaz, da največji »socialisti* niso nobeni socialisti, da iz njih ust tečejo samo bssede nezadovoljstva, strasti in ncvoščljivostl. Kdor ima glad en jezik m mhnečo besedo ter je iznajdljiv v obljubah in ima dobre oči, da vidi kaj ljudje po sveto vsega dobrega ne jedo, ta že misli, da je poklican, da odreši svet in da iz sedanjega pekla ustvari paradiž. In ker govori k srcu in ker ščegeče strasti ima uspeli — seveda samo strankarskopolitični. Zemlje pa so še zmerom enako drage. In še bodo. če bi tuli v vseh upravnih svetih sedeli sami Marksi ic Lenini
Vse kričanje o, sodobnih gospodarskih krivicah bo ostalo glas vpijočega v puščavi, dokler ne bodo vsi ki so poklicani, da zdravijo bolno družbo, resni narodno - gospodarski misleci, ki bodo problem reševali znanstveno na podlagi znanstvenih pridobitev narodnega gospodarstva in ljudske psihologije, sociologije in mrzle matematike. Iz teh pridobitev bodo uvileli, da rešitve ne nudijo strasti in želje, načrti, ki slone na cnonožnih promisah. ampak samo razum, ki je na vse strani preudaren.
Do tega izpoznauja prihajajo povsod v svetu. Demagoško frazerstvo in alepo
zahtevanje se odmika — izobrazbi. Brez t« ustvari vsaka globokejša reforma kaos — in zopetno Izkoriščanje, samo da ear nj več v škrlatu, pač pa v navadni obleki
Kakor je samo ena cerkev edino zveličavna. tako je tudi le ena misel edino dobra in sigurna. To je tista, ki je izšla iz težke preizkušnje znanosti iz objektivnega tazmotrivanja. — Mislim iz političnih možganov manjka absolutne objektivnosti njih oče le o sobna korist večje ali manj&e skupine.
Zato je naiven, kdor misli da bodo politične stranke, vsaka zase, prerodile družbo. Dokler bodo socialna in gospodarska vprašanja reševali le uvodniki časopisja, bo to počet,« vedno politična agitacija, ne pa resno dalo. — J. B.
Tretja konferenca mednarodne organizacije dela
Ta v pariški mirovni pogodbi ustanovljena mednarodna organ zacija je poklicana, da mednarodno uredi vsa pereča socialna vprašanja in modelira svetovno socialno politiko. Člani te organizacije so vsi člani zveze narodov. Tudi Jugoslavija. Dolžnosti članov so v dotičnem poglavju mirovne pogodbe natančno označene. Organizacija jc sama na sebi vele-važna. Boriti pa se ima še z velik mi težkočami. Toda upati je, da postane s časom pravi parlament vsega sveta, kjer se bo razpravljalo in sklepalo o enotni ureditv, delavskega prava. Danes so njegovi sklepi še več ali manj le akademič-nega značaja. Vendar najde delavstvo v njih močno moralno oporo.
Prva konferenca se je vršila leta 1019 v Wa?hingtonu. Razpravljala je o osem-umem delavniku, o brezposelnosti o nočnem delu žensk .n mladoletnih delavcev, o varstvu mater in dojenčkov, o ureditvi-■ dela mladoletnih delavcev sploh. Sklepe i (vsaj nekatere) te konfcrence so do danes ratificirale samo Češkoslovaška, An-iglija, Grčija in Romunija. Sklepi so za i te države obvezni 11 let.
Druga konfcreuca v Ganovi H020) se je pečala izključno le z enim delotn socialno politike, namreč one. ki se tiče mor-| narjev.
Lani pa so je v Genfu koncem novem-jbra vršila tretja konferenca, ki je trajala 4 tedne in ki se je v glavnem pečala z ureditvijo pravic n dolžnosti kmetskega delavstva in z uporabo svinčenega in cin-kovega belila. Z ureditvijo nedeljskega poč tka v trgovini in obrti. Zastopanih je bilo 38 držav z 120 delegati in z 300 eksperti. V pozdravnih in uvodnih besedah se je splošno poudarjalo, da socialno-poli-tične konference ne morejo tol ko časa imeti velikega uspeha, dokler niso rešo-iia pereča svetovna gospodarska in finančna vprašanja. Predsedoval je Anglež lord Buruham.
Oster boj se je vršil zaradi vprašanja kompetence te orgauizae je v stvareh poljedelstva Tej kompotenci so se odločno protivili Francozi na pritisk agrarcev. Hotel so to točko črtati iz dnevnega re-ila, češ da konferenca ni kompeteetna. da vprašanje še ni zrelo, da ni oportuno omejevati poljedelske produkcije z raznimi socialno-jiolit čnimi zakoni, da bi to podraževalo cene in zniževalo produkcijo
Za ta VpraSaaJa, S* je prtatojee sawf
mednarodni Jistitnt za poljedelstvo v Rs-
rci Točka je končno ostala ca dnevnem i oda. z omejitvijo, da se je črtala ureditev delovnega časa v poljedelstvu.
Delo se je pripravljalo v 7 kom sijah, od '«h so se tri pečale s poljedelskimi vprašanji in sicer prva o: omejitvi brezposelnost'. o nezgodnem zavarovanju in cr rastegnitvi ostalih panog soc alnega iava-] rovaah, na poljedelske delavce; >lrnga o' varstvu žensk in otrok ter o stanovanj'' skem vprašanju; tretja; o strokovnem po-' Ijedelskem šolstvu in o koalicijski pravici' Uspeh posvetovanj poljedelsk h komisij je bil sledeči: glede nezgodnega zavarovanja so sklepi formulirani v obliki p<v godbs (za kar je potrebna dvetretjinska več na in je pogodha obvezna šele po ratifikaciji zakonodajnih parlamentov do-tičnih držav), glede ostal.h panog soo. zavarovanja pa se je skicn lo njih uvedbo, samo priporočati, istotako glede ukrepov proti brezposelnosti. Druga komisija je » mo sklep gleJe prepovedi dela šoloobveznih otrok formulirala v ob! ki pogodbe. K vsem drugim vprašanjem, katere je ob-" ravnavala. pa se jo izreklo samo priporočilo, ki pa nima. za države prav nobene pravne obveznosti, kvečjemu moralne. O koalic jskem pravu je bila sklenjena pogodba, o strokovnem šolstvu pa zopet samo priporočilo. Pogodbe morejo zakonodajni organi držav sprejeti ali odklonit. Za to odločitev je postavljen določe ni rok.
Dolga posvetovanja tn debate so se viš.le o točki nedel.skega počitka v trgovini .n obrti. Sklepi komisij so zelo skromni in pripuščajo ogromno izjemnih določil, da j h gospodarsko življenje more pj potrebi uveljavljati, vcudar pa je bil odpor zelo močan še celo proti tem skromnim sklepom; posebno od strani angleških vlaln h zastopnikov: Posebno mila so priporočila glede nedeljskega počitka v trgovini. Najvažnejši je 24urni prosti čas v tednu.
Konferenca je na dolgo in široko raz pravljala tudi o uporab, svinčenega b: cinkovega belila. Zdravniki in iuženjerji so govor li cele dolge znanstvene razprave. V lem vprašanju so se ostro pokazali. intciesna nasprotstva dveh kapitalističnih skupin. Producenti cinkovega bel k, so se z vso odločnostjo zavzemali za popolno prepoved uporabe svinčenega belila, v slikarsk. obrti, ker s tem upajo dvigniti svojo lastno industrijo. Nasprotno pa so zastopniki producentov svinčenega be-1 la branili svojo eksistenco. Australski" zastopnik delavcev je prav odločno stal na strani protivnikov popolne prepovsdi svinčenega belila V vseh vprašanjih jt glasoval z obema zastopn koma vlade. Australija je kakor znano posebno inte--resirana na produkciji in izvozu svinfe nega bel la. Tako so odločili gospodarski momenti in je propadla zahteva po absolutni prepovedi svinčenega behla.
Na konferenci je bila zastopana tadi naša država (en zastopnik delavcev — Bukšeg? — en delodajalec in dva zapornika vlade). Sklepi konference so gotovo, tako važni, da nikakor ne smejo obležal' v predalih delegatov. O njih mo-ra izvedeti javnost, zlasti delavstvo in nameščene', Ja v njih najde pri svojih upravičenih zahtevah — vsaj moralno podporo. I. B
Posredovanje dela za Slovenijo leta 1921
Kakor že v vseh kolikor toliko napred nili državah se je uredilo tudi pri nas ta-;-koj po prevratu javno posre-lovanje dela, ki ga vodi v Sloveniji Državna posredovalnica za delo s svojim osrednjiit. uradom v Ljubljani ter podružnicami v Ljublani, Mariboru, Celju, Ptuju in Murski Soboti. Eksistenčno potrebo te inšti tucije dokazuje najbolj živahen prome« in pa lepi uspehi, ki ga je do sedaj dosegla. vkljub temu. da se je imela borit: še z velikimi težkočami V preteklem letu
CBETM CABA
y HAPOHHHM nPHHAMA
CBETH CABA H EPATLA K0JA CE AEJ1E.
0p6e IvocoBue na^e jejrne roarae CTpauma neBO."ba. 3a^e nena Go.ie-niTima weby luisosa Be.ujKa cia^a, Te hm GBiie. cTauy narjo mas^KaBam Ohb ce J!0Hiiy mo-ihtii Cbctom Ca,-sii, M hm uuMorue y seuojhu h aa hm canyca era^a. Cueiu Ca na upa-mh rwixc>By HCKpeiiy mo.thtbj', ooy-hs ce y Kaayl)epcKo ojeno u Kpeiie ce ca cBojiiM oueM Cbctum tiiMe-jhom meby KocoBue.
IIjyhu Tano npoljy nopeji asa poneha Opaia, Koja cy oaui Ta^ta 6u-aa ji&mia uMan.e, itoje hm oj oua ocTa-io. CBeni Cana npo^e nopej ibirs h ne Kasne hm mmiTa. To najiie y oih Cbctom CHMeyuy, na yiiHTa Cueior CaBy:
«3aiHT0, CHBKO, HHHIT3 He Ka3a enoj uboJhhh, nopea Kojnx mwo npe npo^ocMO, kan HHniia p^aBO He ■gHH>axy.» Cceni CaBa o^roDopn ouy: «Th, oie,» pene, «aa ohh nmnia pbaBO ue HHE>axy, a 3ap He biuc aa ge-ie HMaae Koje hm oji ona ocia.io. a THiie 3aMehy H3M6hy ceCe cisa^v, Mp<KH>y, 3aBHCT, naKOCT, ie he TaKO 6p30 OCHpOMamHTE H HHKaa BEUie
]Hehe TKHBetE y OpaTCKoj cao3H, mh-py h a>y6abh. Eto 3ato ux he no-3jpaBHX, Kaj nopea h.hx npobox.»
IlyTyjyhH TaKO npol)y nopea ue-i:ojiiu:o jLyjii kojh cy ceje.ih Kpaj kaaaha h uuth paiaijv. C Bet h CaBa npo^e h nopea n>ux h hhihta he nporoBopu.
«A 3auiT0, chuko, obiims HHnira ue peie, Kaj Ji>yjH MHpuo cebaxy,» peKiie Cbcth CuMejai Cbctom CaBU.
«Th, one,» pene, cy to mhpiih .i>yjH, a ohh cy HajneMupnujii oa cbiis ocTajiHX ko je Moa*e 3eM.t>a jia poan. Ceae, <5ecnocjiune h uajy 0Tp0Bny pai;ujy, na. ce no Ba3aan rpae, ncyjy b 6njy, na noc-ie oa ibiix HMajy Myh*y h Bor h aoGpn Jbyan. 3a to hx he no3apabhx, Kaa nopea hjix npobox.»
CBETH CABA H CTOrO/IffllllbH CTAPAU.
JeanoM Ha nyry eperae Cbctot CaBy jeaaH CToroaimiaH <rrapan h y3BHKne:
«MH.TOCT, CBeraTeJby!»
«A niTa ch paa, CTapqe?» peKne mv Cbcth CaBa.
"«,Haj mh joni i<ojy roaHHy aa no-atnsuM, jep mh je atao aa ocrasav OBaj oe^h cb6t.»
CBere CaBa ce ocMexny, Te ymiTa CTapna:
«-JecH ji', crapTie, 3a TBora skh-BOTa oacemio, ihto ch nuao aa ohk-hhhj?»
«JecaM,» oaroBopn erapan.
«A jcch ji' yaao, ihto ch HMao aa yaani?»
«JecaM.»
«JecH a' ce Hapaano s cjriopHO ua 0B0Me 6eaoMe cseTy?»
«JecaM.»
«JecH a' ce Hajeo h Hanao?»
«JecaM.»
«A jecH s.' ce Hajaxao ao6pnx ko-n>a h uanocHO Tenor oae-aa h opyac-ja?»
«JecaM.»
«Jecu ji ce, cTapne, Hanesao h nai;yKao y acHBory tbomc?»
«-JecaM, Bana, h to, CBGTHTea>y.»
«Jecn ji' npeTepao y Kojy acajiocT, mhmo paaocra?«
«-JecaM.»
«Mo;Kein jih aa c.Tyinaui ce6e?»
«He uory.»
«Moatem jih caaa aa paamn?»
«He Mory.»
«A Moatern jih aa hyrHHi h aa He roBopmn CBaim iac?> «11 to He Mory.»
«E, ua uiTa xohem caa, npaso mh penil!®
Crapan c-ierae paneHHMa w yhyTa...
CBETII CABA H ^AJKA.
yMp.io Majnu aeTe jeamne, a oua, cnpoTa, ny.ia 3a CBeTor CaBy, ua ra aone-ia n>eMy, aa ra ojkubii.
«0iKHBehy th aeTe,» peiaie CneTH Cana yuBejbenoj Majuu, «ano mii y CBeTy'ualjeiu Ma h jeany Kyhy, y KOJOj HIIKO HHKaaa nuje yMpO.»
3anya je uecpehua Majsa, 3a ayro n ajTO, TpaiKHJia Tai;By uyhy; nuje Moroa aa je nal)e. Hajnoc.ie ce Bpa-th h kaaie to Cbctom Ca,bh. A Cbctu CaBa ii>oj:
«Caa ch BHaeJia, aa hhch caMO th necpehHa Ha OBOMe cbctv, jep HeMa Tora kojh ce poan, a aa uehe yMpeiu; Bor aaje, Bor h y3HMa.»
CBETII CABA H J1BA BOrATAIITA.
Tauo a«by jeaaunyT aca 6oraia hobc:^ k CBeroM Ca bh. ua My icažicy:
«CceTH BJiaaHKo! Borani cmo h HMaMo cnera aocTa. Pajiiaii cmo, na nam je Bor aao. 3uaMO, aa he h obo name CoraTCTBO npohii. Ilehe avro TpajaTH, Kao n ocrajia hito HHcy 6n-Jia ayror Bei<a. 3a BpeMe ha mer ikh-bota h coratctba pajii cmo aa yiit-hhmo no heky aof>py 3a.iy^(iH]iy, na cmo lom.in k TeOn, aa nam th t;a-3?eni, noje cy to HajfiojM 3aayac-6m.'e.»
«Ja naM Hehy caaa to K33ani,» pene CoraTaniHMa Cnera Cana, «uo uanTe no cBery h nphhts aoOpa ae-
l.ia. Tlocjie Tpn roaiiHe aa ce BpaTHTe," Ina hy na.m ja TeK oiua pehii: h.te |cTe aoOpo h.ih 3.10 y'Lunii-u!.» i Boraiamu cy noc»iyuia.iH cbcto? Cai;y. y3e.1i! cy aocTa noBana n upe-' iuyjui ce na njrr, aa mine y cneTy. iao6pa ae.ia. Jla ce ne Ou raeroa y-jiiyry cpe.ih, jeaau ce oa ibhx Kpene 'npaso na rctok, a apyrn npaBo Ha cetep... Tano cy no cbety nyio-. | bdjih h nnHHJiii napoay aoOpa ae-ia.-Iloc-ie Tpn roaHue ce Bpaie cbojhm icvha.va,
' Kaa oay Cbctom CaBH, aa My na- ' nry iura cy pain.in h rae cy Cnzvi' 3a Tpu roaniie, Cbcto CaBa Ka^ npno cTapnjeM Tpronnj': «IIlTa ch th yiHnn6?> CrapHjn ify T])roBau pene: «CneTn B.iaanKo! 3a obc Tpu rc>. .rane nvTonao caM no cneij, na cax" aa c bo j pol)enH nonan noanrao: TpJ ncjutice upuce, t{»h mKOJie, Tpu Bona, Tpu rocTuonime, Tpn Mocra, Tpu Jia!)e h Tpn Oo-innne. CnaKor ripimn Kvnno ca m no Tpn 3Bona; a CBaKoj mito-ih n-iaino caM no Tpn ynirrejba; a csaicoj Cojihuiih no ips lenapa.* Cnera Cana My na to pene: «,~Teno cy TBOje 3ajyn:Ciine: irpKBe -rpcHajv, aa ce y n^riMa Jbyan Bory m0.ie; uiKo.ie TjieC>ajy, aa ce y n>Hwa leiia yne cseM.v onoMe, ihto je ao-fipo: H3BopH TpeTiaiv, aa ce ca h>hx meintahh h nythhnh Harajy aene a.
- Izkazuje namreč Državna posredovalnica •'Za delo naslednji promet:
Skupni promet Si747 strank (moških «2.063 in ženskih 10.(18-1). 01 teh je bilo delodajalcev 16.105 strank (moških 10.190 in ženskih 5 61(0 in delojemalcev 10.64 1 Strank (moških 11-573 in ženskih 5.0118). ~ Posredovanj se je izvršilo 10.086 in sicer ^ (moških G.023 Ln ženskih 3.40;!). kar zna-'"■ Čl, da je preskrbela posredovalnica: zaprošene delavce 61.-1 odst. delodajalcev (1. laiil. le 43 odst.. teta 1920. pa 61 odst.), zaprošene službe C0.6 cist. delojemalcev (leta 1919. le 33 odst., leta 1920. pa 50 odstot.). Vseh dopisov je rešila posredovalnica 9234 (leta 1920. le 0901).
Posamezne podružnice izkazujejo naslednji promet in uspehe:
1.)	Ljubljanska podružnica 12.529 strank in 4254 posredovanj.
2.)	JlariborsKa podružnica 12.090 strank in 2177 posredovanj.
S.) Celjska podružnica je bila. zaprta, ker ni bilo uradnika.
4.) Ptujska podružnica 737 strank In 85 posredovanj.
5) Prekmurska podružnica 7391 strank In 3270 posredovanj.
Normalno so poslovale ljubljanska, mariborska in prekmurska podružnica, celjsko se je moralo začasno zapreti ker ni bila urainika, ptujska je pa v preteklem lotu le životarila, ker je bila nameščena v Strnišču pri Ptuju. Meseca decembra se ji je pa posrečilo dobiti v Ptuju potrebne lokale, vsled česar je upati, da bo mogla odslej tudi ta v večji meri vršiti svoje na'oge.
Celokupni promet in uspehi Državne posredovalnice za delo v Sloveniji so bili doslej naslednji:
leta 1913 je bilo 36.553 strank in 6820 po-sre lovanj. leta 1020. 28.518 strank, 7820 posredovanj, leta 1921. 32.717 strank in 10.086 posredovanj — skupno torej 97.818 strank in 24.766 posre lovanj.
Te številke kažejo, da promet vkliub %cdno večjemu konsohdiranju naših gospodarskih razmer nikakor ne nazadujejo. obratno da je pričakovati šo vedno večjega prometa, uspehi pa stalno naraščajo, čim bolj se izpopolnjuje notranja organizacija tega novega, a zelo važnega socialno-političnega zavoda.
Osrednji urad, ki vodi vso organizacijo in pes!ovan;e za enkrat še ni polagal toliko važnosti na to, da se poveča promet, kakor zlasti na to, da i/p:dnuje zavod tiste socialno-politične naloge, ki so mu namenjene. Tako je posvetil v preteklem letu posebno pozornost veliki bedi brezposelnih prekmurskih poljskih delavcev, potem teži emu položaju naših sezonskih gozdnih delavcev, ki so jih doslej razna Židovska podjetja zelo izkoriščala, dalje posredovanju vajencev itd. V" tem oziru ima zaznamovali zavoj v preteklem letu prav lepe uspehe. Tuli za bo loče namerava posvetiti zavod, če bo našel pri me-rodajnih faktorjih dovolj razumevanja in podpore, tem vprašanjem posebno skrb. poles te?a pa namer:;va še intenzivno organizirati invalidno posredovanje, pjsre-dovanje v ln iz inozemstva itd. V gospodarskem oziru jo zlasti važno to. da jc začel organizirati zavod obrtne vajence iz Bosne v Slovenijo v svrho dvignjenja bosanske obrti.
K položaju na delavnem trgu v letu 1921. bi bilo v 6plošncm pripomniti ua-elednje:
Veliko brezposelnost ie bilo opažati vse leto med nekvalificiranimi delavci (industrijskimi m agrarnimi) ter med rudarji, iiviljskimi delavci, trgovskim in pisarniškim osobjem ter mod kovinarji.
Pomanjkanje delavcev je b lo opažati zlasti v lesnih in gradbenih strokah, ter mod kvalificiranimi specialisti vseh panog. Da se to nenormalno razmerje izravna, je poizkusil organizirati osrednji urad posredovanje naših sezonskih delavcev (zlasti poljskih) v inozemstvo, iz ino-
zemstva pa dobavljati za naso obrt in industrijo neobhodno potrebne specialiste in gradbene delavce (te zlasti iz našega Priroorja). Zal da so bili ti koraki, vsled strogih tozadevnih predpisov dotlej šo skoro brezuspešni, treba bo [a v interesu vsega našega gospodarskega življenja to vprašanje Čimprej rešiti.
Gospodarska vprašanja
Evropski valutni problem
Rad bi se bil tudi jaz udeležil «Ju-trove» ankete o tem, kn| je Jugoslaviji najbolj potrebno, vendar sem smatral
Končno bodi še omenjeno, da je Izdal da naj na to odgovore drugi, ki so za-zavod v preteklem letu skupno 3790 na- to boli j>ol<lieaiii. Tudi o tem, kai je da kaznic za polovično vožnjo na železnici Ines Evropi In sploh celemu svetu naj-v skupni vrfvlnosti 73^43.70 Din; skuj- | bolj potrebno, sem že često premišljeno števdo brezposelnih dni pri posrcdo- : val, ter hotel. Vašemu cenjenemu va-valnici v evilenco vzetih delavcev je pa bilu sledeč, napisati ne^ai vrstic o
n-ashigtonski razorožitveni konferenci. Vendar m mi je manjkalo veselja, pisati o predmetu, ki ne kaže nobenega resnega napredka k boljšemu redu. ara-pak zrači samo nadljevauje brezštevilnih konferenc, s katerimi fo v zadnjih dveh letih zaigrale takozvane velesile povsem zaupanje sveta in le po-
valnici v evi znašala 108.017 dni.
Sovjetska vlada in alkchoL
Sovjetska vlada je zopet dovolila produkcijo vodke do 14 odstotkov alkohola. Proti temu je protestiral ljudski komisar za narodno zdravle, Semjaško, ki energično odklanja zopetno dovo'jenja zavži-vanja alkohela. Utemeljuje svoj protest s tem, da obstoja neka struja, ki stremi za tem, da sc uvedejo še mGčnejše alkoholne pijače. Zabrana alkohola je v Rusiji dosedaj zelo blagodejno vp'ivala, posebno v pegledu narodnega zdravja ln krimin'di-stikc. Nove generrcije žganja skoro niso več poznale. Posebno kritizira Semjaško to odredbo vsled tega, ker je sovjetska vlada dovolila zopetno produkcijo žgar.ja samo iz fiskalnih razlogov, češ, da mora vlada poseči po drugih sredstvih za '.z-
teb bank bi sicer vsled tega bil »prva omejen, toda drugega izhoda menda ni, ki bi dovodel do končnega reda.
Današnja zmeda jasnejše predoču;e narodom prednosti, ki so jih uživali prej. ko je bilo zlato temeljna podlaga valut vseh važnih držav, in so te mogle občevati med sabo »v enem skupnem .jeziku cen». Menični kurzi med deželami so variirali le do tako-zvano »ztote točke*, pri kateri se je pošiljatev zlata v na t uri izkazala kot
i 50 odsrot. ekspertnih cen visoKe kot*-junkture. Vseobči kaos v svetovnem gospodarstvu je tudi v lesni industriji o*r gcl vse optimistične kombinacije, ki ?•< se rodile po večiui v nerazsodnih glivah nepoklicanih elementov. Fundame Lalni princip prave trgovine, in to princip ponudbe in povpraševanja, je V,-kg kombinacije kaj odločno prekrižal C> so v tekočem letu kljub temu doma plačevali neprimerno visoke ccne, je bil t., pojav posledica spckulacije nepoklicanih ali nerazsodnih, ali pa namen (»same, likov, investirati propadajočo valuto v blago in to za vsako ceno (Llcitaci. j
cenejša. Prigovarja se, da so bile te- i hrastovine v Slavoniji), daj banke v stanu obvladati množico; v minulem letu je prišla lesna trg«v;-denarja. Danes bj bili veseli, če bi se n- ,j0 točke, ko je ponudba daleko prt-našel kdo, ki bi bil v stanu kotroli-; segia povpraševanje. Glavna potreba je rati in zajezit, množice denarja. Ta- bila k rit a. 0 prelvoinl sistematični petkrat so se morale banko zadovoljiti z jetnosti ni bilo in ni govora, pomanjk* minimalnimi dobički pri menjavi dc- n e piajilnib sredstev v inozemstvu
' , 1 , _ ---... . • . utiiiiiiiu.iiiiiii	uiuiiju 1 n © plačilnin sreastev v inozemstvu r-
večale splošno nezadovoljstvo ter no- „arja, pri današnji situaciji pa delajo J, j ,]o ,lne občutnejše. kaj Cula, če
red	1 ......... j_».;xi......• i
Wa.shincr.onu zboru>o?a konferenca za
ojna.
, Neposredno po svetovni vojni so j kl g0 }meli dra-o blago v rokah. Vsakdo razorožitev, vendar b, Ml« mnogo po- imele tudi Zedinjene države močno in- £ Utel prodati, vsakdo ponujal sarr.o trebne.isa konferenca. ki bi so pečala s	i.—<:,	TT- .
oroučavanjom sredstev za uredbo nor-inalnih valutnih razmer. Mogoče sm.o-mo upati, da bo ta sledila iz prve.
flacijo, ne toliko valutno, kot kredit- |;,a ne hj b;1 T tol-lki meri deležen fekode no. kar končno pr.de na eno in isto. VK,eJ kt,nstantne!ra padca cen. Ts-fco sr-Banke so v veliki men pogojevale de- l09ealc koncein leta cene tisti nivo, ki
I!ir !n. P.V.V,Z.r0?ile,,f:^hn? p°y.pr^evf; nikakor ne odgovarja nakupnim eetism
j preračunanim v tujo vrlutrv po kuim : i dneva, ko se je nakup izvršil Procenft:-
Dancs te skoraj vse evropske valute j nje delu in blagu in dovedle d«	; '
bližalo stanju, v katerm postaja :o kot j naraščanj con. Brezplodno bi bile j
vlada poseči po drugih sredstvih za Iz- h ■*! 0 *<an.m v katerm postajiro km j „araščan'a cen. Brezplodno bi bilo j1™^ lzvrilL ^ocftn:t!.
boljšanje svojih financ, ne pa po takih. P1*?.1 sredstva neuporabne. Narod, razpravljati o tem, kaj bi so zgodilo.	ki ^ £ ^ Ič oTk-V,
ki moralno in telesno upropaščajo narod. se J«l» d"U6 & » pa \*M bi ^edin^ne države to finančno i	J" * g
j tega, ker nima-o drugih nadomestkov politiko nadaljevale in se takorekoč z, ^	^J J? r™1!e..* ^n.
Število nezaposlenih v Angliji.
Število nezaposlenih v Angliji se Je pc Cljami kut 10.000, 50.000. 100.000 <0 sc Jfaktičn0 tedaj, ko so se tudi pciM>'? efffivno večalo od 31. decembra 1921. do 10. ja- SpIo:, njgL.,ar nj mogoče kupiti. Ay- litic.n0 k^ao od Evrope in zavrgle P«Jav forsirane ponudbe tu
nuarja tega leta od 1.8S5.749 na 1,933.-150.
NOVI POMPEJI V ALŽIRJU.
Kakor je znano, so se razprostirale rimske naselbine v stari Numidi'i globoko v pustinji in je bilo sedanjo mesto TrijKilis nekdaj cvetoča grška kolonija. Za ča-a preseljevanja narodov in napadov Arabcev jia je bilo vs» uničeno. Alžirija je sedaj francoska kolonija. 2e od leta 1SS0. izkopavaj > Francozi ruševine nekega mesta, ki te oddaljen okoli 203 km o.l morja. Mesto se zove Timgad. v rimski dobi "a se je zvalo Tamagadi. Cesar Tra. jan je zgradil za čn-a svojega vladanja leti 100 |>red Kristovim ro>tvo;n močen rimski tabor v kvadratni obliki, velik 12 l:a, z na-i[>i in utrdbami proti napadom s strani divjih apoških plemen. V mestu so bile tudi tržnic-', kopališča, knjižnice in vodovod. Mestno prebivalstvo se je bavilo večinoma s trgovino. Za časa preseljevanja narodov je astalo mesto nekaj časa še nepoškodovano in jc cvetelo tudi še poti Vandali. Si le. ko je bizantinski vojskovodja Belizar l. 533. (>opol-noma uničil Van dale, je [sropa llo tudi mesto Tamagadi. katero so uničili domači Birberi. Izkoiiavanje se [>ri-bližujr sedaj po dO. letih h koncu In jo pričakovati v kratkem raznih novih podrobnosti iz življenja starili Rimljanov In njihovih naselbin na severni obali Afrike.
j na razpolago. Ruski" rubelj ie padci kVro^ ^odie" v~jst'i" žejn na""«mor:u> ^TUS t,? n^^bJe "to" tako nizko, da z manjšimi dan mina- itlflac'ije in demoralizacijc*. Odločile | kaKkJ P°f av!-en? na.rwdno bal0' ^
»	; zu e;o efektivno izgubo.
izhaja'1
VVUsonova mirovna načela, k financi-!samo ^ nas- amPak t,,Ji iz„ jelnemu obratu in izvedle energično e Av«tri-e. Drug je drugega n-dcflacijsko politiko, ki je notranjo; Porival z vedno nizj.m, cenami, les ;> vrednost dolarja vedno bolj večala.: postajal od dne do dne vejči konkurene tako da se dane« vrednost zlata dol o-: ni produkt. Konkurenca se n: kazala -ča po vreil nos t i dolarja, namesto I v cenah, ampak tudi v plačilnih pogoj r obratno. Ni pa izključeno, da bodo
ČEBELE UMORILE DEKLICO.
V Deutsch - Wagramti na Nižjeav-strijskem so potujoče čebele umoiile mlado deklico in skoraj do smrti opi-kale njenega brata. Otroka sta gnala koze na tašo. Naenkrat se zaleti v nju cul roj čebel in se jima hoče uta-boriti na glavah. Ker sta so branila so deklico opikale, tla je unula, fant pa je komaj ostal še pri življenju. Oče otrok je tožil 13 čebelarjev za odškodnino. Sodnija je tožbo zavrnila z utemeljitvijo. da se ne more določiti, čigave so bile čebele.
strijska krona ie simbol smešno-ti. N.i llolandskem se obiskovalcem kina y reklamo zastonj darujejo avstrijski ti-sočkronski bankovci. Enako žalostno je stanje mailž;ir»ke krone, poljsko marke in romunskih lcjov; tu li jug.i-slovanska krona jc zelo slaba. Vsi dol-govj v takih valutah so praktično uui-čeni. Kupna moč marko in drugih sličnih valut v lastni deželi je sicer že velika vendar pa pada tuli ta stalno in rapidno. V deželah, ki so navezane na uvoz. vplivajo, ako je promet prost, drag, uvoženi predmeti takoj tudi na ceno domačega llaga in tako podr.i-Zene živi ionsko lotrebščlne zrcalijo brezvrednosi denarja tudi doma.
Poaimže\anjr> bankovcev v evropskih deželah je slično vijaku br.-z konca. Poinnožcvanjo bankovcev zmanjšuje kupno moč in povišuje cene. Te povečuj'io zopet državne Izdatke, večajo deficit in povzročaj), ker ni mogoče državnih dohodkov tako hitro zvišati. [>o,lovna pom nože vati ja bankovcev in padanje njih vrednosti. Težko je reči. kako naj najboljši finančni minister temu odpoinore. Ne le. <la je težko povedati dohodke, treba je računati pri takem gospodarskem položaui tudi na padanje dohodkov, ki nastane vsled splol-ne de-l»resije ii. negotovosti. Letos no bo mogla najbrže nobena cvro|»ska vlada spraviti v ra\ novesje svojega proračuna, mogoče niM ameriška vlada. Prebivalstva sama pa s0 danes mnogo manj pripravljena, z onim resničnim patriotizmom, ki jemlje bremena nase in jih skuša izravnati s trdim delom in varčnostjo, pomagati vladam pri tem težavnem delu. Vlade gospodarijo brez jasnih načrtov za bodočnost. V tem leži velika nevarnost za bližnjo bodočnost Evrope, mnogo bolj, nego v vohiem razpoloženju naroda proti narodu. Go?j«odarsko ži vpeti je Evrope in celega sveta jo preveč komplicirano, da bi moglo izhajati brez visoko razvitega denarstva in kreditov. Povrnitev k domačemu gospodarstvu in zn-mcnjevalni trgovini bi bi'a vrnitev k liaibarstvu. Brez urejenega denarstva je krepka protlukeija in zapo-litev delavstva nemogoča, in slediti morajo
HiiCTe uo.ie; rocmouimc TpeCajy, 1 y ce,iuoM ceay iiaj:ajie.Miix a noca- težke socialne krize.
ce j ii>us CK.10HC uyTiumu u uaiicp- luix uopej ii.yia ipa Jienc u ii.ie.mc-hhuii; mcctobh Tpeuajv, .ia ce .t>y.ui hiitc uohue. y ccmom ccjiv o;u'p.unix ne .iane no ^Gokum j-eicaMa; aalje tc.ia0njer o,i ja'ier, i;ojii ra xoha:ue jpeua jy, ^a upenoi« irynuiKe upeiio yoiiTH. Y jcbctom ce.iy iioiipauiio cay
upci
b&ihehx coaa; tjoainme Tpeuajy, aa ce y u,n.\ia .icne uoneetut; acoiia Tpc-iia.jv, ;:a or.iauiyj.v c.iyn:uy Bo;iijy ix ja uo3iiiu>y Ji.yj:e y upi;r.y; yin-Te.tii Tpcoajv, aa ynyhyjy jcuy na pa.i, uouuen.e h aiiaiLe; Jiei:apii Tpe-fjajy, aa *iyiajy naporno 3aiiau.uj n
*apoana ;kiiiiot.»
3a oniiM ce Ciictd Cana onpcuc M.ia" exi TproB'.iy, na ra j iniTa:
«A lina cu tu ypaaiio 3a one Tpii roa''ue?»
Maal)H Tprocan My pene: «CDeiM B.iaa«i.-o! Ebo aa tb cce no jieaj' Kan.eii. Kaa ca.M cnirao y npso ceao, Ceme 3anao jeaaii iiyi-ii.:k, c KO.iUMa u BG.ioumia, y jeano ikolko CnaTo; ja wy uoMoros, tc oaaiac liani,e. y apyi'OM ce.iy Geiiie ce noceKy 3aua.ia.ia K\ha, Te aa ja ue Biaoiyx, iohaiae iiaropem u oh a Tiejbaa vy. y Tpehea ce.iy yic.io-hiix iiaio aeTe c ii^vra ucnpoa i:o.ia, i:oja sieaome aa ra npera3e. y ho-tsptom ceav Hynao cam 3a ceaaM aaaa h ceaaii uohii cupoTor Gojicc-nana, noju ne aitabaaie anaora nii-itie ce.M aca uejaica aeieia, nvaebu n aBopehu ra. y neiou ceay asca-
i ce.iy iionpauuo i jeaaii iiaiiyuiTcn a aaGara^en nonop ncpea jeanor aeaaaor apywa. y af-cero.M co.iy uaxpaanx jeanor vGoror cTapua a ncpea Tora aaaox uy Moj rya> n onanne. V jeaauaecTOM ce.iy uoi;asax nyT aa o0.iu;i;a>n rpaa ne-jwi!M cTpaanmia. y acanaecTOM ce.tv nal)ox a aajox ayny i:ccy uonaaa •ionei;v, icojn je Ceiue aary6ao, a to (iani oiiove, icoja ve npom.ie reaepa ne npnMu na npeitohiuiiTe. IIaj3a.i. y jeanoM rpaay noae.iax capoTi:n>a caB iiocan, noju caM 6ao ca coOom noiieo, toico aa cam Ce3 nape aoaiao tcvhn.s
o.ipi.-ona ce Cceni Cana oko.iti-i:hm aoCpau a&iuiua M.ialjera Tproo-ua, aa ra saxpaa, no.xyua a pe>ic My:
*/kIIB ya (sito, cltiko, n Be.TTrKy cpehy UMao! 3aajr;it6nae ce &iory noaii3a-ni a eobucm n aoupna ae-•iiiMa. Ho 3aayacfli!He, icoje ce aoan-.i;y aoBuey Man« cy oa 3aayn:Gana, Koje ce ainie aoGpnu ae,uiMa. 3a-.iy;Kfinna, i;ojy ueica nnan caa co-(JioM, CBO.jiiM .ijihhum pnaoM, .inaia-najj-hn ce a caM a jivMeha ce, name rpoan oa naayffi0aae noja ce HonneM
jjns H3 Gvnapa jeano aeTe, Koje ce; 10.111^6. Tcoje cv 3a.-iy^;(5iire 6o.i.e jieae onora laca jrronaTH. y me-'oa saaj-jsOana TBora craDaier apy-ctom ceiy jiacrepas pa3!5ojnaKS ne-, ra.» — npca ki be jeauor Ee-umor ooraiama. i	— —
Predpogoj za valutno reformo ev-rojiskih Iržav bi bil. <la pa-tane tiskanje bankovcev neodvisno od denarni!: ootreb posameznih vlad. da dobi takt denar zopet realno podlago. Stare ničvredne valute naj se popolnoma opustijo. Pozneje, ko bi b'!n finance zopet urejene, bi se moglo posvetovati o tem. ali in v koliki meri naj se zopet refundirajo. Avstriji, ki je nnjelasnej-"a beračita, je predlagata Zveza narodov novo centralno banko z na zlat' rezervi bazirano izdajo bankovcev. V tem oziru se dpsc.Iaj še ni nič zgodilo ker bi sc morale poprej tuje vlade odreči gotovim zahtevam nao-nm Av. -triji, da bi se avstrijski vladi omogočilo prevzeti del kapitala.
G. Frank Vanderlio. ki je od svoj •-?a mesta kot predsednik »National Citjr Bank* v New Yorku odpuščen 111 ki ima veselic ter čas, pečat, z evropskimi prcllemi. je svetoval, da se naj ustanov, veli/a mednarodna «Br.n-' a narodov* e sedežem v New Vork.i in filijalkami v soudeleženih državah ter s pravico izdajanja zlatih bankovcev. Ti predlogi predvidevajo ustanovitev notnih bank. Ki nai bi bile ol Financ posameznih držav popolnoma neodvisne. Ljudstva bi najbrže z veseljem spreuda priliko, da morejo razvijati trgovino in kupčijo na bazi zanesljive zlate valute. Mnoso doseda: skritega zlata bi ra ta način prišlo ra dan. Prigovoru, da po skušnji slabš' denar boljšega izpodrine in da Oi slednji prišel zopet iz prometa v ubožn "j. ših državah. «e bi moralo izogniti na ta način, da b, te banke ne smPie sklepati nobenih, kujtčij, na katere ne bi
moralo to politiko zoja-t opustiti. Int> resi sveta so tako zapleteni, da to, kar je škodljivo Evropi, vpliva sla?>o tudi na narodno gospodarstvo Amerike.
Posamezna cvrojiska država za seb 'lane«s ni v stanu, vrniti se k zlati valuti, niti ,iri reducirani pariteti. Spričo kolosalne premoč", Amerike, ki ni pritegnila le jiolovice vse svetovne zlate zaloge nase, ampak ima tudi kot dobav ittdj surovin, življenskili potrebščin in fabrikatov neprr-stano aktivni; trgovinsko bilanco, je izkljnčeno, misliti na uspeh zdravilnega procesa, kateremu bi Zediniene države ne fiosve-tile svoje privolitve in vodstva. Ako bi se dale Zedinjene države prepričati, da je tudj v njihovem lastnem interesu, sodelovati pri obnovi Evrope, ako bi so k temu hotele sporazumeti z Anglijo. materuo deželo zlate valute, bi bil uspeh -agotovljen in pot k stabilizaciji valut prosta. Drugače pride končno do populne opustitve zlato valute.
Satibilizacija valut in meničnih kur-zov je ena stvar velikega problema, druga pa je vjrrašanje mobilizacije kreditov z dolgim rokom, da bi *c dvignila produkcija in Industrija v državah s slabo valuto z omogočen jeni uvoza potrebnih surovin in iivljcnski! potrebščin.
Ter Meulenov načrt, katerega jc zagovarjala tudi Zveza narodov, predlaga, da se garancije, katere želijo nuditi prezumptivni uvozniki, predložijo mednarodni komi»i!i, katera določi vrednost teh garancij v zlatu. Vlade uvozniktjvlh držav posodijo potem svojim državljanom cbl gacije, gladeč,« se na valato izvozne države, kater«1 more U|H»rabitj uvoznik kot iamstvo za svojo plačilno obveznost. Te obligacije se razlikujejo od drugih držav, nih obligacij s tem, da se opiraip na sjiecijelna zastave (zaloge), ki jih pri-Itavijo privatni Interesenti sami. V slučaju ne|ilačanja zapadejo te zastave komisiji.
Uvedba državnih zadolžnlc ima namen, podati transakciji zvišano varnost in zagotoviti sodelovanje uvoznikov-' v lade pri terjanju dolga. Ter Meulenov
ki so dosegli posebno v Italiji nevzdrtr.r-formo. Vsled tega in da se izognejo preveliki konkurenci, so začeli posebno Cehi v preteklem lotu obdelovati no~ tržišča. posebno Francosko, Španijo i", soverno Afriko. Da bodo rensirali je gc tovo, predvsem, ker imajo neprimerne boljše produkte kakor mi, in ker svoj.v fabrikacijo absolutno prllagode zahtevam zunanjih tržišč. Za njihove uspehe !>a je rucrodajna še okolščina. da gre In v svet preko Hamburga, ki je danes p-"-svojih železniških in vodnih zvezah in 00 svojih prekmorskih tarifah cajceneJš: in vslel svoje precizno pristaniške or ganizacije ena najzanesljivejših luk. Na! le mimogrede omenim, da ie na podlag: doslej veljavnih železniških tarifov v Avstriji ter na podlagi pomorskih pri voznin, k! jih je Hamburg notiral v 6-cembru, kortveniralo, pošiljati hlav-o vse španske l-.ike iz Slovenije ne pre.k Ti-sta. ampak preko Hamburga. To do. volj kaže konkurenčno možnost Cehov, ki niso vezani na železnico, ampak jte :e na razpolago ccncua voilna pot rs Hamburga.
Avstrija, ki je vsled svoje tako nizkf: valute razmeroma veliko cenejše p reducirala, nam je zelo občutno konku rirala celo preteklo leto ca vseh zana n'ih tržiščih. Vslel razmeroma nizkic cčn ji ni bilo težko, svoje dobro bi ar-mzpef-'. in občutna suša pretesne • leta. ki je ustavila večino z vodno si!" gnanih obratov, jc proti jeseni ie povzročila v Avstriji pomanjkanj k vali tetnih iz/lelkov tako. da so začele prot-koncu leta iskati avstrijske lesne organizacij« stikov z našo lesno industrij v sviho vzdrian:a in regulacije ekspi"-: nih cen. Eventueine dogovore pa je tre': skeptičin presojati Nenavadno ug-.-ir zima omogtičuie namreč sprav!"anJe les.-; v dolino, obratovanje na vodnih žagah se bo v kratkem v polni meri vzpostavilo. Velika množina lesa, ki fe'" ho to zimo zvozila na žago, ba silila •irodulci i, ki bo brez dvoma nad ne malo. Ce ne bo primernega povpraševala. kar je trotovo, potem je konkiiretir-ncizopibna in dogovor za regulacijo e< brez vrednosti.
Kai lesni izvoz v letu 1921. ni zaost.-..
načrt hj na ta način omogoč i preč i) ^.mo ua cenah, ampak tudi na kvalitet-šnje število trgovinskih tranc&kc-H br r v primeri z letom 1920. KPub temu Iv [»otrebe takojšnjega plačanja. V po- bili lahko dokaj več izvozili, če bi na-!<olnein Izoblikovanju načrta je tuli ta :>rf)Tr,et no bil tako škaclalozno tanc-urejenost valutnih prilik in štabi 1 i za- mar'en. Ne samo pomanjkanje vagon n cija meničnih tečajev najvažnejši i ,mpak tudi skrajno neracionalno izra*-predpogoj. j !'an;e voznega parka, ki ima svoj vzro< Gen. konzul dr. I. Sbvegel. jv žčlcn!ško-tehn'čnl in carineko-admim --' stratlvni desonmnizaciji in okomoetl Je
Naš lesna izvoz v L 1921 Th,ef,° naiem" ,e6ncmn ek^,rtn-Da:-
Bilanca našega lesnega izvoza za leto 1921. kaže, da je bila prognoza strokovnjakov za minulo leto povsem pravilna.
Leto 1921. je prineslo tudi lesni trgovini absolutno baisse v internacionalnem prometu. Potreba in t tem tuli povpraševanje po materialu se je zmanjšalo, promet — prvi predpogoj za eksport ni funkcioniral. Narolno gospodarstvo take bilance, kakor jo je prineslo minulo leto lesnemu izvozu, ne more biti veselo. Zadovoljen mora biti le dotični, ki gleda kurz lire ali franka, kakor ga kaže to-čajcica zagrebške borze, a ne upošteva kurza propadajoče krone v Curihu.
S tega vi lika sestavljena bilanca more zadovoljiti lo površnega računarja. ki vidi samo Številke, ne pa temeljitega gospodarja. ki preišče te številke tudi na njih notranjo vrednost.
V minulem letu je konjunktura lesnega eksporta prav kmalu zavila v smeri navzdol in to odločno in nerazdružno. tako da se je koncem leta komaj vzdr-
vcč'o in trn'no škodo. Inozemstvo danes dobro ve. da naša lesna indnstri.a vele l mize metra železniškega prometa ni v »tanu točno dobaviti Razumljivo je t.--,ej. da sta Češkoslovaška In Avstriji prevzeli dober del kupcev, tudi takih. V -o prej rtpsrMetja knpovali izključno Vi v na^ih krajih.
Leto 1921. je hlo torej n naš« lesn« industrijo povsem nepovopno. Kakšno nroemozo naj stavimo za leto 1922? tr,
•'T>'"Š'"V"TYI"> cn^Sno svetovno gosnelar
sko krizo, ki ima svoj vzrok v tieHetih še nerešen'h političnih In socialnih problemih, pridemo do zaključka, da tuli 'ekočem letu ne moremo pričakovati velikih gospodarskih uspehov. BaS v zem-lah. ki pride8© za eksport našetra lef» v prvi vrsti v po štev. je situacija najslabša. Najnovejši finančni polom v Italiji, konstantno nizko 3'nrve^ e vabite, politične zmede v Egiptu in Mali Vzlji — torej samo globoko očinVro&» krize, ki se ne dajo kmalu mrreSitf -ne obetalo našemu lesnemu izvoza -ja
bilo sigurne zlate podlage. Delokrog. 2al& sa višini, ki odgovarja približno I leto 1922. nič dobrega.
Trgovinska statistika
No%1 predpisi za zbiranje trgovinsko-sta-
tistlinfb podatkov pri carinarnicah.
Prvi glavni predpogoj za dobro narod-ao-gospodarsko politiko je dobra in za-nesi,iva statistika Ona nam daje podrobno sliko o tem, koliko in kakšnega blaga ter v kaki vrednosti smo v gotovi dobi izvozili ali uvozili, in v katore dria-ve je bilo blago izvoženo, a iz katerih uvoženo. Iz nje črpajo narodno-gospodar-skj politiki material ki jim služi za nove direktive in orientacijo v domaČi industrijski, obrtniški in kmetijski produkciji. Zanesljivi statistični podatki so pa iudi osnovni material pri sklepanju trgovinskih pogodb z inozemstvom in pri stvarjanju zakonov, ki se nanašajo na carinsko in trgovinsko politiko.
Statistični podatki o uvozu in izvozu se lahko zbirajo na razne načine. Najenostavnejši in najcenejši je način zbiranja pri carinarnicah, pri katerih se i 6ieer vgako uvozno ali izvozno blago, naj si bo carini podvrženo ali ne. pregleda iu 6ele po izvršenem pregledu pušča v pro-jnet v zemlji ali pa za izvoz. ) Po carinskih predpisih bivše kraljevine Srbije, ki veljajo danes na vsem ozemlju njedinjene kraljevine, so se statistični podatki zbirali pri carinarnicah- Za zbiranje takih podatkov je bila v Srbiji izdana cela vrsta naredb in razpisov, ki so sicer popolnoma odgovarjali predvojnim razmeram. ki pa so se v sedanji praksi izkazali kot neprikladnt Generalna direkcija. carin je zaio izdala popolnoma nove pred »i se. ki veljajo od dne 1. januarja 1021. in iz katerih posnamemo sledeče:
1.)	Za vsako blag-o. ki prehaja čez meje naJe kraljevine in ki ga mi plačamo inozemstvu ali pa inozemstvo nam. mora dekterant k carinski deklaraciji priložiti statistično prijavo po predpisanem vzorcu, s potrebnimi podatki za trgovinsko statistiko. OJ tega so izvzeti posebni slučaji, ki so navedeni nižje.
2.)	Statističnih prijav so tr! vrste: uvoz-36. izvozne in prevozne. Pri poš*rso-carin-skem prometu (poštnih zabojih in zavitkih) služi za statistično prijavo triplikat deklaracije. Pri službenem carinjenju, ki se vrši brez deklaracije, izpolnijo statistično prijavo carinski uradniki.
3.)	Ker so statistični podatki potrebni samo za ono blago, ki smo ga ali prodali inozemstvu, ali pa v inozemstvu kupili, itatistična prijava ni potrebna:
a)	za tihotapsko izvozno blago;
b)	za blago, ki se uvozi samo začas-tto. pa se po preteku določenega roka zopet vrača v inozemstvo; za podarjeno blago, ki ga pošilja inozemstvo oškodovanim po ognju, povodnji tn vsled stičnih elementarnih slučajev; za stare stvari. ki jib ir-ozemci darujejo našem siromašnem prebivalstvu; za selitbcne stvari dosfljerdkov; za razna inozemska odlikovanja/ redi- medalje Itd.); za mrtvaške krste z venci in okraski, če se v njih prevozijo trupla umrlih; za predmete sod nijskega postopanja; za blago, ki se uvozi ali izvozi na predelavo ali popravilo: za žeL material inozemskih železnic, ki ga potrebujejo za vzdržavanje proge iu prometa od meje pa do naše prve poeta:e: aa blago v prometu v obmejnih conah: za blžgo, ki se uvozi na negotovo prodajo: za vzorce, kl jih trgovci ali trg. potniki začasno uvozijo; za živino, ki se uvozi na pašo: za blago, ki se vskladišči v car. skladišča (sme&tišča); za blago, ki se začasno izvozi (blago za oplemenjeval-m promet, živina, na pašo itd.); za blago. ki se neprodano vrača iz inozemstva: sa blago, ki prihaja zopet v našo državo v tranzitu skozi inozemstvo: za potniško prtljago (obleka, perilo, kn*ige itd.);
c)	za prevozna sredstva z živino vred. k\ se začasno uvozijo, ako se v šestmesečnem roku vračajo iz države, ali ako se vrača io iz inozemstva, kamor so se začasno izvozila;
d)	za blago, ki je prepovedano za dtvoz. izvoz ali prevoz;
e)	za blago, ki se po čl. (18. car. zagona odpravi"a v car. skladiščih fsmesti štih), se izpolni statistična prijava pri u-voznero carinjenju:
f)	za uvozno blago, za katero se do-ftaže. da je med potom bilo nničeno vsled kakih elementarnih slučajev.
0
Statistična prijava se izpolni po carinski deklaraciji z imenovanjem blaga po car. tarifi To velja za uvozno in za izvozno blago. Ako izvozno blago ni označeno v izvozni carinski tarifi, se v statistični prijavi na vele blago, kakor se imenuje v trgovskem prometu. Les se mora pri izvozni stat. prijavi vedno naznači-ti po imenovanju v uvozn! car. tarifi. Kot zemlja porekla (izvora) se mora na-značiti zem!.;a produkci:e doti ene ga blaga. kot zemlja destinacije pa ona zemlja. v katero se pošilja blago zaradi kon-zumiranja.
Kot vrednost blaga se mora prijaviti vrednost na naši meji in sicer v papirnih dinarjih: inozemska valuta se v takih slučajih pretvori v dinarsko po borznem kerzu.
Vrednost blaga na naši men se ugotavlja aa sledeči način:
Pri nvozn:
Fakturni ceni blaga se pri štejejo vsi stroški do naše meje: prevozni, komisijski. za osiguranje. inozemska izvozna carina. ki obremenjuje blago pri izvozu iz }no;emstva. Vsi ti stroški in fakturna vrednost se pretvarjajo v dinarje po borznem karzu v Beogradu oziroma Zagrebu.
Ce se deklarantu izjemoma dovoli carinjenje fcl°<za brez faktu*. — v zmislu
Kazpisa d br.	odredi carinarni-
ca odbor za pro ceno vrednosti, ki se sestoji od 2 carinskih uradnikov, ki imajo izvršiti carinjenje, in deklaranta, ali pa njegovega zastopnika, ki pa mora biti ali carinski posrednik ali pa trgovec s takim ali podobnim blagom. Člani tega odbora potrdijo pravilnost ugotovljene vrednosti s svojimi podpisi
Pri car. poštnem prometu (s poštnimi pošiljkami) ugotavlja vrednost — če ni priložena faktura, ali pa vrednost verodostojno izražene v deklaraciji — poseben odbor, ki se sestoji iz dveh carinskih uradnikov in enega strokovnjaka tz poslovnih krogov za take vrste blaga.
Za ugotovitev vrednosti blaga, k! se carini do vrednosti, veljajo določbe, ki so izdane za carinjenje takega blaga z odlokom od 14. dec. 1921. C br. 71.002.
Pri Izvozu:
Deklorsnt mora orijaviti kot vrednost tržno ceno blaga v zemlji In k tej prišteti še prevozne !n slične stroške do me.ie, toda brez izvozne carine, ker sc bo ta prištela v statističnem odseku v Beogra-lu. Ce bi se dvomilo o pravilnosti nave-lene vrednosti ugotovi vrednost poseben odbor, ki se sestoji iz. carinskih o-ra;lnikov in onega izvozni čar ja dotične vrste blaga.
Carinski uradniki morao stalno motriti tržne cene domačega izvoznega, pa. i tujega uvoznega blaga
Za prevozno (tranzitno) blago se Izpolni statistična prijava po predloženih carinskih pronratnicah in deklaracijah.
Za blago, ki prihaja na račun vojne odškodnine, se mora v zglavju prijave naznačiti: »Ratna odšteta*, ker se o takem uvozu vodi posebno statistika.
Denar (kovani) se mora prijaviti po njegovem nazivu v nominalni vreinosti '.n. pr. 6000 frankov v zlatu. 100 dinarjev v srebru itd.); za tik denar ni treba posebej naznačiti vrednosti, ampak se vrednost v dinarje pretvarja, po borznem kur-zu šele pri statističnem odseku v Beogradu.
•
Obrazce za statistične prijave proda-ajo carinarnice po odrejenih cenah, kl 60 na prijavi označene; statistično prijavo mora plačati uvoznik ali izvoznik, tuli če jo ne izpolni on. marveč carinski or--jan (službeno carinjenje).
Carinarnice morajo koncem vsakega meseca urediti vse statistične prijave po 'rob glavnih grupah: uvoz. Izvoz in prevoz ter jih najdalje do 10. sledečega me-eca predložiti generalni direkciji carin Jza statistični odsek).
Kulturni pregled
Oblasni školski savet	^^"dcSn!
politička stvar? j izraz.*
Glede mojih pripomb k načrtu srednje- j Uta 191L ca je prosil vodja ^e mo-uicio muju v r , , . . , iderne arhitekture Jan Kotera. da prevza-šolskega zakona mi p.še kolega .z vzhod- j ^ fesorža na unietnostno obrt.
nega dela naše driav^ da bodo v dragih	»	}e d to me.
vprašanjih tudt oni zahtevali is o kakor	M uvcr_
m i« u nh1.ij.nnt* Škotsko™ so-	.	. r .	.
mi, le <što se tiče oblasuog Skolskog sv veta. mišljenje je ovde, da se to nc moZe zahtevati, jer to bi bila politička stvarc.
Na koncu vreli koncev je vsaka za/leva. ki se rešuje v zakonodajni skupščini, •politička stvar>. Venlar niti od daleč nisem mislil na politiko, ko sem povdar-al potrebo vmesne instance med mini-strstvom prosrete in srednješolskim ravnateljstvom. Brez te vmesno instance je neizogibno, ria bi se v ministrstvu kopičilo nepregledno število vleg. za katerih
= S slovaškega vinskega trga. Iz Bra-*-lave poročajo, da so cene vin v Slovaški silno padle. Dosedania povprečna cena 13 Kč je padla na 9 Ktf, ker so se ponudbe iz Madžarske silno pomnožile.
= Beograjski trg dne 27. t. m. (z:i kg v dinarjih): bela moka 0 in pol, koruzna 4. govedina 10, telet'r>3. 10. -ntho sviti isko meso 16, sveža slanina 18.
=» II. ljubljanski veliki sejem v Ljubljani Kakor s« je že poročalo, se vrši letošnja velesejmska prireditev v Ljubljani od 2. do 11. septembra. V prihodnjih inevih bo pričel »Urad ljubljanskega velikega sejma* z razpošiljanjem sejmskih redov In prijavnic. Kot prijavni rok se je določil 15. april 1922. Oficielne pri'av-nice in sejmski redi se bodo razpošiljali vsem velesejmskemu uralu znanim interesentom. V slučaju pa. da se namerava '-aka tvrdka letos prvič udeležiti prire-liive, je v njenem interesu, da takoj naznani svoj naslov uradu, da se ji morejo pravočasno poslati vse potrebne tiskovine za prijavo. Urad LjubPanskega velikega sejma posluje v svojih uradnih prostorih na sejmišču ob Gosposvetskj cesti permanentno in je za informacije interesentom vedno na razpolago.
=• Pogajanja o Južni železnici. Z Dunaja poročajo, da se je vršila te dni seja ■ipravnega sveta Južne železnice. Seji so nrisostvovali tuli delegati nasledstvenih Iržav. Govorilo se je samo o tekočih toslih 8 strani Italijanskih delegatov ni bila dana nikaka Izjava o zadevi anuitet.
» Reka tranzitno mesto za Jugoslavijo. Ameriška petrolejska družba Stanard Oil Companv «e ie obrnila na reško vlilo, naj ji dri za 25 let v na:em primeren prostor za skladišča, ki hi služila ra tranzit njenih izdelkov za Jugoslavijo in Balkan. Petrolejska družba bi zgradila raznih naprav v vrednosti 20 milijonov lir in bi izkrcala leno do 70.000 ton svo-iih proizvodov. Družba ?e obenem obvezuje, da bo forsirala premet z zaledjem.
Zabrana tranzita tobaka. Finančni minister je podaljša! zabrano tobačnega tranzita preko naše kraljevine tuli za 'ekoče leto J.122 Tranzit se mere dovoliti v posebnih slučajih po odobrenju finančnega ministra.
= V trgovinski register so se vpisale sledeče firme: »Tekstilla*. trgovska in industrijska d. d. v LMbl ani; podružnica R. Bunc & drug v Mariboru: F. i A. Uher. podružnica v Mariboru; Josip Hvaleč in drug v Račjem; »Slovenia*. jugoslovanska hmeljarska ekspertna družba z o. z. v Žalen.
= Vpis v zadružni register. Vpisale so se sledeče zadruge: Produktivna čevljarska zadruga v Celju, r. z. z o. z.: Kmetijsko društvo na Selcih pri Sumberku r. z. z o z.; Pletarna v Strnišču »Slovenija*. r. z. z o. z.; izbrisala se je Ktr.et-ska posojilnica v Begunjah pri Cerknici - V-* dovr?-sne !ikvidaei:e.
jen, da sc bo izražanje njegove slovanske duše dosti svobodnejše razmaknilo in našlo več razumevanja v bratski Češki kot pa na tujih dunalskih tleh. Od tega časa dalje je postal Plečnik učitelj in pedagog, ki so ga njegovi učenci vzljubili ln si ga postav i'l za nedosežen vzor.
Leta 1913. ga jc profesorski kolegij dunajske akademije trikrat soglasno Izvoli! za naslednika umrlega slavnega \Vagner-ja, toda avst-ljsko ministrstvo izvolitve zaradi Plečnikove narodnosti ni potrdilo.
reševanja bi bil potreben ogromen apa- ! Kmalu na to je dobil pccu-Jbo profesorja rat. Intenzivno delo je mogoče le, če j na n^i visoki šo'I v Nemči.11, kar Jc pa lelokrog ni preobširen. Oldaljienost otež- : odklonil In ostal zvest bratom Cehom, ki koča stike, kj so potrebni za pravilno 1 so ga OSVobodili iz trpljenja polnega živ-reševanje. Srednješolski nadzornik bo j (jenja v avstrijski prestolicl Cehi so ga itak moral biti v vsakj oblasti; skoz nje- j izbrali leta 1919. za profesorja na praški ■^ove roke bo mora! iti vsak akt, njegovo i nkadcmiil. kar so soglasno pozdravile vse mnenje bo več ali manj merodajno ro- j umetnostne revije, poudarjajoč, da Jc 5itev zadeve torej je ven lar enostavneje. | Plečnikovo delovanje v Pragi fe mogočno la se manj važne tadeve kar rešijo pri \ obogatilo in popo'noma prerodilo češko vmesni instanci, da se ministrstvo ne | moderno arhitekturo, preobloži.	! L 1921. Je Jožef Plečnik zapustil Prago
Tudi druge večje države imajo pro- i in se podal v svojo osvobojeno domovino, vinc:jalne šolske svete, kakor poroča j da prevzame na mladi ljubljanski tehniki J. Loče, Enzrklopii lisches Handbucb der j vodstvo arbitektnega oddelka.
Emehungskunle.
Francl'a ie pred vomo bila razdeljena v 1B šolskih okrožij; v vsakem okrožju :e akademija r rektorjem. Inšpektorjem ln akademskim svetom, ki ima nadzorstvo čez šolstvo celega okrožja. Ta aka-Temski svet (Conseil Acalčmique) ima člane, ki so že po svojem položaju člani akademskega sveia (virilisti), nadale olane. katere iaiomre minister, in končno člane, ki se volijo; je torej sestavljen popolnoma tako kakor naš višji šolski
Pred nekaj tedni se je vrnil Plečnik za kratek čas na željo češkosl ivaškcga pre-zidenta T. G. Masarvka v Prago, da mu preuredi letno bivaJLšče ter Hradčanc in postavi istotam impezanten spomenik in-vabdom.
Možu, ki se je po tolikih letih trpljenja in Izkušnje vrnil poln mladostne energije in ljubezni v domovino, da se Ji stavi danes, ko dvojno potrebuje idealnih mož, na razpolago, iskreno čestitamo k njegovi petdesetletnici in upamo, da ga bo ohranila usoda še dolgo vrsto let nam in naši
svet.
Italija Ima v vsak! provinci provinci- j umetnosti,
"alni šolski svet za vse javne in privatne .	——-—*
šole v provinci. .......| Dva	jubileja v češki
literaturi
Španija Ima provlncijalne, okrožne in t lkrajne šclske svete.
Belgija in Anglija nimata tako raz- j Dne 24 t m. je preteklo sedemdeset Henjerega šolskoupravnega aparata, ker , wikar ^ umrl gUvni	^ik
ram šolstvo ni enotno državno; Belgija ! Jan Kollar) in dnc 21 t ra_ ^ orcteklo n. pr. ima poleg 20 državnih atenejev , fe-t,ies6l ,et?	^ umrla čajvečia
blizu 100 škofijskih, jezuitskih tn drug,h !6eSka pisateljica Božena Nemeova. Lani. .•edovnih srednješolskih zavodov	!()ni» 4. februar a so praznovali Cehi sto-
Cclo o Srbiji poroča Milan Sevrf v]le(;n!co nien?a rojstva. yaj ^ ju gpom. monje-iu enciklopediji, da so P^0^ , njmD tuti m, pri priIiki.
poleg glavnepa P^5^^^; aJ»J1 j jan Kollar je bil nekak češki Prešeren, nameravani tudi okrožni prosvetni Evett.
•pravi J:
važne
kakor
r
vseh pr: 1ovo prt-vir
Ravr.itclj
in mora tr.ar.j vnosni ir.rtanel, svet. P. Vtftla. P.ni.
Arkifek-i	Plečnik
<1372—1322)
rlu!;ci»a pod vplivom njegove poezi'e la njegove pesniške zbirke «Slavy Dcera*, ki je izšla v tretji, popolni iz-j T-ji leta ia32. Ta zbirka je sploh zapu- j , slila v češki literaturi največ sledov in
■	vplivov iz vse zgodnje literatura Saj še
■	lanašnja generacija črpa iz nje. ; Kollar je kazal v svojih mlaiih let'b } ! silno nagnenje k zastarelemu polihiato- ;
Dne 23. januaria le obhajal svojo pet- j l"''7-mu- Njegova izobrazba kakor rudi nje- ! desetletnico največji lugcslovansk! arhi-jJ» btla .^verjetno vse-! i t-kt Jožef Plečnik, mož. ki mu domovina : stransko. Z Goethejem je osebno obče- 1 t n! moda dat! tistega širokega polja, kjer va! in mu je prestavil marsikatero slo-bi razvil svoio voljo in svoje zmožnosti j vaško pesem v nemščino. Intenzivno se
^ .	...... uii- r,„ ,, ie posvetil stu lijam Wie!ania, Herderja.
Pot njegovega življenja je ma ze v r	~ . . c. ,
zgodnji mladosti Pc!na težav, kajti že v ^llerja Fkht -a. Danteja, Sha.ospe-svojem 14. letu ie zapustil svoj rojstni j ^ja,. sploh štu; tjam dotedanje svetovne kra . LjuVj-mo, kjer Je bfl v delavnici prli^f •»	v Jc"'- Kier je Ko!-
SVO em očetu-mlzarju, in odše! iskat večje i'« Sfidiral. se je seznami s člankom, izobrazbe na obrtno šolo v Gradec- Po|P^«kvm in mnogimi drugimi slavn:mi štirih letih šolanja v Gradcu ga le povabi! 1 sodobniki, ki so odločilno vpl.vall na
na Dunaj lastnik neke tovarne za izdelo vanje notranje hišne opreme kot mizarja.
Vodja tedanje moderne dunajske šole, sloviti arhitekt Oto \Vagncr, Jc S svojimi de't, razstavljenimi v Kfmstlerhausu, naredil na Plečnika tak vtis, da je zapusti! svojo službo in se podal naravnost Jo NVagnzrja s prošnjo, da ga sprejme na svojo akademijo. Wagner ga Je sprejel
smer razvoja mladega pesnika. Njegova pesniška zbirka »Pesmi*, katero je Kollar pozneje razširil in izpopolnil ter izdal pod imenom »Slavv Dcera*. je prinesla Cehim prvo resnično erotično poezijo. novo v tem smislu, ker se je ta poezija že oprostila tedaj že zastarelih an.ikreon! ionih oblik in zaiareia v blišču Petrarkove romantične sonetne tehnike.
in kma'u spoznal nadarjenost mladessa iv P™'™1 ^fi'"	ki ™"e-
Plečnlka. Kako visoko ga je cenil. kn?e!tf:ž™ zaljubljene vsebine, je opeval Kol-dejstvo da ga le vzel v svoj atelije kot! 'ar, kakor pred njim Pctrarka svojo sodelavca ln mu c:!o prepusti! lzde'avo: Livro, tako on svojo pastorevo hčerko svojih namočil. Prvi Javni nastop mu Je 1 v tako dovršenih formah, da ga jo omogočil \Vagner z dekoracijo dunajske začela vsa te lan'a mlajša generacija ta-Potunde, ki je vzbudila ne malo pozor-Ikoj posnemati. V ostalem je uvePavfl I i nosti v tedanjem dunajskem umetnostnem j Kcllar v svoji poeziji patriotično dl-lak- ! | svetu. Kmalu nato se le udeležil Plečnik Mični element in nastopil kot pesnik pan- 1 razpisa za Gutenbergov spomenik, kjer Je slovanetva. Posebno očitna postane ta j j odnese! prvo darilo. O njegovem osnutku j tendenca v tre+ji koncepciji zbirke j ' sc je dunajska kritika izrazila, da je to; »Hčerke Slave*, v kateri je epeva! pes- ! S pojav prvovrstne umetnosti.	I nik po vzgledu Bvronovega »Childa :
; Da do Izvedbe tega projekta ni prišlo, i Harol la*. to je v obliki potopila, z ne- j i Je bil vzrek le v tem. da n| hote! Dunaj j losegl ivim ognjem o?el>e iz slovanske i j trpeti v svoji sredini de!a slovenskega i junaške zgodovine, poromal v najrazlič- i i umetnika.	| nejše germar.izirane kraje in objokava!
Plečnik sc ie kmalu na to podal v Ita- j slnvanstvu izgubljeni svet ter obsojal j !|Jo, kjer Je bival leto dni in se seznanil i krivice preteklih dob nai slovanstvom. j j z Italijansko arhitektu-o. Iz Italije le šel | Svoje naziran'e o pansiovanstvu je naj-l v Francijo In se po kratkem bivanju v j tagnejše izrazil v epigramu: <Kaj si? i | Parizu vrnil zo^et na Dunaj, kjer Je ostal | Ceh. In ti?	Jaz Srb. Jaz popa-k. j
I še dve leti v \Vagnerjeve.-n ate'ijeju. j D~atje, vzemite rero in prečrtajte Srb, j Po preteku teh dveh let pa je Plečnik j pcljak. Ceh, Rus in pišite: Slovan!*
začel dehti samostojno In si uredil j
Kollar 'e znan sveta tuli kot filozof. •
svoj a telile na periferij! Dunaja V tej;0n ^ . ntementelj niozofiie slovan- i j dobi s" le razvi'a njegova jaka Indvidual-'^ " ;,ovil,e. Nap.;sa, ^ Mz 1353. zna- i nost tako vlscko da se Je otresel vsega |men^	v nem^em jeziku »Cber
vpliva svoleca učite Ja »n krenil na res-, ^ u.eraruchc Wechselse!tigkelt zwl-
neišo !n globljo pot. krkor Je b!!a pot šole j slavnega Otona \Vacnerja. Vsa niegovi
sehen den verschledener. Stf.mmer. und Mundarten der slawischen Nation*. To
*tevi'na de'a I z te dohe nam Jasno pri- j, ., ,.	,, .	!,„-
čaio o tem. In Kosta Strajnič. ki Je Izdal'	frl.0
v Zagrebu L 1920. knjleo »loslp Plečnik*, I niše o njegovem največjem delu, Zacher-
manlte4?. 1e duhovito analiziral in *az-tolmačil T. G. Masarik. Kollar je tudi veliko deloval za sa-
tovi palač! na Dun-jn, sledeče: j »Po ovoj harmoniji arhitektura Zacher- i vaški naro.3. kjer je vodil šoV m pisal j love kuče znnčl potpuno os'oh. .d'enJe od! Šolske knjig«. Nemogoče je oobiti pre-ibeške ško!e I nagoveštenle ličnoga stUa,|gled vsega deia in pravilno ocenit; vse
zasluge Jana KoTiarj3 a uuOTS aaroff kakor tudi za slovanstvo. V koliko m'-moramo hiti hvaležni specielno mi Ste venci za vpliv na našega Prešerna, jt. znano. Kollar je vse svoje življenje slu žil veliki ideji Caat mul
Dne 21. januarja leta 1862. je umrla
pisateljica Božena Nemeova Rojena je bila leta 1821. in se je v«e svoje živijo-nje, ki jo bilo sicer precej burno, borila za pravico ženske svobode ia za žensko neodvisnost. Rodila se je v lepi dolini Ratiborice v bližini mesta Nachoda. Živela je s svojimi stariši in kopico bratov in sestric v majhni hišici tik velikega oarka okrog slavnega gradu, v katerem je leta 1813. knez Metternich sklenil zvezo med Rusijo, Prusijo in Avstrija preti Napoleonu. Njen oče je bil voznii. rrofa Schulcnburga. lastnika graliča. Njena babica, kateri jc vnukinja Božena postavila nesmrten spomenik v svo^i knjigi »Babička*, se je pisala Magdalena Novctna, in je b'la prava vzgojiteljica pisateljice. Leta 1837. se je Božena prvič poročila. Ko pa ji je mož umrl. se je eta IS 13. zopet poročila z mla/lim pesnikom Vaclavom Nebeskym. Pod vplivom svojc-ga moža je Božena Nemeova našla svojo pravo nalogo v življenju: lelovati zc, svoj narod kot pesnioa in vzgajati svoje otroke za narodne prvo-boritelje in se kot ženska bojevati za pravice svojega »pola Leta 1850. se je z otroci vred preselila v Prago, kjer se ;e začelo zanjo bedno življenje. In rav no todaj se je pravzaprav začelo njeno pisateljsko delovanje. V svojem drugem romanu »Gorsko selo* je nastopila za .-pravo med kmetskim ljudstvom in mei plemstvom in v naslednjih svojih številnih delih je risala samo češkega kmeta, njegovo živPenje in njegove upe. Njeni spisi so polni vzvišene, optimistična življenjske filozofije, ki temelji na ljubezni do sočloveka in na plemeniti od-ooveill Postavila je v svojih Baruškah. Barah in Kartah lep spomenik tipu češke žene. V romanu »V zamku a pod-■amči* .je nastop la s socialno tendenco. Umrla je v največji revščini v Prag1 leta 18C2.
Celu so izdali te dni njene zbrane spise v krasni izdaji v angleškem je •.iku. Te izdaje se prodajajo scJaj pa Ameriki in Angliji in imajo namen opa-zoriti svet na Cehe in na njihovo umetnost ter širiti sloves najbolj popularne češke pisateljico.
Zagrebški koncerti. Na trinajstem Jutra, njem koncertu v Zagrebu sta sodeloval* tudi proi. Jure TkaJčič in dr. Hugo MIha lovlč, kl sta izvajala po eno sonato od R. Straussa in Rubinsteina, Safranek-Ka vičevo »Čeznjo* in Hajdučka In -Ples Petra Kcnjoviča. Listi so vsi navdušer-za Tkalčičevo umetnost ki Je lan! začetkom sezone tudi na Dunaju našla toliko burnega priznanja. — Koncert pianistke Schapira z Beethovnom, Schumannom. Brahmsom in Rcgerjcm le, kakor poročajo listi, lepo uspeL
Praške razstave. V praškem »Rudolii-numu* razstavi te dni skupina čeških slikarjev »Tvorba*, v muzeju za umetnostno obrt razstavi »Svaz češkoslovenskoho Dila*. na Grabovski priredi kolektivno razstavo praški slikar O. Stafl, v Topiče-vem salonu pa razstavi svoje slike Rus Alek.seJ Har.nsen.
Čapkova drama »R. U. se uprizori v kratkem v pariški »Comedle des Char... „-Elysds» in v beograjskem »Narodnem pozorištu*.
Ang!ci o čeških godbenikih. Londonski dirigent C. Boult, ki se je mudil nedavno v Pragi, je v «Timesu» objavil svoje vtise iz Prage. Posebno ne more prthvaliii mu-zikaV.-sti češkega občinstva in dlsciplir.c češke fiharmonije. Pravi, da so angleški orkestri tako ckupirani z vedno novimi kompozicijami, da morajo često že to enk-atni skušnji nastopiti s popolnoma novimi deli in da so zato angleški godbeniki najboljši »primavistarjN. V Pragi pa, pravi Boult, rabijo za 75 minut trajajoči koncert deset ur skušenj.
Slavni baritonist Hcnns Duhan bo koo-certiral v Zagrebu dne 28. t m. v gias-beni dvoranL
Pisate!] Georg Kaiser se nahaja te dr.i v Pragi, kler bo prisostvoval premier! svoje drame: »Požar v operU. Priredil ie ob tej priliki nekaj literarnih predavani.
Dr. Artiuir Scl.nitzler ne dovoli več uprizarjati svojega »Reigna*. Pravijo, da je večnih »ReigentumuItov> že sit do grla.
Ponarejen Lionardo v pariškem Louvru. Muzej v Loevru nima prave sreče z ženskimi portreti Lionarda da Vincija. Ni šc dolgo, kar so ukradli iz tega muzeja LIo-nardovo »Giocondo*. Pred vojno so jo odnesli. Se-le po dolgem času so Jo našli v Italiji. Sedaj gre za Uonardovo delo, ki ni nič manj slavno, za sliko žene z zlatim trakom okrog čela. Nečakinja markija de Chanbure, ki Jc med vojno poročila ameriškega častnika Hahna, Ima v Parizu veliko galerijo slik in med njimi tudi nekatere Lionardo ve. Na priporočilo nekega francoskega umetninarja jc dama prodala eno Uonardovo sliko kansaškega muz*Ja v Ameriki za po! milijona dolarjev. Priporočilo pariškega strokovnjaka Je označevalo dotično sliko za pravo delo Llonanda, eno v Lcuvru pa za kopijo. Sedaj pa ie izjavil znani ameriški umetniški strokovnjak Dureen navno nasprotno. Rekel je, da je bila s'ika dotične dame kopirana najmanj deset let potem, ko je Lionardo naslikal original. V Parizu se sedaj vrši obravnava o veljavnosti prodaje, ker zakon prepoveduje izvoz umetnin.
Iz življenja in sveta
Iz ruskega zimskega življenja
Skoro vsak narodi s! je izmisli! svoj Wtčin, kake se zavaruje pred mrazom. To se opaža zlasti pri severnih naro-43j, ki S( najbolj izpostavljeni nrprili-kam zime. Tako je tudi ruska kmr-t-ska peč pravi endež narodne tehnike v boju z mrazom. Tz glinastepa podstavka se vije nebroj cevj krog peči. fe imajo namen, da se ogreje peč z vseh strani. Dolžnost peči nastopi Sele tedaj, ko je že zgorelo gorivo. Globoko v notranjosti se zapre peč s posebna zaklopnieo. tako da ostane v peči rsa toplota, ki izgubiva svojo moč silno počasi. Včasih greje po cele čue-^e in noči.
Letošnjo zimo igrajo ruske kmetske jwči posebno in jako važno vlopo. Dočim je maki mužik v jn-edvojni dobi. ko mu ie rodila zemlja sama od sebe. skoro vso zimo prebil na svoji peči v nekakem polsnu. pa mu je postala se daj ta peč — ako so v bližini drva — pravi božji dar.
Po Rusiji divia namreč sedaj stra-šen glad in ljudje si s pomočjo neke vrste zimskega spanja skušajo ohraniti svojo moč za dalj časa. Izven vsakega dvoma pa je, da je tako življenje v zaprtih prostorih vse prej, kakor pa wlravo. Zato si pomagajo ruski seljaki s parnimi kopeli, kamor zahajajo redno vsak teden. Vsako soboto se premikajo množice ruskih mužik ov s potrebnim perilom k mali hišici, kjer se nahaja parna kopelj, ki izgleda sledeče:
Pod gručo kamenja se nahaja pro-ftor za kurjavo. Par ur poprej se užari kamenje, ko pa pridejo seljaki. polivajo na žareče kamenje vodo, ki se takoj pretvarja v paro. To je ruska domača parna kopelj. Seljaki posedej-« krog kamenja in se tako kopajo. Mn^-gi, rdeči kakor rak. zdrv© potem na mrzlj zrak in se valjajo po snegu. Seveda. je potrebno zato zdravje in zdravo srce. vendar pa je bilo vedno dovolj hinakov, ki so si privoščili ta šport vsako leto. Ta dva običaja sta v Rusiji tako vdomačena, da skoro ni hiše. kjer ne bi bilo peči. kakor tudi ni nikjer vasi. kjer ne bi imeli vsaj <sno ali dve parni kopelji. Poleg čaja sta oeč in parna kopelj edini stvari, ki ju ljubi ruski seljak pozimi.
Iz dobe ruskega
tiačanstva
Praded sedanjih znanih ruskih bankirjev Salabukinov, je bil kmet pri ruskih grofih Šeremctjevih. Čeprav kmet, je trgoval in je bil na glasu kot jako bogat človek. Posetil je ponovna grofa Seremetjeva in mu ponujal velijo svote denarja, samo da bi ga osloboilil tlačanstva. Nekoč mu je ponuja! za takratne čase naravnost neverjetno svoto 350.000 rabljev. Toda grof o tem niti slišati ni hotel Kmet Salabukin je sicer obupa val vendar pa nikakor ni hote! izgubiti nade, da sc mu končno vendarle posreči pridobiti grofa, da ga oprosti tlake. Nekoč se je začetkom septembra poda! v Petrograd. da poskusi zadnjikrat svojo srečo. V mali vrečici je imel pripravljene za grofa ostrige. Grof je priredi! namreč takrat svečano pojedino in manjkale so mu samo ostrige. Kmet je bil prijazen grofu sa mo v trenotku, ko se je ta zadiral na svojega upravitelja, ki mu je zaman zatrjeval, da v Petrogradu dotične dni ni mogoče dobit ostrig, čim je grof Šercmetjev opazi! Salabukina, jc za vpil nanj: «Ali me xoj»et nadleguješ? Saj veš. da je vse zaman; mar meni tvoji rublji. Preskrbi mi vsaj par ostrig za kosilo in oslobodim te tiačanstva!® Salnbukin je kot pravi trgovec pozval iz spodnje sobe par gostov, prod katerimi je moral grof ponoviti svojo obljubo. Ko se je to zgodilo, je odšel Salabukin v predsobo in prinesel vrečico z ostrigami. Ko je bilo vse pripravljeno za pojedino, je grof podpisal akt o osloboditvi kmeta Šalabukina med viharnim ploskanjem vseh povabljencev. Nato se je obrnil h kmeta, ki je postal s pomočio oetrig prost in mu rekel: »Gospod! Sedaj pa sedite in kosite z nami.»
I osnovana vsa današnja elektrotetaBa, vsi telefoni, br roj a vi, električni rvond Iti , Neugoden pojav pa ie pr! tem, ker magnetizem, povzročen s pomočjo struje v ko-
ta naSn, <3> w tamkaJSnj? 4anaS!m nekdaj, kar &e tiče zemlje, živel! po komunističnih načelih, ko pa so se pričeli pojavljati tujci, jim oni ravno:
STATISTIKA SAMOMOROV NA- DC-NAJU.
Dunajska policija objavlja vsako leto *» j prvi polovici meseca jai-iiarja policijsko
Novi izumi v elektro-magnetizmu
Znano ie, da temelji današnja elektrotehnika na vzajemnem delovanju elektri-citete in magnetizma, kar so odkrili Fa-radav in Orstedt. Ako vtaknemo komad železa v kak krog, skozi katerega gre električna struja. potem postane železo magnet Obratno, ako vtaknemo magnet v kak drog, ki je omotan z žicami, se v njih pojavlja struja. Na tem načelu Je
tudi tujccm določili samo posamezna j\ ,	, - „„ „ -__
i ,	. ., , „ •• — slučaji samomorov, ti so se izvršili
kokosova stebla da so mogl, z.vet,. ^ let„ M ^ h ?et05 ob.
Tuj« so pnnesl,v dodčne kraje M- [ staijstike ^ ^	Jfi ]e.
uvomno nove vrste oalm, ki eo m> f . _, w - , 1	,
znali bohe obdelovati s čemer so sil* !fL dos€^! Dun^ rek4ord	*
pridobni tak ugled, da so bili od do- stev?« ^morov. 10 je tem bolj raz-
mačinov pozneje izvoljeni za poglaJ Jef*,-'IVI	& 56 Pom,i"< d* 60
▼enJar pa zemlja kljub temu Mjonska razmere na Dunaju vsled slo-
varje ni prišla
▼ njihovo posest
ščku železa, nekaj časa še ostane To po- zato niso hoteli dati zemlje, ampak so ,tal;5tiko r ka:eri M toCoo MTeden;
vzroča v praksi mnogo oeprUlk, ki so jih .........*.....—
leta In leta skušali zaman odstraniti.
Zdi se, da se je sedaj Dancema John-sena in Rahbeku končno posrečilo, odstraniti te ovire. Ta dva nista, kakor Je bilo dosedaj običajno, vzela komada železa, da napravita iz riega elektromagnet ampak kos posebnega kamna, s pomočjo katerega sta pričela izvajati poizkuse, ki so se iima izvrstno posrečili Prejšnje ovire se namreč niso več pojavljale. Na njihovem odkritju so osnovani mnogi važni aparati, ki so izredno natančni in točni. Pri njihovem elekirizirnnem kamnu magnetizem takoj izgine, čim preneha delovati struja.
Na podlagi novega odkritja Je sestavljen aparat za naglo pisanje pri brezžičnih brzojavih. Vsako minuto je mogoče odtisniti do dvatisoč besed in to jasno,
ZBIRKA VOJNE LITERATURE.
Washingtonska državna biblioteka zbira od L 1918 vsa književna dela. ki se nanašajo na vojno. Prvo leto je zbrala 20.000 knjig v vseh mogočih jezikih, leto poznej pa se je Število že podvojilo in je bila izdana bibliogra
bih valutaraih razmer znatno poslabšale. Število samomorov je ▼ preteklem letu padlo na. 933. leta, 1920. je bilo iivršeni!? 1189, a leta 1913. 1485 samomorov. V času svptovne vojne je seveda število samomorov znatno pa'Ho. kar pa jih je ostalo doma, so upali na boljše povojne čase. Letošnji razveseljiv padec števila samomorilcev dokazuje, da vpliva reslg-naeija celejra naroda tudi na posameznike, ki prenašajo danes v množicah žalostno usodo, katera bi bila nekdaj nt
TURKINJAM PBEPOVEDANO PLESATI S TUJCI.
V Carigradu se razburjeno komentira proklamacija kom i sanjata za vere v Angori. kj Turkinjam prepoveduj" plesati s tujci. Proklamacija nagl-i-ša, da je ples Turkinje z inozemeem dejanje, ki ni združljivo z nacijonal-nimi muslimanskimi tradicijami in da ie v škodo za moralnost Carigrada.. V proklamaciji se navajajo tudi k-izni, ki bodo zadele turške žene, ako s« ne bodo ravnale po teh določilih.
fiia o teh delih. Letos ima imenovana
kljub veliki hitrosti, s katero se tiskTo kn^žniut žc 75-°°0 *vczkov ° v°jnL mai° koga 0,1 ;-ih P0^ v besede. Vrhutega je sestavljen tudi telefon, ki dela na zelo velike oddaljenosti. Na temelju novih odkritij pride vsekakor še do jako važnih preobratov na polju elekfromagnetlzma.
SKIadUča:	! Racmnotevalnl aparati: Id. p.)
dalkan, d. d., Dnnajska c So. [d. p.] Bar Franc, Cank. nabr. 5. TeL 407,
Špedicija:	j M. Schubert, Kongresni trg.
Balkan, d. d„ Dunajska c. 33. [d p.] .. —. „.. _ .-r——-
Modistka Iva Siler, bonsresm trg 6.
Trgovine: L Mikui, izdelovanje dežnikov, Mestni tre 15
dereitda Fran, konletccija, a>»!-.utak-tura oa debelo, najnižje cene, Emon eka cesta 8.
Kleparstvo:
T. Kom, Poljanska cesta 8.
Seliškar Ivan, nrar, Ljubljana, Uožua dolina 10. Vsako popravilo izvr* šnjem točno in ceno.
Brusovniea:
ČUDNI LASTNINSKI ODNOŠA-JL Na nekaterih otokih Melanezije vla. dajo nenavadno čudni odnošaji v ^irašanju lastništva zemlje. Dočim imajo skoro povsod drugje pri divjih
J. Kostevc, maunfaktorna trgofina Vekosiav Vanino, Stari trg. St. Petra cesta._; Ure ziatniD& jn 8reuruina, Ivan
A. Zlbert, Preiernora niica, priporoč ; Pakiž' Stari trg 20"__
svojo vel'ko zalogo Čevlje••._ Obleka, perilo, različna drobnarija
~	— 1 , ... ,	Fran Kraškovic, S.ari trg It 22
I. Fon, specenjska in delikatesna tr- icjz|je cene
fjovina, Stari trg 6.	I-------------
■ Modna trgovina Peter Sterk, Star!
Sv. Petra cesta 36.
narodih kralji in poglavarji" ocrromnc:	Orebek, modna trgovina m za- trg 18. Nizke cene.
ploskve zemlje, pa vladajo na" neka- loga čevljev. Kolodvorska nI 8S. --—-:——
terih drugih otokih popolnoma dru---Trgovina z mešanim blagom J. Lončar
gačne razmere. Vladarji imajo tamkaj; Mehanična delavnica« |d. p.| samo to pravico, da smejo od gotovih j Sar Franc, Cank. cabr 5. Tel. 407
kokosovih palm pobirati sadove, do- j ■	--
čim zemlja nj njihova. Ravnotako tudi j Puakarjl: vsi ostali domačini ne posedujejo zem- j Kalaer F K^ Selenbnr?ova nI. 6.
!je. ampak samo posamezne kokosove j	.-
palme, ki jih potem zapuščajo svojimi F'®®'«*1 »trojii	[d. p.
naslednikom. Ta pojav se tolmač; na i Bar Franc, Cank. nabr. 5. Te!. 407
r. Fajti ga sin, zaloga pohištva, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 7 Ustanovi ena L 1879.
A. Fucha, trgovina z zlatnino, Brebrni u o, nrami itd. Seletibnrgova ulica.
Jadranska montanska družba
Sraoiavl: „Montanau.
d. z o. z.
Telefon it. 9,
Ljubljana, Zvonarska ulica 5 (J)
»-.j.-. •_	Vse vrste kovin, radata la kemikalij ter vsa Indn
rroaaja in Kupuje atrijska izdelka, spadajoča v rudarsko, fniinarsko
ia ksmijsko stroko. £ksporL
na debelo: import.
,,TRI BUNA"
f£?aFna dsDfeales ia otroških voAv
Najcenejša dvokolesa in otroški vo-aički raznih modelov. Sprejmejo se tadi dvokolesa in otroški vozički v doIeo prenovo, emajilraaje z ognjem in poniklanje.
Ljubljana, Karlovška oeeta št. 4.
znamke „MIKADO", brez žvepla in fosforja, na vsaki podlagi se vžigajoče, v papirnatih ovojčkih izdeluje
tovarna vžigalic in kemikalij
družba z o. z. RUSE pri MARIBORU. m Telefon interurban: 183.	Brzojavi: Vžigalice.
"t 7tttt rrr yttit n ttt J t m: 17? ninn;i tttttj i i i x mi xx r.
f.
Pošljite rsbijeaa dvokolesa v popolno prenovo, eaajliraeje s ogu eta in conitljan o željo se kelesa tod i shranijo čez ziae.
F. BATJEL, LjaMiana,
Karlovška cesta 4.
Zaloga klavirjev in pianinov
aabolj^ib tovarn BSaendor Ter, Csapka, Eiirbar, Holzt Bobvaifffcofar. Original »Ungl Itd. Tuli na obrob«. -tb®s
JERICA HUBAD, roj. DOLENC,
asbestal ikrlijevso, najboljše sredstvo sedanjosti sa pokrivanje strah ln obložeoje sldov.
Tovarna; ir Kaplovca (Hfiratska).
Glavno sastopstvo za Slovenijo:
Fran Hočevar, Moste, p. Žirovnica
Stavbeniki, podjetniki, pok-tvaoi in vsi kl kočete imeti dobre pokrito streho, sig-rao proti deijn, toči, snaga, požara ia viharja,
zahtevajte oierte.	44
i iimxixxn"n:ixTr vix.ouLirr::xxixYTjCLijri11 mn rxxm
Klobuhe in slamnibe
vseh vrst, od preprostih do oajcoejžlh nudi vedno v zaleg: tovaraa klobcko? in slamnikov
Franc Cerar v Slobu
pe^ta ii hli!, postaja Domžale pn HiblliBi.
V popravila previeina tadi vsa tozadevna delu ter pr oblikuje po najnovejši modi. V ! jubljaci prevzema v a naročila in moder nizi ran je tvrika Kovačevič 1 Tr*-" v Preieraovl aliol it. 6, kjer ae sprejema ' 2006 v sredo ia v soboto.
lovci!
Razpisuje se
restavracija v kazini
z vsemi k restavraciji spada-jočimi pritiklinami.
Strokovno IzveibanS reflektanti naj pošljejo svoje ponudbe pismeno na Ravnateljstvo društva ,,Kazina" do 15. februarja i&22., na pozneje došle se ne bo oziralo, kjer dobe tudi potrebna pojasnila.	327
D
i niipc]on pe najvišji mi slsSešs leže: 1 Kune zlaticepoK 2000—3200 Kose belice po K1650—2400 Lisičje po . . K 500—700 Bi! ur je po . . K 100-220 Vidre po . . £ 1000-1800 Jazbece po . . E 80—130 Divje zajčje kože po E 40—55
Franc Šmalc,
trgovina s klobuki m Ljubljana, Mestni trg ZI.
Centrala: Ljubljana,
Rimska cesta 2
is Sil II ®
Tehnični, elektrotehnični In gumijevi predmeti vseh vrst na drobno in debelo. » Slavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za tovorne avtomobile tovarno Walter 3Sarticy. Avtogaraže in avtodelavnloe s stiskalnico za montiranje gumijevih Gbročev pod vodstvom inženirja v centrali. Ljubljana, Rimska cesta 2. Prevozno podjetje za prevoz blaga celih vagonov na vse kraje, za kar 'e na razpolago 10 tovornih avtomobilov.
Ljubljana, Maribor, Beograd, Podružnice; Dnnajska e. 20, Jarči£eva n!. 9, Knez Mihaj-tel it 470. tel St 133. lova nI 3.
Gradbeno podjetje
I
j ing. Dukic in drug j
| Ljubljana, Resljeva cesta 9, | ae priporoča sa vsa ▼ to stroko spadajoča dela, 1
»■■T |f
!
d. d.
v Ljubljani
prodaja

L*
iz slovenskih premogovnikov
velenfski§ šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovoati, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domaČo nporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava
Iačehoslovaški in azigleški koks za livarne in domačo nporabo, kovaški premog in črni premog.
Naslov:	2013
Pramstol zsioi k prsmog, d. d. v IjobjjBGl, Hunslia nlica 19.
«
k
o i-.
a
u «
i«
m
H
"'t
k.*
».V u vt
v* iš
5.1
it
iS
U ti
i\ »
il »\ i* O
Oomače vesfi
*	Opozorilo za društva fa drugo organizacije. S prcdpustno dobo so se začele društvene prireditve teko množiti, da nam le nemogoče še naprel prinašati zanje obširne reklame v uredniškem delu. ki je zbog velikih tiskarskih stroškov in draginje papirja te itak omejen na zelo majhen prostor. Zato bomo v bodoče vse zabavne prireditve, pri katerih se pobira vstopnina, naznanjali v uredniškem delu našega lista le v eni cli dveh vrstah z navedbo imena društva s pristavkom, kdaj in kje se stvar priredi. Kdor bi želel reklame in daljših notic, naj se obrne na upravo »Jutra, v Prešernovi nlici št. 54, ki bo prlobčevala reklame za zabave v posebni rubriki med •Malimi oglasi*. Ta odredba je bila potrebna tudi z ozirom na stroge predpise davka, ki je vpeljan za reklame in katerega list ne more sam p!r'"vati.
*	Imenovanja in premeščenja v carinski Službi. Pri glavnih carinarnicah IL vrste so imenovani za carinike 4. razreda: v Pjakovici Janko Kamcnšck, carinik istega razreda carinarnica bitoljskc, po služ-leni potrebi; v Srbskem Kosturu Jakob Begaš, Fran Mencinger in Avgust Zabla-Čan, cariniki istega razreda ukinjene carinarnice v Sirigu, vsi trije po službeni potrebi, v Celju Čcdomir Pavlovič, absol-viran slušatelj višje državne trgovske šolo v Dijonu: pri »porednih carinarnicah: v Gornjem Cmureku Marko Zorko, gimnazijki maturant; v Rogačcvcih Božidar Klobučar, Vinko Sterle in Ivan Wo-t-or. carinik istega razreda ukinjene carinarnic« v Sirigu, vsi trije po službeni potrebi.
4 Izpremembe v državni službi Vladni tajnik Bruno Stare je na lastno prošnjo ni službi pokrajinske uprave za Slovenijo, razrešen službovanja v politični koncept-ni službi pokrajinske uprave za Slovenijo. Janko Levstik, nadnčitelj na osnovni šoli v Zagorju ob Savi, je imenovan za pre-fskta in učitelja na državni kmetijski šoli sa Grmu v IX. člnovnem razredu državnih uradnikov. Absolvirani živino-zdravnik Ivan Donlon je začasno sprejet v državno službo in nameščen za. veterinarskega asistenta pri oddelku za kmetijstvo v Ljubljani
*	Imenovanja in premeščenja v držav-ni s'nžbl Nadzornik svinčenih rudnikov v Mežici Bogumil Clbelka je imenovan za radarskega svetnika pri osrednjem uradu državnih montanističnih obratov v Ljubljani. Pri deželni blagajni v Lmbljani sta imenovana: blagajnik Fran Bregant za kontrolorja v 8. činovnem razredu ad personam in oficia! Vladimir Ogorclec za blagajnika v 9. činovnem razredu. Nadalje so imenovani: bivši tajnik oblastne državne zaščite dcca in mladine v LJubljani ilatko Kosi za tajnika 5. razreda pri okrožni državni zaščiti dcce in mladine v Splitu; davčna upravitelja Fran Žagar ln Jože Bckš za višja davčna upravitelja pri delegaciji finančnega ministrstva v Ljubljani: zvaničnik inšpekcije cela v Ljubljani Vinko Magister za pisarja 8. razreda pri isti inšpekciji. Davčni asistent Mari;an Obersnn v Kostanjevici je na svojo prošnjo premeščen k davčnemu uradu v Gornjem Gradu, davčni prak-tikant Janko Rožaj v Gornjem Gradu pa po službeni potrebi k davčnemu uradu v Kostan:evici.
*	Iz ^Uradnega lista«. »Uradni list* po-kra'mske upravo za Slovenijo olravlja v štev. 8 z dne 27. januarja »Uredbo o inšpektorjih pouka pri ministrstvu za prosveto* in »Naredbo o povračilu razlike med maksimalno in minimalno carinsko tarifo za blago iz avstrijske repu-'dike*.
*	Razpis zdravniške službe. Zlravstve-
odsek za Slovenijo razpisuje službo
ekrežneea zdravnika za zdravstveno o-krožje Dravograd. Prošnje je vložiti do dne 1. marca 1922.
' Snrej-m v signalno službo pri ■'-'—v-ni železnici Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici spre:me več podural-r.iškib pripravnikov za sicnalno službo. Razen običajnih sprejemnih pogojev mora v?ak prosilec še dokazati da je dovršil ■^aj štiri razrede srelnje tehniške sli obrtne šole. Natančnejša pojasn;la da;e sekretarijat pri inšpektoratu državnih ž^lemic. soba št. 21. v Ljubljani
a ^-Naprej. In zvišanje delavskih mezd <e Trbovljah. Zaslug nočemo nikomur kratiti Zato ne ugovarjamo, ako včerajšnji »Naprej* povzlinre predsednika delavske zbornice Cobnla. ki je s svojim spretnim nastopom pri pogajanjih s trbo-reI:sko družbo res veliko pripomogel k sporazumu in lepemu nspebu za rudarje. Na drngi strani pa moramo resnici na ljubo kons*atirati, da ni re« — kakor to p:5e »Naprej* da vlada ni Imela nič kaj volje pritiskati na družbo. Pokrajinska uprava .ie že mesece in mesece pritiskala istotako je centralna vlada sestavila posebno kom-sik), da končno določi nove delavske mezde in nove plače za po inrndnike. Brez vlade hi niti gospod Cobal ne sedel v omenjeni komisiji niti bi danes ne bil mezdni spor še končan. Kako je baš zasluga vlade, da so ;e zadeva zadnje dni na^lo in ugodno rešila, je razvidno najboli Iz posredovani oddelka ra socialno politiko, kateremu gre največja zasluga za dosežen uspeh. Obe ministrstvi — soc. politika in šume in rade — sta kakor znano v rokah demokratov. Ce M tore' hotel »Naprej* nanisaM polno resnico bi moral reči: socialisti so za delavce in poduradnike imeli nekaj lepih besed ter so. ko je vsa zadeva bila že v teku. vložili celo interpelacijo na rlado, demokrati na. so izvršili — deiania.
*	Razpust drnJtva. Društvo »SoriaMo-mokratiseher Verein far Marburg* v Mariboru se je razpustilo, ker uima več članov in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj.
*	Dr. Slavka Rnprccht -J-. Večraj, ob 15. uri je umrl v Mariboru asistent kirur-gičnega oddelka tamkajšnje javne bolnice, g. dr Slavko Ruprecht, star komaj 33 let. Pred par dnevi je dobil čpan sko bolezen, kateri se je pridružila nljuč-nlca, ki ji je včeraj bolnik podlegel. Dr. Ruprecht je bil doma v Trebnjem, kjer je bil njegov oče lekarnar. Sorodnikom naše najiskrenejše sožalje.
*	Smrtna Iicsa. V Mojstrani je umri g. Matija Hudovernik, nadučitelj v pok., star 82 let. V Zapoštu pri Slov. Bistrici jo umrla v 91. letu svoje starosti U. Robarjeva, mati okrajnega ta mika v Prevaljah. g. Fr. Robarja. Blag ima spomin! — V Trstu jc umi! po kratki bolezni v 57. letu svoje starosti nekdaj-ni tržaški župan, dr. Scipio pi. S a n d r i-nelli iz stare tržaške patrierske rodbino. Pokojnik je bl! eicer vnet pristaš kamoraške stranke in kot tak velik nasprotnik slovenskih teženj, vendar pa ni ne slovenskega naroda ne njegovega je-"ika nikdar sramotil, ampak je bil v občevanj s Slovenci zelo Tubezniv.
*	Kidanja snega v Ljubljani je precej skupocena stvar. Kakor čujemo je mestna občina za mezde in vožnje pri tem poslu v desetih dneh potrošila preko 350.000 kron. Kidanje snega jo stane na dan torej 85.000 kron.
*	Občinske davščine In takse v Ljubljani Pokrajinska uprava za Sloveni:o ie dovolila, da sme mestna občina ljubljanska pobirati nastopne davščino: občinsko davščino na vozila v dosedanji izmeri do konca 1D22 s pristavkom, da so vozila pridobitnih podjetij brezpogojno izključena od oprostitve; nadalje kanalsko pristojbino v dosedanji izmeri do konca leta 192-1 ter končno pas:o takso po -100 kron od vsakega psa. od lovskih psov, ki jih uporabljajo najemniki in lastniki lovišč in zapriseženi lovski čuvaji pri lovu, po 200 kron. Psi varuhi, ki so na verigi, so prosti davka.
*	Narodna čitalnica v SodražicI je imela — kakor nam poročajo — te dni svoj redni občni zbor. Letni račun izkazuje 0009 kron dohodkov in 112 kron prebitka. Znesek 2500 kron je namenjen za na-knp dobrih knjig, v kateri namen je tuli tamkajšnja posojilnica prispevala 750 kron. Naj pri tej priliki še pohvalno omenimo, da je tamkajšnja krajevna organizacija JDS v narodne in kulturne namene naklonila 8073 kron in da je le s pomočjo tega fonla bila mogoča ustanovitev čitalnice, ki šteje danes 63 rednih članov. Z izposojevanjem knjig se v kratkem prične. Citaln'ca je odprta ves dan ter je kurjena tudi zvečer. Člani se tem potom obvcščaio, da se je članarina morala zvišati na 6 kron mesečno.
*	Španska bolezen na Štajerskem. Iz Ptu:a poročajo, da nastopa španska bolezen v tamkajšnjem okraju s težkimi komplikacijami. Število bolnikov se dnevno množi V mnogih slučajih se pridružuje španski tuli pljučnica, vnetje le'lic itd_ vsled česar je nastop lo že več smrtnih sluča;ev. Razširena pa je tuli neka očesna bolezen. Bolnikom okrvave oči, kar traja včasih do 14 dni; nekateri izgube za nekaj časa celo vid.
*	Kcrošči pozor! Pripravljalni odbor »Ulruženja Koroških Slovencev* ima dne 2. februnra t. I svoj ustanovni občni zbor eb 15. v restavraciji »Novi svet* v Ljubljani, Gospoevet*ka cesta.
*	Za spominsko ploščo pisatelju Franu MESljtt-Podlimbrrskemu so darovali, or.ir. nabrali: Po 2800 K: Zbirka Miško Rei-eher, zadr. revizor, Ljubljana; po 2103 K: Ciril Pire, župan, Kranj: po 1774 K: Fr. Januš, gostilničar, Domžale; po 1050 K: dr. Vrl. Rožič, profesor, Ljubljana: po 1000 K: dr. Fr. Ile.šič, vseuč. prof„ LJubljana in Slovenska Matica v Ljubljani; po r,30 K: Uredništvo »Jutra*, Lrubl'ana; po 500 K: Tiskovna zadruga. L'uM;ana; po 400 K: dr. Gregor Zerav, Ljubljana, Fr. Golob, Vič, Zveza kuit. društev, Lubljs-na. Gre<ror Maselj. ?p. Lokve, Joka Še-stan, Mikcllč Sevnica ob Pavi; po 238 K: A. Kopitar, Z?. Loke. Blagovica; po 800 kron: Ja Iranska banka, L'ubija na, Kre-litna ban'-a. L!ubljana; po 220 K: dr. O. ■"hiirain Lukovica (zbirka); po 200 K: Tončka Milančeva. L'nbl'ana. Janko Rah-ne, Brdo. Jmez Masrdj. ?p. Loke. Obrtna bar.ka, L ubljana, dr. Fr. Svigelj, LJubljana. Jos. Jakop'č, T/■ubrana, dr. VI. Ravnihar. L jablana. Fr. Pusto'nik, Blagovica: po 120 K: Fr. Majdič. Vir, Leon Tretcnjak. Ljubljana; po 100 K: Peter Majdič. CeVe, »Sošrier* Ljubljana, dr.
0.	Churain, Lukovica, šlm. ZIbert. Mailing pri D., dr. J. Sajovic. Kočevje, Fr. Lipovšek. Cakovec, Lav. Terin, Zagorje -b Savi. Hranilnica Moravče, dr. Debevc, Lubljana, dr. Fe"tich-Fra:i' hcim. Ljubljana, Slov. csk. banka. L'ub!:ann. Fr. T.evec, Dob. Rul. Andrejka, Ljubljana.
1.	Šnbeli. Kamnik.
*	Za Jugoslovansko Matico. Ob priliki Todovanja gospoda Vinka Jana st. v Spodnjih Gorjah se je za Jugoslovansko Matico nabral znesek 500 kron. katerega -•mo izroč li svojemu namenu. Rodoljubnim darovalcem iskrena hvala!
*	oNe za zr.morčke, ampak za Primorč-ke>. V pri'e*ni družbi pri Goropevšku v Trboi-iah 'e učitelj g. T-^ne Kuhar nabral vsoto 114J50 K. katero ie družha pod geslom »Ne za zamorSke, ampak za Pri-morčkei namenila v prid Jugoslovanski Matici. Posnemajte!
» Za Cankarjev aporataik sc aibnS
[mariborski stražniki 177 D. : * Za Jugcslovensko Matico so darova-
\XOZ!TEV PRIDOBNINSKTH IZJAV ZA PRIREDBENO DOBO 1922 192.1.
Po nalocu g. finančnega ministra se za
!l! gg.: G mg. Dnkič in dr 500 Din. - ^ ^ pr!detnine :a dobo 1922/ Udrozen*. dalmatinskih akademikov.Ljnb-: dav£n, r2veMlld na novo uvrste v I Ijana. 100 Din. Andrej ^Keršsvan^ nabral j daVi.ce dru2be> da jim priaobnino odme-
ko-no
razgrnejo še prodno se izvrše volitve, ki se bodo po vsej priliki vršile tekom meseca aprila t. L
Da se priredbeno delo pospeši. Je finančna dclegacija s posebnim razglasom, ki se objavi te dni v Uradnem listu, odredila, naj davčni zavezanci vlagajo pri-aobninske izjave za priredbeno dobo 1922/ 1923 do konca februarja t. L Ob tej priliki se bo prvič uveljavilo določilo čl. 34, U. i. odst. 3 zač. finančnega zakona z dne 27. VI. 1921 (Uradni list št 240). da sc davčni zavezanci ne bodo še poseoe pozivali, naj v lože izjavo.
Kdor torej do konca februarja t l ne
vloži brez vsakega poziva pridobninske Izjave, temu se bo pridobnina za L 1922/ 1923 kratkomalo odmerila na podstavi uradnih pripomočkov. — Tiskovine za izjavo se dobe pri davčnih oblastvih in davčnih uradih.
v Spodnji Si&kl v gostilni gospoda Ste- \ Ty}0 _0 mKoi1u dolcicne pridobninske !t< pica C0 Din. Fran Lrsiak v Lmbljanl misiic_ Zaznamy 0 uvrstitvah se Javr 105 Din. M. Gregor!J nabral na Silvestro-vem večeru kluba »Soče* 803 Din, Eb-ner Ljubljana 3 Din, Vidovic v Logatca nabral v veseli družbi 10 Din, II- b. razred šole v Iliušici 27.60 Din, uslužbenci ravnate! stva Južne železnice mesto venca na kreto g. rev. Oskarja Szilllcha 181.50 Din. dvorazrelna osnovna šola, Ribno, 42 Din. Pleekovič, 10 Din. Loč-niškar 10 Din, Uradništvo telefonske in brzojavne centrale v L;ubljani 25 Din. Anton Kos v Ljubljani 25 Din, fantje pevci v Sorici 25 Din, Alojzj Korošak. Sv. Jurij ob Sčarnici nabral na SI vest rov večer v gostilni Ronaršek 87.50 Din, Andreja Pavšič v Atorah nabrala 20 Din, Jomej Stare na Otoškem vrha nabral na Silvestrov večer 15 Din, Lojze Hufoau-er, učitelj v Hrastniku, nabral v družbi tovarišev 53 Din. Državni premogovnik v Zabukovju 823 Din, Kmečka hranilnica in posojilnica v 5t. Jurju ob Južni železnici 50 Din. Fian Reva v Gorenji vasi nabral 182 Din. Fran!o Brumce v Žrečah nabral 40 Din. — Iskrena hvala! Posnemajte!
* Senzacija v Cevgjelij!. Iz Gjev-•rjedijo v iužni Srbiji prihaja poročilo, vezane občni pridobnini.
MORILEC ECTA BOLAfTIA
USTRELJEN.
Trst, 27.
Tragedija, ki se je odigrala pred št . .-istim! dnevi v Bolaffljcri menialnlcl Trstu. |e maščevana Glavni zločinec, n: ki neznanec »z ranjenim obrazom*, kor ga je nazivalo časopisje, je bil včerai popoldne na begu pred orožniki ustreljer:. Bil je to 32!etni Ivan Braico Iz zapu56-r.o vasice Oalicc, nedaleč od Umaga. Po umoru v menjalnici se je dolgo skrival pc raznih brl:gth v Trstu, pred par dnevi pa Je krenil nenadoma v Istro, v smeri Kopra, ker so mu postala v Trstu tla že prevroča. S seboi ie vrel za vsak slučaj dva nabita samokresa. Policija je kmalu zaznala za njegov beg in ie poslala za njim detektive in orožnike, ki so ga izsledili v nekem gozdiču z bližini Kopra.
Morilec Braico ie uvidcl, da ie izgubljen. Branil se ie z obema samokresoma, ko pa ni ime! več nabojev, se Je spust'5 v beg. A bilo je prepozno. Orožniki »o pričeli za njim streljati in Braico Je obležal mrtev na tleli. Pri njem so našli pismo, v katerem Izjavlja, da ie prepričali, da Je njegov edini izhod smrt. grozi pa, da se hoče poprej še maščevati nad svo-
i jitnl izdajalci. V pismu tudi zatrjuje, da Občinski uradi, ki hočejo občanom pr!-1 je bilo pri roparskem napadu in utno.n hraniti pot na sedež davčnega oblastva j v menjalnici Bolaffio udeleženih skupno ali davčnega urada, naj takoj zahtevajo i 12 oseb in navaja vsa njih imena. Tako od davčnega oblastva primemo število j so prišli končno vsi zločinci v roke pra-tiskovin in jih razdele osebam, ki so za- 1 vice.
Ivan Braico ie bil že v mladih letih ve-
da je pred nekaterimi dnevi dospel
tjakai minister eaobračaja gosp. An- _____________ ______
dra Stanič preoblečen kot seljak, ter nih navodilih, ki se bodo šele objavila, je po vseh železniških postajah pod imenom trgovca prosil za razne usluge in informacije pri postajnih načelnikih. kot potnik pa pri voznem osob-ju ter da je bil tu in tam prav surovo sprejet. Četudi ta ret naibrže ni resnična, gotovo pa je, da bi taka kontrola ne bila brez koristi.
* Občinske volitve v Opatiji. Poročajo nam: Pri občinskih volitvah v
Za Prekmuric se bo občna pridobnina ' ^ malopridnež in nasilnež. Njegova mati v prehodnem stanju odmerila po poseb- je bila mjanka in se zanj sploh n. brlgaU
Leta 1907. je v Galicl z bodalom umorila in oropala posestnika Vidaka, s katerim je imela znanstvo in Je bila zaradi tega obsojena na deset let ječe. Dve leti umoru pa Je umrla v zaporu. Po prevratu se Je Braico pričel bavitf Sofcol v Kočevju vati na svojo prirc- s tihotapstvom, samo da bi prišel čimprci
SoEsoIslsi minili
dliev s telovadbo, petjem in prosto zaba-v nedeljo dns 5. iebruarja ob osmih zvečer v hotelu »Mesto Trst*. Sodeluje vojaška godba Dravske divizije. Vstopnina za rodbino deset dinarjav.
niki videli, da je udeležba z naše stra- ______ ______
ni velika in da je bilo za naša kandi-|arja v dvorani Fllhannonlčne družbe na idate oddanih kakih 200 glasov, so P»-: Kongresnem trgu svoj običajni društveni jstajali čim bolj nervozni. Naš po=lane>. j cics_ Sodc!uje poor|n društveni orkester, jdr. Slanger so je nahajal v volilnem Začctek ob osm,h zvečer. Vstopnina 10 ; lokalu, kar je po "-akonu dovoheno, a d!na.jCV. __ k obilni udeležbi vati odbor. . gruča fašistov ga je ob pritrj 'vanju i orožnikov porinila iz dvorane. Doktor iStangeira so fašisti potem v njegovi i pisarni blokirali, da ni mogel nikamor. | Fašisti so rašim volilcem brcnili pri-jstop na volišče in če je kdo vendar j prišel v dvorano, so ga šiloma odstra-! nili. In ko smo končno slišali, da nam ; je komisija ourtila 125 glasov, se ni-| -mo ne čudili, ne zgražali Od naših ! so bili izvoljeni SUrje. Nosilec naše listo je bil poslanec dr. Slanger. toda j črtali so ga! A mi pravimo: Svate sila
' do vremena! t
( * Društvo stanovanjskih najemnikov za Slo-, enijo s sedežem v Ljubljani opo-
do denarja. Leta 1920. je hotel vtihotapiti v Jugoslavijo za 20.000 lir zlat;:, Na m c,: i mu je hotel zapleniti blago neki orožnik, toda Braico je zgrabil takoj za samokres in ranil orožnika, nakar se nci loma za j ie posrečila pobegniti z dragocenostmi. Zdravo! j p0^ncje je stopil v roparsko družbo, ki
Sokol I. priredi v soboto dne 4. febr..- Jo izvršila napad na menjalnico Bola^ia,
dokler ga n;so ustr~.il; sedaj v Puntu 5a'-vore.
Odgovorni urednik Vit. F. J a I e u c«
Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jut-
M1MI* «• 90 DtMdl Oln. S--, .Mklh Md.ll.lll. S ':«»<!> • O«. - Trrort*.	aop ««»"!•. «•"
•»«.<*.».. 1° 20 B«.ai J Oln.. ...kik ..1.M.KK «	9 ~	"
— »r,rak»h.- N. .pr.tM • « »d-0..r . «k» H. .er.Sm o BrlloSOT. CT.mi. » .^over, —
KJl^ovoAklsJa.
loln.a star. moč. se iiče za j zarja, da se vrši prihodnja javna od'oo-j ve«<o tvnlfco v I j bl &ni. j'o
rova seja v sredo dno 1. februarja ob 20. uri v mali dvorani Mestnega doma.
•	Podružnica «Gos?osvetskI Zvon» na Jesenicah vabi na občni zbor, ki se vrši Ine 5. februara ob pol 15. uri v ljudski šoli na Jesenicah. Vabljen ves radovljiški okraj.
*	Požarna brainba v Savnici ob Savi priredi v četrtek dne 2. februarja, pri Ba-lantu v Sevnici veliko veselico z zanimivim sporedom. Sodeloval bo tudi trbo-veljsk? »šramel*.
*	S. K. Jadran opozarja na veliko pre 1-pustno vesclico. ki jo priredi na Rvečnico v vseh prostorih Mestnega doma. Cisti lobiček je namenjen v prnsp^h kluba.
*	Kož In žena nmrla Isti dan. Redek slučaj se je pripetil te dni pri Sv. Petni na Hrvatskem. Z:utraj sta bila obhajam tRžko obolrla Ma'e in Franja Petrič. 0'i leseti uri te umrla žena, ob dvanajsti uri '■s. njen mož in so ju čez dva dni pokooa-li v skupni grob.
•	Iz Ju~os!avl'a L gnan. Iz naše kral'e-vine :e izgnan pisarniški pomočnik Raj' n Pe'erlin iz Vipave, ker je osumljen špi-onaže za Italijo.
•	Nesreča ln nezgode. Ivanu Smnkn. 'elaven v Lonarolfavi tovarni na Vrhni-' i. 'e p-i žcanjn na cirkularni Sari spod-'etclo Zašel je z iovo roko v žato, ki •na je odrezala 3 prs*e leve roko. — Firc MarPs. enolatna hčerka p-ses*nika !z Peči pri L'*i:i. je doma padla raz Mop mi peči in s; pr padca zlomila desno roko.
s^gjfšia
Zasrreb. Ob 13. uri so noti-ali prometni dolarji 802.50 lire 1317.50 — 1353. London 1302 — 1807. Dunaj 8.70, Berlin 153 — 155. Pariz 2500 — 2515. Praga 592 — 59(5.
Bccgnsd. valute: drlarjl 77, marke 38, la"i 55 lev] 47.50 avstrrske krone 1.25 nap^leoni 210. devize: London 325, Pariz 028. Ženeva 1500. Pra-m. 149. Berlin 88.25. Milan 389. Dunaj 0.04, Budimpešta 11.25.
uudbe na tipr>vu »Jutra* pod »t. 17 a.
Trgovski sotrad Ik,
-tar. moč, za tukajšujo deli-^ate.-no trgtiriiio. Pouudlic n:i apravo »Jutra* pod št. 18 a.
Skladiačnk
(že^zuinar), st re ši moč, za več e podjetje v Ljuldjaui. 1'uuudbe na u ravo »Jutra* poti št. lu/a.
Kontortatlnja, 19-
samosto ua slovenska in nem ■ka kore^poudcurinja, izur-c-ra btrdep: ka in tU-no^r • cb's, so takoj pod u^o 0'rni pogoji sprejme zi tovarniški. icJjtijo v Lju liani, i rrd-nnst imajo al*ol»cntinje slo veisske trgovEke šok. Ho nGtlhe je poslati na upravo «intra*	rifro: »Siamiv
Curih, devize: Berlb 2.55. Newyork j sto,na p sarniika moč 20 >
Trgovski sotrndnlk,
spoc in želez, stroke, m> i?-'c f..i vetjo trgovino v S!ot. «iji ferta iiaunmro »Jutra* po.i št 20/a.
T.-govski sotredaik,
»ešč [.o olne mešam' tr ovinc, -■u spri-jmi*. 1'onuiilie z refe lenrami iu /ahte'tanii cieil n.a''e na tr^dko Josip Pauer v Bra?iovčah. Sprejme ss t«tli zdrav iiftaec z d iuiini
r Srbiji, pri velikem beograi- j Francu Znidaiju, vrtnar; , gi.cm pod etjn samo>lo no <le | S<m va«i, p. Lesce, Gor.-: Itijnd, vseh pisarni-Isib deli sko. Znamka sa oiijofo: veš«1, iščo -t 1 tnasccm mesto J t Elnvetiiji kot poslov(«)ja i Uventitalno pojasnila valite- j vati poil »Poslovodja. n;i
u»rava »Jtitra*.
Zobni toinik,
Tešč vsetra dela, tuli opera-livtio, Hčo sluibe 1'onudbe pod »Zobni telin k* ua upravo »Jutru«.	2^0
KbJ govodja (kinja),
-.možen dvostarnega knj go-vodstva, dolier računar. «e s are j me takoj z> p od j.- tj« v Ljuliijaiii 1'oituJbo pod »Sa mostojnos!* na npravuižtvo »Jutra..	211
Službe l£*o
i.ot trgovski a^ent. kore-•p nilcnt, kDjiyovo<i a s! s.i uostMJcDiiniivajsttieicn ab-solvcDt srednji' š<.!e, bi po/.na noleg flofeti-eme in nemščine udi francos ino in peifektuo tali sn čino. Pomribe poti »Primorec 203* ua uprav »Jutra*. 2 '8
H14a s posestvom
nsprodaj Ili^a olistoji iz <1 a pob, ene kuhi je, ene klc: ., hleva in svinjaka, zidaca in r. opek« krita. Zemlia me -. okrog 54 aro* njiv s «-'don:recI-kom. Po eftvo leži ob okr »i-i cesti, 10 minuto! rudnika, ua ravo »i iu na lepem prestolu. Proda »e rad: preplitvo. Tuuvo se pri g '''arrni Ftrdiiiatidu.olič. redarju T> boTli^.b. Cena Ž-.OOOiJ ^rm:.
Lepa stavbna parcela
v ngodui, solurnati legi v Ljubljani, be takoj pic.;.-. \ prafa naj sb pri Iv. Freiih'-. \ rbovčeva ulica. D/l. -
Lllaia. vdovi
šolskimi fpriifcvaii \z poštene, ... ......	,
kofetske i iše. 193 žr'' pntt k boljšemu goepodn
_'_'	| a gospodinjo ab družaonic«,
_	. . j i nr,e a v veeh -_tr"kili gospo-
Korespo&aent, uiujstva, n.ijnjo gre v Ljub-
i veik ca, zanesljiva ter «a inostojna mo.-, spreteu stroja .lisec m »teuograf, so roJ igodnimi pogoji tai-oj spre'me ■ni voč cm tovatui-kem poJ-:et u v Ljaldiani. Alisolten i sio . trgovske šole z dal So prakso imajo prednost Ponudbe je poslati ua npram »Jutra* pod šifro: »Kore-spoudent .'>50». 197
liano. Cenjene pom: llm pod tlhjbra iuhur.ca* ca upravo »Jutra*. 224
sag®*!
Dltzarskl stroji 125
bencinmutorjem, kompletno opremo, po ugodni cem na prodni. Naslov povč uprava »Jutra*. Zaamka za odgovor.
518. London 2L7&. Pariz 42.05. Milan 22.75, Praga 9.93, Br limpešta 0.7IT"2, Za- I	Učiteljico 207
greb 1.05." Varšava aiO. Dnnaj 0.14. av- ;	i^ej e iz italijanske
stri;*ke žigosane krone 0 08.	i Ja jezika. Tonu e na nprav-
Bcrlln, devize: Rim 88T..C0 - 8^.10. ' ni-tvo .Jutra. po,i št. 207. London F52.00 — 854.10. Newvork 2M.01 1
—	200.46. Pariz 1^18.85 — 1051.65, Švica 890n.05 — 89)8.95. Dunaj 578 - 582. Pra?a 390.10 — 89« °0, BudimoeSta 2« 27
—	83
V lesni stroki
Krasna vila 2Vi
obsežnim ang e-kim park; v idilično leiiein slovenske trgi, ob žele U1 ki ooitej., uova. molema zaradiia, jfc napioibj. Interesenti n ;: poš jejo svoje nas ove ci -pravo »Jutra* nod »Prilika*.
Trgovin*. 213
V najem s« odda že čez 30 let ftara treovina me-ans »troke » prometnem kraiu na, Hidenjske > ob železnici. I-.i e popoln ma na nov.) opremljena Ponudbe p'id «št. 415-poitnrdežeče Brtž:ce oiitis%:.
Klao
•jotovalni, kompletni, z Aski-iučio :n še^na sttisoč metrov
,	. i	muilfU! etiaju "J
blm'.T dram m i-aloger, se idrjTOi dobrosrčno gospod r.
cenonro a. Nas.or r uprav,	a|.	, ^ s(j , tt. -.n
Klad trgoveo, 2Ž-5
tr zen in marljiv, iz defel?, 30 let star. vdovec brez o n t, z nekaj premoženja, so želi priži niti i a trgovino v p-o-metnem kraju Da dežel:
»Jutra*.
183
otrokom, bi pa ni prvi p«gr'i
—-- »b.igastv.'*. To«adovue. .e
2fe.taj vagonov ; r.-sue nouudl« jo vposlati pod ,Iadkega, gorekrga, stisnje-! »Marljiv* na upravo »J^r;^ nega sena trna ni prodaj Lud- iV^fflp*	■■
vik Mod:c. Blt^ki polica pn •	4
R teku. Ist-tem te prodasta j yS^SžZr?tlUi'fiT7Vi'Jlt5bi3
tudi dva 7.:l(j dol r >, <-isto- Laščlno se pančaje
kri na istri an-ka braka in en | „ . .	. .....
pes čuvaj. 2^1 Erjavčeva cesta 4, prstlj.;.e.
2-5 i
Oprava za trgovL.o
Harmonika,
popolnoma nova, nerabljena,, i mebnitn I lajto. ša tkoraj eeretičm in praktično po-i z itirimi clasovi, jako fiuojuova, se r.rodi po jako nizki polnoma iztež an nradnilr. z | močno acic. se po »aem: eeai. Naslov por» -p»v» dobrimi reiereneami. zvstami j ceni proda. Vač se '-i"« ari S
»Jutra*.
193
Kaf fe Jugoslaviji
najbolj potrebno?
NADALNJE NAGRADE.
Kakor smo že poročali, smo se i ozirom na, npričakovano število odgovorov na naše vprašanje odločili, da povišamo število tretjih nagrad na 100. Za podelitev so bili merodajni isti momenti kakor pri prvih nagradah.
Kot tretjo nagrado bodo dobili po en roman iz založbe »Jutra* sledeči
1.)	Gdč. Mira Lenasi, uradnica Gospodarske komisije za stvarno demo-bilizacijo, Ljubljana, Cesta na gorenjsko železnico št. 7.
2.)	Fran Poljanžek, skladiščnik drž. železnice, L.esce.
3.)	Ljudevit Sagadin, tajnik okrajnega zastopa, Ptuj.
4.)	Ivan Rus. rac. oficial, Ljubljana, Dunajska cesta 75.
5.)	JoSko Cvek, adjtinkt delegacije min. financ, Ljubljana.
6.)	Janko J. Srimžek, carinik glavne carinarnice, Skopljo.
7.)	Blaž Zalošnlk, zastopnik banke Sla vije, Maribor, Narodni Dom.
8.)	Franjo Peravec, delavec, Pes jo, DOŠta Velenje.
9.)	Anton Zavrl, Stari Dvor, pošta Radeče pri Zidanem mostu.
10.)	Valentin Ahačič, delavec, Hote-meš 8, pošta Radeče pi Zidanem mostu.
11.)	Marija Cvalite, vdova in upokojena učiteljica, Ljubljana, Bleiweisova cesta št. 3.
12.)	Alojzij Giulatti, nova pralnica ob Savi. Trbovlje L
13.)	Anton Kubar, komisar zavarovalnice »Dunav», Celje.
14.)	Filipinka Zamer, Vintgar nad Bledom, p. Gorje.
15.)	Fran Simčič, Ljubljana, Prisoj-na ulica 3.
16.)	Jakob Bore, oddelek fin. kon-žrole v Radovljici, Gorenjsko.
17.)	Pavi Česnik, Planina pri Bako-Su.
18.)	Srečko Mihalič, Varaždin. Kura! če va ulica št. 17.
10.)	Ivan Zupane, dež. adjunkt v c«ok., Ljubljana. Gosposka ulica št. 10.
20.	Josipina Roblek, Jesenice, Gorenjsko.
21.	Josip Erjavec, preglednik fin. iontrole I. razreda v Cerknici št. 15 pri Rakeku.
22.)	Franc Oražen ml« Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 29.
23.)	Josip Urbas, Dol. Logatec št. 142.
24.)	Josip Košafe, Št. Janž. pošta Loka pri Žusmu.
25.)	Justi Božič, Stara Loka št 7, poŠta Škofja Loka.
28.) Ivan Andolšek, Trnje, pošta Velika Loka,
27.)	Mirko Artel, čevljarski vajenec, Breg, pošta Žirovnica, Gorenjsko.
28.)	Ignac Petek, pekovski mojster
Dornavi pri Ptuju.
29.)	Fran Krašovec, podpreti, fin. Kontrole, Sodražica št. 70, Dolenjsko.
30.)	Rudolf Pipan, Ljubljana, Bloi-»eisova cesta št. 6.
8!.) Alojzij Koser, Vojsko 15. pošta Št. Vid nad LjubPano.
32.)	Franc F. Dolšina, orožnik Poljane nad Škofi© Loko.
33.)	France Hofman, pri fin. kontro-fi v Sorici, Gorenjsko
34.)	Jožko Strašek. Invalidni dom v Celju.
35.)	Anton Modic, mizar, Ljubljana Karlovska cesta št. 15.
36.)	Franc Ziherl, posestnik v Vodicah.
37.)	Franc TrampuS. Preska 12, pošta Medvode.
38.)	Josip Černjavič, trgovec. Vuč-:a ves, p. Križevci pri Ljutomeru.
39.)	Luce Dobišek, Kranj št. 191
40.)	Viko Zorič, Huše, orožniška posta ja.
41.)	Rajko Skalar, eand. inr. Ljubljana. univerza.
42.)	Jakob Jelen, želez, del., Ljubljana, Streliška ulica št. 20,
43.) Marjeta Pust, Otavice 31, pošta Ribnica, Dolenjska
44.)	Janko Craigoj, krojač, Gradnec št 33 p. Zuženberk.
45.)	Joža Rožič, Kurja, vas 64. Jesenice, Gorenjsko.
46.)	Ivan Romšak, orožniški narednik. Kranj.
47.)	Matko Pogačnik, Ljubljana. Florljanski. ulica 12.
43.N	Mici Spaček. Ormož ob Dravi št. 7.
49.	Eezlka Črepnib, soproga progi fin. kontrole, Logatec.
50.)	Tomaž Lakota, Mojstrana, Gorenjsko.
51.)	Anton Ziker, progovni čuvaj, Trebnje, čuvajnica št. 12.
52.)	VHiem Franc, zdrav. Golnik pri Tržiču.
c3.) Franc Žurbi, Kranjska gora. Gorenjsko.
51.) Ivan Lokar, kmet, Primskovo, pošta Kranj.
55.)	Adolf Kranjc, sodni vr-očevalec, Kozje 38.
56.)	Vekoslav JesenŠek, krojač. Zagorje ob Savi.
57.)	Jožef Mere, orožniška postaja, Sevniea.
58.)	Dragica Cvetko, Rogaška Slatina. 44 (trafika).
59.)	Fr. Ambrožič, mesar, Blfd.
60.)	H. Planine, Ljubljana. Cankarjevo nabrežje št. 1.
61.)	Ivan Petkovšek, Ljubljana, Kri-ževniška ulica 2.
62.)	Franjo Gaber, Beograd »Savinja* poštni fah 126.
63.) Anton Petač, pek. Javornik, Gorenjsko.
64.)	Anton Smrekar, pek. Št. Ru-pert. Dolenjsko.
65.)	Slavko Senčar, Mala Nedelja, Štajersko
66.)	Joža Sterbenc. davčni asistent, Gor. Radgona.
67.)	Alojz Brvar, Ljubljana. Krekov trg št. 10.
68.)	Ivan Groden. Gabrijele, p. Kar-melj.
69.)	Fran Bulovec, želez, uslužbenec. kurilnica Juž. železnice v Ljubljani.
70.)	Marija Nekrejs, šivilja v Tur-nišču, pošta Turnišce, Prekmurje.
71.)	LeGnard Blažič. čevljar. Ljub-Ijana, Gosposvfetska cesta 13.
72.)	Radoslav Drevkišek. ekonom, Poljča-e.
73.)	Ivan Lesica, učitelj, Ljubljana Cigaletova ulica 1.
74.)	Leopold Rožič, Kurja vas 64,! pošta Sava pri Jesenicah, Gorenjsko.
18.) Juri} JubnC, pre^L Ab. kofr
trole, Zagorje ob Savi.
77.)	Anton Janež, j>rog. mojster drž. žel.. Murska Sobota, Prekmurje.
78.)	Franc Flisek, krojač, Šmartno Dri Litiju
79.)	Martin Marout, posestnik, Žalec nri Celju
80.)	Gruden Demšar, Ziri št 18.
81.)	Frane La vrini, elektrotehnik, Trbovlje L
82.)	Ivan šercer, orožni ška posta, ja, Vrhnika.
83.)	Hedvika Dolinšek, Ljnhljana. Obratno ravnateljstvo Juž. žel. IV. oddelek.
84.)	Anton Ertl, čevljar, Maribor, Aleksandrova cesta št. 42.
85.)	Rezika Jamnik, Celje, Gregorčičeva ulica št. S.
86.)	Joeo Tnrčinovid, sluga. Ljublia-na. Tržaška ce«ta št 11.
87.)	Makso Reš, upi a vitel j invalidnega doma, Celje.
.) Ivan Hromeč, Vevče št 5. p. D. M. v Polju.
89.)	Ciril Triek, mlinar. Primostek, pošta Gradec.
90.)	R. Ferstner. zasebniea. Maribor, Koroščeva ulica št. 17.
91.)	Anica Zagorc, sod. ofie„ Višnja srorn.
92.)	Anton Ivanetič. Maribor, Prečna ulica 6.
93.)	Jerica Kožuh, soproga orož. stražmojstra, Škofljica.
94.)	Konjedič Lovro, pregoni mojster. Kranj.
95.)	Ivan ZavraSek, poduradnik, Hrastnik.
96.)	Jo*!p Sušnik, orožniški nared-nik, Mfdvode.
97.)	Franio Jenčič, Marenberg.
98.)	Adolf Ivane, vojak pri štabu 6. konjeniško?; puka. Sarajevo.
99.)	Dom. Potnik, Sp. šiška, Man-rerjeva, ulics
100.)	Fran Karlta, pre?!. fin. kontrole v Cerknici.
O • *
NEKAJ ODGOVOROV.
Izmed obi'ice odgovorov na naše vprašanje objavljamo tudi danes nekaj zanimivih:
G- J. Naglas, rudarski poduradnik v Trbovljah, pa ie svoj odgovor napisal po točkah, iu sicer:
1.)	Iztrebljenje proiidržavnih, protina-rodnlh ir. prolidržavnogospodarskik organizacij.
2.)	Zaupanje nosi vladi, da poblje po-gabonosni gospodorsko-pcliiični problem, ki je protidržavm v smeri Šusterštil-Radič.
3.)	Samopomoč vdahniti jngosloven-skem državljanom k pomoči osvoboditve naših sorojakov v Primortu in na Koroškem.
4.)	Mladino (posebno srednješolsko) navajati k resnosti, vztrajnosti in veselja na bodočnost.
5.)	Potreba odpraviti nezdravi egoizem.
6.)	Pridno delati, varčno živeti.
*
Med najbolj zanimivimi odgovori je j mnenje ge. Marife Stanka iz Ljubljane,; ki pravi:
Pred vsem bi bilo v Jugoslaviji potrebno, da se s korenino zatre neizmernoj gorje našega naroda, pijančevanje. Da bi j se našel pogumen mož — mož krepkega daha —, ki bi zagrabil z železno pestjo ' tega divjega bika, ki hoče vse uničiti. \ Kaj pomaga boj dragmil, boj uboštva'? Gostilne, najbolj umazane bezrJce, se pa \
nvftr &itT&Jtvt periodični Borci. Toliko
gorja, pretepov, umorov, bolezni ter raznih sirovosti so nasledki te rakrane. Imamo kraljevega namestnika, star ter izkušen mož je. O, da bi se lotil plemenitega dela, ljudstvo Iztrezniti! Blagoslavljale bi ga tisočere žene in matere, da, ves narod. Zalibog, da bodo moje besede le glas upijočega v puščavi.
Saj so U pogosto zasužnjeni demonu alkohola najvišji m najnižji takozvani možje.
G- Blaž ZafoSnlk, zastopnik banke »Slavije* v Mariboru, Je Izrazil v sledečih verzih svoje mnenje, da Je najbolj potrebno
Vera, upanje, ljubezen vseh do skupne domovine; Narod izobražen, trezen, •;zgoja vzorna vse mladine, vojsko narodno zavedno, delo vztrajno in dosledno, med seboj strplllvost, sloga, bati pa se samo boga!
Poslano.*
Naznanje slovenskim oMiknjočim umetnikom.
Ker prihaji jo na mene Se vedno nova poročita slov. umetnikov zaradi nepravilnega postopanja pri občnem zboru »strok, udruženja jugosl. nmeti!ikoT>, skličemo pozneje skupni sestanek, ki bo pravočasno objavljen.
Ta sestanek iina povsem namen, dati zadoščenje onim gg. umetnikom, ki niso bili vabljen: oa občni zbor in malo globlje pogledati v našo umetniško afero. Gradivo, ki se bo prerešetavalo na tem sestanku, se bo profr.koltrar.o poslalo ne-rodajnim faktorjem v pregled ia v pojasnilo.
Nimate pa ramena, kakor &e napačno dozdeva z nasprotne strani, razdirati in škodovati slov. umetnosti: nasprotno, hočem odpraviti nepravilnost in doseči skupno delovanje. Tako hočem dati vsem pravico in tudi onim. ki nimajo afcad. tz-obrazbe, vendar pa so dosegi: 3 svojo pridnostjo in naravnim talentom veliko na umetniškem polju. Dalje je pereče tudi vprašanje o razstavah v tu- in inozemstvu, o državnih subvencijah, kratkomalo vse, kar se tiče naše skupne koristi S tem se ho podpirala in ne razdirala slov. umetooei.
Event. nove prijave prosim na <Cmet-niško šolo* .Probnda', tehniška srednja šola, Ljubljana. — Akad. slika." Franjo Sterle.
VPRAŠANJE VOJNE ODŠKODNINE
ZA PRIMORCE.
Prejeli smo: Včerajšnji »Clovenec* Je v in en u .več prizadetih^ na nekvalificiran način napadel društvo »Soča*, češ da je obečalo preskrbeti primerne tiskovine za piijtvo vojne škode Primorcev, ki so postal' našj državljani, «ker da misli poskrbeti za vojno odškodninoda po treh tju scclh še nI tiskovine ter da bi biil revni vojnj odškodovanci že dobili vojno odškodnino. ako bi imel kdo smisla za njihov grenki položaj. Končno daje svet naj se »Soča* ne briga ne za veselice In ne za šport, ki jih (!) tako rada prireja.
Ta klobasa vsebuje poleg nevednosti in brezbrižnosti tudi mnogo zlobnostL »Soča* ni nikoli obečala, da bo preskrbela vojno odškodnino, ker njeni voditelji dobro vedo, da tega nc bodo dosegli. Na splošno željo svojih članov se je odločila zbrati ves tozadeven statistični materija!, da ga predloži vladi, da ga ta pri eventu-elnih pogajanjih z Italijo uporabi. S tem pa še ni rečeno, da bo ta akcija imela uspeh. In je »Soča* od vsega začetka svarila svoje člane, »aj si ne delajo iluzij, ker bi bilo razočaranje še mnogo večje. Očitek, da bi bili vojni oškodovanci že dobili, kar jim gre, če bi imel kdo smisla za njihov grenki položaj, je smcien ta zloben. Sc naši rojaki v anekiiranem ozemlju niso dobili odškodnine! Zakaj se pa »Slovenec* ali njegov dopisnik ne zavzame za stvar? Ako doseže ta uspeh, ga bomo slavili vsi Primorci, In uverien! smo, da v prv! vrst! odborniki društva aSoče*, ki so vsi vojn! oškodovanci s predsednikom vred, !n ki so bili in so večinoma še v »grenkem položaju*.
Kar najodločnejše pa zavračamo očita« nje, da se briga »Soča* le za veselice. Konštatiramo, da ga ni društva v Ljubljani, kl bi bilo priredilo toliko poučnih sestankov kot »Soča*, ki bi sistematično prirejalo vsak teden predavateljske večere in ki bi bilo storilo tudi v karitativnem pogledu za svoje člane toliko kot »Soča -. Da ne obeša svojega dela in uspehov veliki zvon, pa ne more omajati nafe;-' zaupanja v to največjo našo organizacij v Jugoslaviji, ker kdor hoče videti, ti vidi, da društvo dela vztrajno in uspež~^ Kar se pa tiče onih tiskovin, naj omerln še to, da jfh »Soča* razpošilja že ves teden, kar b! bi! Slovenčev dopisnik t".i? lahko izvede!, če b! se obrni! na pravo mesto. — Eden v imenu mnogih -Sočor-jev*.
Trgovci In gostilničarji pozor!
I ? lili M, 11|
„ B „ „
* Za vsebino je uredništvo odgovorno 16 v tolikO; v kolikor predpisuj zakon.
» • 9 »
»V
poiioiJljsOziriiiiouM,
Vremensko pomočilo
dne 28. januar'* 1923	Ljubljana 306 m n-i morjett
75.) Franc Pivec, Dobrovce ?t 62, i le dan na d<m polnijo, naj ima vino še
' Kraj opazovanja	ob	Zračni tlak	Zravna, temperatura	Veter	Oblačno 0—10	Psdarine : sa
Ljubljana .	7.	734-6	-55	jug. »ih.	oblačno	— a
Ljubljana .	14.	7324	—3-2	brezvetra		- 1
Ljubljana .	21.	732 6	-4 4	ee«\ rih.		- S
Zagreb . .	7.	762 6	-60	jOg. Tih.		1-0 i
Beograd .	7.	764 7	-50	Tihod		— i
' l>nnaj . .	7.	7628	-70	zapad	ff	— I
Praga . .	7.	—	—	—	—	— i
IsOESOSt. .	7.	7572	-5-0	jn«. vsh.	jasno	~ |
poŠta Hoče pri Mariboru.
tako visoko ceno. Iz teh beznic se gagah i V Ljubljani m barometer dviga, temp. nižja. — Solnee vzhaja ob 7'30, eab.aja ob 16'67.
Posebna komisija bo nakupovala za dvor nsko število težkih konj za kočije in tovorne vozove,	__	_ _
Pogoji:
1.)	Sprejemali se bodo konji lipičanske pasme, belci in zelenci ft. j. belci nekoliko pšenično lisasti), visoki najmanj 165 cm na merski vrvici; stari 4—7 let, popolnoma zdravi, ne žrebci, in sigurni v vožnji.
2.)	Sprejemali se bodo tudi polukivni konji kterekoli barve, toda po dva in dva v paru jednaka; visoki najmanj 170 cm na merski vrvici, stari 4—7 let, popolnoma zdravi in sigurni v vožoji.
3.)	Sprejemali se bodo težki tovorni konji kterekoli pasme in barve, visoki najmanj 165 cm na merski vrvici, 4—7 let stari, ne žrebci. popolnoma zdravi in da sigurno vlečejo voz s po 2000 kg bremena.
Opazka: Vse pismene ponudbe z opisom, po možnosti s fotografijami, naj se pošljejo upravi dvorske konjušnice v Beogradu.
Komisija bo obiskala ponudnike, kojih ponudbe bodo vstrezale; konje bo na licu mesta pregledala in preizkusila ter izplačala kupnino.
pmn
ALO
Najboljše plačam! Za lisičje kože do lOOO K Za kože kune zlatice do 4000 K
Prešernova al. 7. Na dvorišča.
228
assBBassasasBasBssasBsscsaMaaM« a 8
S Medn. trg., sped. I in skladiščna d. d.
aaaaaaaaaas^
e
„Orient"
Uprava kraljeve konjušnice.
Centrala v Mariboru. - Tel. št 90. Podružnica: Ljubljana,Sodna al. 3. • Tel. 263.
Mednarodna rpedicija, carinsko posredništvo, :: oficljelnl špediterji lesnih lndnstrijcev. ::
Interesna skupnost; nC«eHoslavija", Praga; ■	August Dworschak, Wien. ■ ■
Brzojrori oaslor: .Orieatspod.".	281
a
•
e a
e
e
s?
m a m a a a e s a e
s
faaaaaBaafaBBasessesasBaBBeaaaaaB^aeaaeBaBBBaaaaa
r
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani stri^eva "iica
^ . . .	— ...	a___m___i____ ___•.! /i.i!.. sm__21__________1M DnaMmh
ši 2
250 55
Podružnice v Splita,
Trsta, Sarajeva, Gorici, Celju, Maribora.
Delniška glavnica K 50,000,000'—
. Rezerva okrog K 45,000.000-—.
Se priporoča za vse v njeno stroko spadajoče posle.
Prodaja srečke razredne loterije.
Kapa je in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, v&lat in dovoljuje
vsakox'rstne kredite.
Ptuju in Brežicah.
Čekovni račun v Ljubljani št, 10.509. Brzojavni naslov: Sanka Ljubljana Telefon št. 261 ir 413.
I 1
ji
Natisnila Delniška tiskarna, d. <L v Ljabliaoi
II. priloga Jutru" št. 25, dne 29. januarja 1922.
Sokolstvu!
Poslanica Jugoslovenskega Sokol. Saveza o priliki izdajalskega izstopa frankovskega Sokola na Wilsonovem trgu v Zagrebu iz Saveza.
Izstop društva na Wilsonovem trgu.
Sokolsko društvo na Wilsonovem trgu v Zagrebu je z dopisom z dne 18. januarja 1922 naznanilo podpisanemu starešinstvu, da »ovime istupamo iz Jugoslover.skoga Sokolskega Saveza«. — Sklepno je v dopisu izražena prošnja na starešinstvo, naj »to izvoli na znanje primiti<.
Je li tako sklenilo društvo na svojem občnem zboru, ali je to sklenil društveni odbor sam, tega ne vemo; resnica je, da stojimo pred žalostnim dejstvom, ki za enkrat zaključuje dolgotrajno in mučno takozvano zagrebško afero.
Sokolsko društvo na Wilsonovem trgu v Zagrebu je svojo obširno spomenico, kjer izkuša utemeljiti svoj usodni korak, prej sporočilo javnosti, priobčivši jo v 565. številki »Hrvata« z dne 19. januarja 1922, preden jo je prejelo starešinstvo Saveza in preden je moglo ob izključitvi javnosti razpravljati c njej, čeprav je zadeva strogo in eminentno notranja zadeva sokolske organizacije. Društvo se je izognilo naše pravilno službene poti in sokolske discipline, ker je preskočilo — kakor že prej v premnogih slučajih — svojo župo ter. je smatralo za svoj korak ugodneje, ako zamenja pot službe in discipline z mnenjem in s predhodnim sodelovanjem politične javnosti.
Iste metode se je poslužilo isto društvo tudi pred glavno skupščino v Osijeku, ko je svoje resolucije prej priobčilo v političnem časopisu, preden so bile najavljene starešinstvu in preden je mogla skupščina o njih razpravljati in sklepati.
Separatisti gredo svoja pota.
V današnjem primeru torej ne more podpisano starešinstvo storiti nič drugega, nego da — zbrano na svoji seji dne 23. januarja 1922 — soglasno jemlje zgoraj citirani sklep na znanje in Sokolsko društvo na Wil-sonovem trgu v Zagrebu črta iz seznama svojih društev. Isto bo morala storiti tudi župa Zagreb.
O tem obveščamo vse župe in vse članstvo s pripomnjo, da se je imenovano društvo že dolgo pred tem formalnim izstopom samo izključilo iz Saveza, ker že dve leti ni izpolnjevalo nasproti centrali svojih urganizačnih dolžnosti.
Čeprav bi se torej Savez že iz tega razloga lahko poslužil mnogo prej skrajnega disciplinarnega sredstva, da neokrnjeno očuva avtoriteto in sokolsko disciplino — tega temelja vse naše organizacije — vendar tega nismo storili, ker smo pričakovali, da zmaga na Wilsonovem trgu v Zagrebu treznost in stvarnost, ki naj bi zajezila valovom politične strasti in nesokolske razpaljenosti čuvstev pot v posvečene prostore vzvišene sokolske misli!
Izjavljamo, da smo si ves čas razpletka te afere resno in bratsko prizadevali z vsemi možnimi sredstvi in z vsemi močmi pomiriti duhove in naravnati razdiralno in vsak napredek ovirajoče delo na pot pozitivnega ustvarjenja in sokolskega sožitja — toda zadnji akt te trde preizkušnje sokolske zavesti in morale nas je, žal, prepričal, da smo bili V zmoti!
Dejanje govori, aa ravno v tem času, ko se pripravljamo na I. jugo-slovenski vsesokolski zlet, ni več v sokolskem katastru \Vilsonovega trga in da so se naši dosedanji bratje Sokoli s tega trga samovoljno prekrstili v gospodo, ki hoče hoditi svoja pota in imeti svojo usodo v znamenju in v mejah plemenske razcepljenosti!
Mesto narodnega jedinstva — plemenska ozkosrčnost.
Namera te razcepljenosti je planila izrazito na dan v IV. resoluciji Wilsonovega trga, ki je zahtevala od Savezne glavne skupščine v Osijeku zopetno vpostavitev treh plemenskih sokolskih zvez: hrvatske, srbske in slovenske. Hotela je, da se ponižamo iz višav svobode in njenih dobrin v tesne meje predvojnih razmer ter da vržemo izpred jasnega sokolskega pogleda in iz velikih naših nalog silne, pa tudi burne bodočnosti dopolnjevalnega in osvobojevalnega dela najvišje ideale državnega in narodnega jedinstva! Vsa skupščina v Osijeku je to zahtevo odklonila. Po ukazu bistva sokc-iske ideje, ki kaže vsaki plemeniti duši pot le naprej in navzgor, ni nobenemu Sokolu in nobeni Sokolici mogoče kreniti v nižave nazaj, ako in ker stremi vsaki individualnosti vsa njena moralna in fizična svojina, gnana in dvigana od sokolske volje, k popolnosti in dovršenosti. To toliko manj, ker smo že izza 16. januarja 1919 na prvem sestanku za ujedinjenje Sokolstva, ki se je vršil v Zagrebu, vezani z bratsko sokolsko besedo, da poznamo le eno domovino in v njej le eno Sokolstvo!
Ujedinenje našega do pred vojne plemensko razcepljenega Sokolstva se je potem soglasno provedlo na vidovdanskem Sokolskem Saboru dne 28. junija 1919 v Novem Sadu in je bilo ponovno potrjeno na skupščini v Mariboru dne 30. avgusta 1920 in v Osijeku dne 30. junija 1921.
Ali moremo, smemo in hočemo danes samo na voljo gospodov na \Vilsonovem trgu v Zagrebu govoriti drugače?
Držeč se osnovnih sokolskih načel v vprašanju narodnosti in naroda, kakor jih je ugotovil Tyrš, smo postali po evoluciji Jugosloveni, in — gledajoč v bodočnost — smo se postavili na stališče jugoslovenskega realizma, pa smo in ostanemo Jugosloveni!
In sklicujoč se na zaključke vidovdanskega sabora v Novem Sadu leta 1919, na resolucije mariborske (1920) in osiješke skupščine (1921). moramo ponovno poudariti, da stojimo neizprosno in dosledno na načelu narodnega ujedinjena in državnega jedinstva! V tem širokem okviru, ki očrtava vse nalcge, dolžnosti in odgovornosti sokolskega pozitivnega ustvarjenja, ima vsak pripadnik sokolske organizacije in vsaka sokolska enota dovolj prilike in dovolj prostora, da svobodno razvija vse svoje moralne in fizične sile brez ozira na pleme, vero in stalež, toda v duhu napredka, demokratizma in socialne pravičnosti, stremeč za povzdigo lastne in slovanske kulture na poti v človečanstvo!
Kdor Sokol — ta Jugosloven! Kar daš sebi, to daš narodu, domovini in človeštvu! Kultura je kulminacija vseh dobrin, ki so plod dela posameznikov, izpopolniuiočih intelektualno, moralno in fizično v duhu sokolskega bratstva in enakosti sebe kot sestavni in bistveni člen naroda in človeštva!
Kompromisov nI!
Ta naša načela ne poznajo nobenega kompromisa in nobene izjeme. Kdor jih ne priznava, jih ali noče pojmiti ali je pa prevzet od kakršnihkoli drugih nesokolskih idej in vplivov tako bolestno, da ne vidi njih absolutne lepote, veličine in potrebe! Kdor jih priznava in prevzema vase kot bistvenost svojega notranjega sveta in kot smernice in smoter vsemu svojemu življenju in delovanju, je naš in naš ostane! Kdor je Droti njim — izključuje samega sebe iz vrst jugoslovenskega Sokolstva, zakaj izven Sokolstva, uvrščenega v našem Savezu, ni in ne mere biti v našem narodu nobenega drugega Sokolstva!
Z ozirom na te logične zaključke Jugoslovenski Sokolski Savez gospode na vV ilsonovem trgu ne smatra več za Sokole in v zmislu "sklepa Saveza češkoslovaškega - jugoslovenskega Sokolstva dne 16. decembra 1921 v Pragi jih črta tudi Češkoslovaška Obec Sokolska iz števila sokolskih organizacij. Tako je med Wiisonovim trgom in med Sokol-stvom pretrgana vsaka vez po svobodni volji Wilsonovega trga.
Da bodo bratje in sestre točno obveščeni o vsem. kar je v zvezi s to zadevo, je treba naglasiti še dvoje činjenic.
Organizacija Sokolstva.
I.	Organizacija jugoslovenskega Sokolstva se je začela v zmislu vidovdanskega Sokolskega Sabora v Novem Sadu takoj izpopolnjevati in je bila tekom leta 1919—20 skoro dovršena. Tedaj pa se je nekaterim članom Sokolskega društva na Wilsonovem trgu v Zagrebu posrečilo na osnovi osebnih in političnih sporov zanetit: med Sokolstvom razdor, ki je pretil zavzeti čim večji obseg. Vsi poizKusi, da bi se zadeva mirno in za Sokolstvo častno uredila, so ostali brezuspešni, kar smo že zgoraj omenili. Sokolstvo je naskok na edinstvo svoje organizacije sijajno odbilo in ni bilo dostopno za napade, ki so izvirali iz slučajnega političnega položaja v državi. O sporu med Sokoli v Zagrebu je razprav'jala skupščina v Osijeku. ki je vse osebne zadeve izročila Saveznemu razsodišču. Razsodišče -e zadevo po dolgih in stvarnih razpravah rešilo in na podlagi točnih in vestnih preiskav izreklo obsodbo, ki odgovarja dejanskemu položaju, kakor ga je ugotovila obravnava. Razsodišče ni moglo izreči obsodbe tam, kjer ni bilo k temu na podlagi poizvedb opravičeno. Vsaka drugačna trditev je nepravilna.
Nepristranost razsodišča je vzvišena nad vsak dvom. Vanje je osiješka skupščina izbrala pet bratov — med temi tri primorske Sokole — ki do izvolitve niso imeli nobenega stika z Zagrebom ter jim je že zaradi tega 'in pa še posebe zavoljo njihove globoke in iskrene sokolske zavesti priznati absolutno objektivnost
Ena stran je sprejela razsodbo s sokolsko mirnostjo in resnostjo, pokoravajoč se vsemu brez ugovora. Ne tako druga stran!
Vzlic vsem tem faktom je ostalo Sokolsko društvo na Wilsonovem trgu na svojem separatističnem stališču in je tudi odklonilo sleherni sporazum s svojo župo, ki ga je izkušala ponovno doseči.
II.	Wilsonov trg pravi, da »kako naš prijedlog o reorgan!raciji po glavnoj skupštini JSS nije bio usvojen, mi smo sami odlučili osnovati s ostalim bratskim društvima gdje god ih u našoj državi ima posebni Hrvatski Sokolski Savez, a jgmačno če se za ovim primjerom povesti i slovenačka i srpska sokolska društva.«
Wilsonov trg hoče torej nadaljevati s svojim razdiralnim delom tudi med drugimi sokolskimi društvi, dasi nima in ne more imeti z mirni nobenega stika, ker se je sam izključil iz Saveza. Kakšen bo uspeh tega početja, pokaže bodočnost. Mislimo pa. da se ne varamo, ako trdimo, da si je Wilsonov trg že pripravil teren, to je, da je za ta svoj nesokolski čin že pridobil nekoja društva, ki pojdejo za njim, ali pa osnuje nova separatistična društva, kar oboje je ob današnjih političnih prilikah na Hrvatskem mogoče brez težav.
Od 430 Saveznih društev bomo lahko pogrešali ona društva, ki bodo krenila od našega edinstva navzdol v smer Wilsonovega trga, kakor trpimo brez škode, da se nekatera društva — 6 po številu — še niso fuzionirala ter jih torej ne priznavamo za organizirana sokolska društva. Uverjeni pa smo. da bo večina sokolskih društev odklonila vsakega agitatorja, ki se oglasi v imenu Wilsonovega trga. Vrhu vsega dokazuje Wilsonov trg z nameravano ustanovitvijo posebnega Hrvatskega Sokolskega Saveza, da mu je sokolska disciplina popolnoma neznan pojem. Ker ie bil njegov predlog o zopetni ustanovitvi treh predvojnih plemenskih sokolskih zvez v Osijeku soglasno odklon'en. neče upoštevati sklepa večine, temveč hoče s prezirom parlamentarnih običajev in s pretnjo uveljavljenja separatistične samovolje terorizirati večino.
Pripominjamo, da ni Wilsonov trg sodeloval niti na II. pokrajinskem zletu v Osijeku niti na zletu župe v Zagrebu.
Notranji in zunanji sovražniki.
Sedanji voditelji Wilsonovega trga so rajši na stežaj odprli vrata lepih in bogatih prostorov svojega društva uničevalnim vplivom zunanjih viharjev političnih bojev, namesto da bi v svoje društvo dovajali zdrave, poživljajoče in vsako strast pomirjajoče sokove nravstvene in telesne vzgoje, ki naj bi prerojevalno učinkovala na sedanjo generacijo in ustvarjala novi rod, ki mu bodi sreča, moč in bodočnost skupne domovine prvi in edini ukaz!
Sedanji voditelji Wilsonovega trga so iz svojega društva izgnali vse brate in sestre, ki sokolsko čutijo in hočejo delovati po zapovedih sokolske discipline in sokolskih nalog, namesto da bi z veščo roko in z globoko sokolsko zavestjo dvignili svoje društvo iznad nižin vsakdanjosti v višave sokolskih idealov, ki so vredni vsake žrtve, a ki jih ne umeva in ne vidi odurno samoljubje, zaslepljeno od dnevne po!!'ike!
Slavno zgodovino in jasno tradicijo Wilsonovega trga je hpno zasenčila zla usoda, ki so jo nanj priklicali sedanji voditelji. A ko se izteče proces čiščema, se dvigne stari zagrebški Sokol preroien in pomlajen k sokolskemu delu in novemu življenju! Sokol, ptica solnčnih višav, drznih kril in smelega poleta, bo zopet simbol njegove nravne moči in ustvarjajoče energije!
Značilno je, da je Wilsonov trg nameril udarec na jedinstvo jugoslovenskega Sokolstva ravno v času, ko se z vsemi silami pripravljamo na svoj vsesokolski zlet, ki mu bo priča in sodnik ves kulturni slovanski in neslovanski svet! Zdi se, da so naši nekdanji brat'"e na Wilsonovem trgu v Zagrebu stopili v krog notranjih in zunanjih sovražnikov Sokolstva. Ta zla slutnja boli, toda ne poraja obupa. Naša pot drži preko zaprek in neprilik do boja in zmage, ki bo toliko častnejša, kolikor besnejši je naval sovražnih sil!
Poživljamo brate in sestre, ki so in ostanejo naši, naj bodo trajno in neumorno na delu. naj mobilizirajo vse svoje materialne in moralne moči, naj bodo stražarji in organizatorji noč in dan, da poraste sokolska slava do neslutene višine, ki v njej zamre vsako izdajstvo I
Sovražnikov se ne bojte, njih števila ne glejte! V pesti sila, v srcu odločnost, v mislih domovina!
Zdravo!
Starešinstvo Jugoslovenskega Sokol. Saveza.
V Ljubljani, dne 23. januarja 1922.
Starosta:	Tajnik:
Dr. Vladimir Ravnihar, 1, r. Dr. Riko Fux, I. r.
CLAUDE FARRERE:	90
Morski ropar
(Le Flibustier des Mers.)
Roman.
Pri tem pa nadaljuje: «Kapitan Jagnje, morda se spominjate, da sva se že nekoč videla, namreč na Kravjem otoku, takrat, ko sem prišel na posvet Flibustejcev, na večer pred onim junaškim in vendar obžalovanja vrednim podjetjem, ki ste ga izvršili proti mestu Vera-Cruzu ... Takrat sem prišel tja, da Vam sporočim nepreklicna in stroga povelja Njegovega Veličanstva. Spominjam se, da ste mi takrat vi, ... da, vi sami, ... odgovorili sicer zelo uljudno, toda verjeli mi niste. Je-li tako, ali pa se motim? Prosim vas, da mi odgovorite na to odkrito in brez strahu.«
Beseda «strah» pa je takšna, da je Tomaž še ni nikdar slišal, ne da bi se bil zaradi nje razburil. Tudi sedaj odgovori osorno: «Bogami, gospodine moj, ničesar na svetu se ne bojim. Sicer se pa ne motite. In baš ste hvalili moj pogum. Res, imam nekaj poguma, pa tudi kralj ga ima, vrag naj me vzame. Zato pa tudi nisem verjel in nikdar ne bom, da bi tako hraber mož, kakor je naš kralj, mogel groziti tako hrabremu možu, j kakor sem jaz, zaradi takšnih malenkosti, kakor je nekaj povešanih Špancev in nekaj njihovih potopljenih ladij. Pa še celo z najhujšo kaznijo, ki si jo morete misliti? In zlasti še,, ko je eden teh hrabrih mož, namreč jaz, tako zvesto in dobro služil drugemu hrabremu možu, kralju?«
Ponosno se je zravnal na svojem' stolcu in uprl pest ob bok.
Toda gospod de Cussi-Tarin polagoma odmaje a glavo:
«Kapitan Jagnje,» pravi sedaj počasi in s svojim najbolj resnim glasom, «zares je kralj tako hraber mož, kakor vi pravite, in smrtni greh bi bil, če bi midva dvomila o tem. Toda vkljub temu je res izdal ona povelja,
na katera ne verujete, in je zares zagrozil smrt vsakomur, ki se mu ne bo pokoril. Za vse to imam tu dokaz. In da vam ta dokaz pokažem in vam ga prinesem pred lastne oči, zato sem prišel na vašo ladjo v posete.»
Sedaj izvleče iz svojega suknjiča štirikrat zložen papir, ga razvije in proži Tomažu. Bil pa je to natančen prepis «Instrukcije za gospode kraljevske komisarje Njegovega Veličanstva, v posebni misiji za Zapadno Indijo«. Vznemirjen prične Tomaž zlo-govati prve besede, ne brez napora, kajti pisava je zelo drobna. Na srečo še ni prečital pol vrste, ko ga gospod de Cussi-Tarin že prekine.
«Ko boste to vse prečitali,« mu reče z glasom iskrenega obžalovanja, «ko boste torej vse to prečitali, boste verjeli... Gospodine, hotel sem vas pravočasno svariti in vam v to svrho pokazati posebno še vaše lastno ime, napisano tam od lastne roke gospoda de Colberta de Seignelay-a, torej brez dvoma po lastnem kraljevem diktatu.«
Presenečen skoči Tomaž kakor ščuka.
«Kaj, moje ime?«
«Vaše lastno, da!» mu odgovori gospod de Cussi-Tarin. «Vaše celo in polno ime: Tomaž Trublet, plemeniti Jagnje.«
Že je zopet vzel težko čitljivo pisanje iz kapitanovih rok in sedaj kaže s prstom na opazko ob robu, kakor jo je v resnici diktiralo samo Njegovo Veličanstvo. Naj zija Tomaž kolikor hoče, njegovo ime je v resnici tu!
«No?» vpraša namestnik po dolgem molku.
Tomaž pa čita in čita vedno iznova. Zadnji stavek ne spusti več njegovih oči, ampak jih vedno privlačuje, kakor močan magnet: «Kjer pa ne sledi zločinom prava pokora in obžalovanje, se bo naša naklonjenost obrnila proti krivcu in ga trikrat kaznovala...»
Mnenja sem, da sedaj več ne dvomite?« vpraša gospod de Cussi-Tarin.
Tomaž gleda v tla in ne odgovori. Kaj naj bi tudi odgovoril? Seveda
več ne dvomi. Pa ravno tako gotovo tudi ničesar ne razume.
Kraljevi namestnik pa se je vzdignil. «Gospod Jagnje,« pravi sedaj vi-sokomerno in uljudno, »čast mi je, da se poslovim od vas. Povratek v rezidenco je dolg.«
Molče se dvigne tudi Tomaž in vrne odhajajočemu pozdrav. Mehanično.
S klobukom v roki se ustavi gospod de Cussi-Tarin na pragu, pred-no stopi iz kabine, in se nenadoma še oglasi:
«Gospod moj, dovolite mi, da vas nazadnje še enkrat opozorim. Za vašo glavo gre sedaj... Kdor sc odslej odpravi še na morje, ne velja več za korzarja, ampak je navaden pomorski ropar. Da, ropar. To je predvsem bilo, kar sem vam moral povedati. Povedal sem vam. Zbogom, gospod!«
In odide.
Čim je Tomaž spremil svojega gosta do pletene lestvice in se sam vrnil v veliko kabino, se že odpro druga vrata, ki so doslej bila le priprta. V kabino stopi Juana, ki je doslej prisluškovala.
Tomaž sedi in razmišlja. Ona stopi k njemu in ga potreplja po ramah. «No, kako je?« ga vpraša ironično. «Od danes dalje smo pač ponižni, kakor jagnjeca, ker takšna je kraljeva volja? ...No, Tomažek, sinko moj... kje imaš plug in lopato?«
On ne razume: «Moj plug?«
«1 seveda, plug! Saj se mu posvetiš, ali ne?»
On zmigne z rameni in ne odgovori. Ona pa podvoji svoje zasmehovanje z besedo in kretnjo.
«Za glavico ti gre. Tomažek moj! Seveda moraš biti priden, da rešiš to lepo glavico, kajpak! Zanjo se pač stori vse, kar treba! Hajdi, le brž, z grabljami, motiko in brano! Kdaj se izkrcava?«
On zatopota z nogo: «Molči!» za-rjove jezno. «Kdo pa govori o iz-; krcanju?«
Ona hlini, kakor da je silno presenečena.
«0, kako pa, kaj morda... ali se morda ne boš pridno pokoril temu plemenitemu gospodu de Cussi-Tari-nu, svojemu dobremu prijatelju? Kaj ga hočeš žaliti? In se sedaj odpraviti na plenjenje, ker ti je prepovedal?«
On povesi svoj pogled, potem pogleda v drugo stran in zajeca: «Ne ... tega ne ... vsaj za sedaj še ne ..»
Ona pa se zaničljivo zakrohota:
»Strahopetec!« in se zopet zakrohota. «0. saj sem vedela, saj te poznam!«
Tomaž skrči pesti in stopi proti njej. «Kaj si vedela?«
Ona se več ne smeji, samo gleda ga in iz njenih črnih oči švigajo strele:
«Ti si še upaš vprašati?«
On pa zarohni: «Odgovarjaj! .. Kaj si vedela?«
Ona sedaj naperi svoje kremplje vanj:
«Strahopetec!» ponovi. «Vedela sem, da se bojiš, in da se boš pokoril, kakor se pokorno plazi pes, ti pes, ti pes! Vedela sem, da boš srečen, če se moreš za vedno posloviti od borbe in vojne, kakor si vedno pobegnil pred vsakomur, ki je bil res vreden, da se ga bojiš, pes ti strahopetni!«
Sedaj postane, za trenutek se obotavlja pred strahotnim pogledom razjarjenega korzarja.
Minuto pozneje pa že sama zardi zaradi tega obotavljanja, kajti bila je hrabra, in nadaljuje:
«Kakor si pobegnil pred mojimi ljubčki! Kakor si po...«
Ni končala. Prvikrat jo je sedaj udaril, in udarec jo je vrgel ob tla. Nos jej je razbit, vsa usta polna krvi.
On plane proti padlemu telesu, besen, divji, brez pomisleka, pripravljen, da jo bije.
«Molči!» rjove. »Molči!«
Toda z Ijutim naporom se ona dvigne na komolcih in še glasneje zatuli:
«Strahopetec! Nad mene si upaš, na drugega pa ne, pes! Strahopetec! Strahopetec! Pojdi raje na varno in skrij se! Beži! Pojdi in orji svoje polje, ki ga dobiš v dar od svojega
Cussija, v nagrado za svoj pogum! Strahopetec! Strahopetec! Straho-I petec!«
On še vedno bije. Ona pade in končno umolkne, ker je pri koncu svojih sil in svoje močne volje, in od ' bolečine in besnosti prične naenkrat i ihteti. Sedaj jo on pusti, negibno telo pa še obrne z nogo.
Toda ona ni bila nezavestna. Zato | je še slišala, kako poveljuje zunaj na krovu Tomaž z glasom, kakor grom ali rohnenje topov:
«Jadra razvij! Piščalke! Vse na krov, strela božja! Vsak na svoje mesto! Sidra sprem!«
Noč je bila temna, brez lune. Kljub temu je bilo pol ure pozneje že vse v redu in «Lepa podlasica« je zaplula iz luke na debelo morje.
13
Sedem dni pozneje se .ie «Lepa podlasica« zopet vrnila na Tortugo ..
Ta dan so imeli na kraljevskih fregatah veliko veselico. Admiral bro-dovja jo je priredil na čast kraljevskega namestnika gospoda de Cussi-Tarina in obeh kralejvskih komisarjev, gospodov de Saint-Laurenta in Begona. Poslednja dva sta bila sicer le navadna višja kamerala uradnika, toda na tisoč in petsto milj od Ver-saillesa se ne gleda tako strogo na etiketo. Pač pa so bili vsi uradniki vsega otoka povabljeni na to pomorsko veselico. Admiralska fregata je bila slavnosno odičena in ovešena z venci in zelenjem. Povsodi vihrajo zasave. Fregata izgleda bolj kakor palača. Na zadnjem krovu je postavljen velik šotor iz rdečega karmezina z zlatimi resami. Pod tem šotorom posedejo plemiči k raznim pijačam, kakor so, vinu, pivu, moštu, limonadi. Pa tudi čokolade je bilo dovolj, sadja in peciva. Vsi so se posluževali teh hladil in na moč napijali na kraljevo zdravje. Čeprav se je traktiranje začelo še-Ie popoldne, se je že mnogo pred solčnim zatonom razšijila nalezljiva in glasna veselost. Povsodi so se oglašale pesmi, prešeren smeh in sploh vesel šunder.
črni
ABCDEFGH
H
cg	<
03	|
0	I
pH	ž
<8 2
r jj §§	■ ■
B BPŽ	* rofs
11 H W$M	
11 II	H IH
pii	M « m$
jjjf ju	šm^itM^
HJBB	
co
fD
3
■a
s.
o
N O
ABC
D E F G H beli
črni
ABCDEFGH
00 H
>» s
ti s 0 s
(S
Z
P
in. imi in šii
UP w P||f $ ipp UP i
m šllr/	■
m;~ m Am A
i__m.I_wm._
CD
3
sa
3
PC n>
v>
n rt'
C/! OJ
•o o
m
N O
ABCDEFGH beli
Pri prvotni rešitvi naloge št. 15 se nam je zadnjič vrinila pomota. Rešitev se glasi pravilno: 1.) DI — Fl, 2.) Fl —HI,
3.) HI — Gl, 4.) Gl — Fl, 5.) 6.) BI —Al (šah!), 7.) El —BI
Tvorničko skladište papira
nudja uz najjeftinije cijene:
Novinski papir nesatinirani
vel. 58 X 84 i 63 X 95, Tiskovni papir srednje fini
satinirani vel. 63X95, Kuler papir u četiri boje
vel. 63 X 95, Omotni papir u rolama, Omotni papir u arcima, Ljepenka, Listovni papir, Papirnate vrečice, Pisači pribor kao i sve ostale vrsti papira:
ST. KUGLI (L.MILLER)
200	Zagreb.
Dular E Fabiani .TSSSL
Zaloga: Skladišče Balhan, Ljubljana.
c-
tr
OGLAS.
Advokat Petar M.Vučkovič
večletni sodnik in načelnik oddelka za sekvestre v ministrstvu pravde
je otvoril svojo odvetniško pisarno v Beogradu, Kneza Lazara ul. št. 1.
211 J
V?
TRGOVSKA BANKA D. D. V LJUBLJANI.
Vabilo na subskripcijo delnic.
Trgovci, industrijalci in obrtniki ljubljanskega in mariborskega okrožja so sklenili ustanoviti lasten deiarni zavod, kateri naj ostane v rokah izključuo trgovskega, industrijskega in obrtniškega stanu in kateri naj v prvi vrsti varuje interese trgovcev, industri jalcev in obrtnikov, ter naj se v najkrajšem času razširi na teritorij vse Jugoslavije
Minister za trgovino in industrijo je z odlokom z due 28. novembra 1920., št. VI. 3888, dovolil ustanovitev delniške družbe z imenom
Trgovska banka d. d. v Ljubljani
in so bila tozadevna pravila od deželne vlade za Slovenijo s sklepom z dne 11. januarja 1922, št. 80/22, potrjena.
P» § 5 putrjen.h pravil znaša delniška glavnica 10,000.000 K in je razdeljena na 2 .000 v gotovini polno vplačanih delnic po 400 h.. Delnice se glase na prinosca. Delnitka glavnica se bo s sklepom občnega zbora zvišala ua 30,(XX) 000 K t iz.lajo nadaljnjih delnic Glasom pravil zamoremo izdati najprej osnovno glavnico po 10,(.00.000 K, katero oddajamo v javno subskripcijo, i. t
25.000 delnic po 400 K nominale.
Cl — El, šah-mat.
Samostojen korespondent
za slovenščino z večletno prakso, se išče za takojšnji ali poznejši nastop. Prednost imajo oni, ki so vešči v knjigovodstvu in obvladajo srbo-hrvaščino.
Ponudbe s prepisom spričeval ter navedbo referenc na	196
Parno veležganjarno Robert Diehl, Celje (Slovenija).
piMiMiHiaM.——--..^M.MiiBBBaaBaaHaM
P-Najstarejša špedčcijska tvrdka v Sloveniji-"S
| R. RANZINGERl
I Ljubljana špedcijska pisarna	Jesenice |
i Podjetje za prevažanje blagi južne železnice. Brzovozni in tovoru) nabiralni	■
I promet iz Avstrije in v Avstrijo. Zacariujeuje. Podjetje za prevažanje pohištva.	|
Skladišče s posebnimi zaprtimi kabinami za pohištvo.	g
■ Brzojari: Ranztnger.	Internrban telefon 60.	■
(■»■^■■■■^■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■•MaJ
15«
trgovska delniška družba, v Mariboru
Ceno za podpisane delnice je pri gubskripciji plačati v goto ini.
1.	Dein ce se prepuste po kurzu 4U0 K več 80 K za emisijske stroške.
2.	Delnice participirajo na čistem dobičku poslovnega leta 1922.
3.	Delnice se bodo izdale v komadih po 1, 5 in 25 delnic.
4.	Reparticijo delnic izvrši pripravljalni odbor. Rok za podpisovanje delnic se prične dne 20. januarja 1922. in neha dne 4. februarja 1922 Prijave sprejemajo: V Ljubljani: Kmetska posojiluica ljubljanske okolice ter Slovenska trge
pa Krediiuo društvo mestne hraniluice. Orožnova ulica 2.
Vsak pndpisovalec dobi od vplačilnega mesta potrdilo o številu subskribiranih delnic in o vplačanem znesku. Subskriberitom se bo o dodelitvi delnic por čalo. Ako bi se posamez iim subskribeutom ne moglo dodeliti polno število podpisanih delnic, se vplačani zueski pridrže in se bo dodelitev manjkujnčih deluic izvršila pri novi gubskripciji, katera se razpiše takoj po občnem zboru. I'o dodelitvi delnic se izroče subskribentom proti vrnitvi potrdil o podpisaaih delnicah začasna potrdila o številu vplačanih in dodeljenih deluic. Delnice se izroče pozneje proti vrnitvi začasnih potrdil Po § 16. pravil daje ua občnem zbora vsakih 25 delnic po eu glas.
V Ljubljani, dne 20 januarja 1922.
Doleno Frano, lesni industrijalec, Šk»fja Loka. Arnejo Ana, lesna trgovka, Jesenice Oolob Frano, tovarnar, Ljubljana-Vič. Gerkman & Lenasl, veletrgovina, Ljubljana Gaspari & Fanlnger, veletrgovina, Maribor. Gajsek Martin, trgovec Maribor. Hartman Peter, traovec, Ljubljana. Hedžet & Korltnlk, veletrgovina, Ljubljana Hoohnegger & dragov! lesna industrija M,rib.*. Hudovernlk & Co., lesna industrija, Radovlnca. Javornlk Josip, lesni iudustrijalec, Žalna. Ilo Ivan lesni trgovec Ribnica. Jug & drug, lesna trgovina, Maribor. Dr. IrgoUd Fran, in lustrijalec, Maribor. Dr. Kobal Alojzij Ljubljana. Ko-stevo Ivan, veletržec, Ljubljana. Korenčan Ivan, veletržec, Ljubljana. Koražlja Ivan, trgovec, Maribor Kravos Ivan sedlarski mojster, Maribor Krlžnlč Alojz, lesni industrijale Maribor. LUleg Alojz, veletrgovec, Ljubljana R Lukman vele' tržeč, Ljubljana. Majer Fran, irgovec, Maribor. Meden Viktor, veletržec, Ljubljana. Medloa Fran, veletržec Ljubljana Men-olnger Tomaž, veletržec, Ljubi mia. Novak Fran, brivski mojster, Maribor. Oset Klloi, trgovec, Maribor Plnter & Lenari veletrgovina Maribor. Plvljakovlč Nlclfor, carinsko in spedicijsko podjetje, Maribor. Pogačnik Anton' lesna industrija, Pod' nart Pogačnik Frano, veletržec, Ljubljana. Dr. Rekar Ernest, lesni industrijalec, Jesenice. Ing Rudež era fčak in lesni industrijalec, Ribnica. Rus Ivan, lesni industrijalec, Loi-ki Potok. Sava. lesna .ndustriiska družba, Ljubljana Skaberne A. & E. veletržec. Ljubljana. Sommbiichler Frano. gozdarski m. j.ter, Tržič. . epeo M. k E., veletržec, Ma ilmr Sohnndt Oton, ravnate j blag. oddelka Kmetijske družbe. Ljubljana. Sohnlderltsch Alojz, trgovec. Maribor. Stanoer Hlnko veletržec Ljubljana Steplo Peter, veletižec, L;ubljana Popovlč Janko, veletržec, Ljubljana. Tavčar Jože, veletržec in industrijalec, Maribor Toman & Reloh, veleirgoviua, Maribor Valjak Gjuro. trgovec in restavrater, Maribor. Welzl Vilko, veletržec Maribor Velka Gora, lesna industrijska družba, Ribnica. Veroviek Jurij, vel.trfec, Ljubljana. Worsohe Kari, velstrže« Maribor