Lpto II. Poštnina pliCni n gotovini. Liubliana, petek 10. decembra 1920. Ste v. 279. NI UST Cene po pošti: za celo leto . K 8^'- za po! leta . H ¥Z — za četrt leta. K Elza 1 mesec. . H V— Za Ljubljano mesečno 7 K Za inozemstvo mesečno H IZ'— Uredništvo in uprava: Kopitarjeva ulica št. 6 llredn. telefon štev. SO Posamezna številka 60 vin. NEODVISEN DNEVNIK Posamezna Številka 60 vin. Brezpogojni boj za avtonomijo! Včeraj se je zbralo načelstvo Ljudske stranke v Ljubljani na važno posvetovanje. O delu za avtonomijo slovenskega in hr-vatskega ljudstva je poročal dr. Korošec. Načelstvo je nato po obširni razpravi sPrejelo naslednjo izjavo, ki ima biti brezpogojna smernica za delovanje poslancev Mudske stranke v konstituanti: »Načelstvo S. L. S. je vzelo z odobravanjem na znanje, da je dr. Korošec ob Posvetovanju ministrskega sveta dosledno vztrajal na strankinem avtonomističnem načrtu. Načelstvo S. L. S. odklanja ustavni ttacrt ministra dr. Markoviča in nalaga svojim poslancem, da vztrajajo, zvesti vsem načelnim točkam volivnega programa S. L. S., v ustavotvorni skupščini brez- pogojno na avtonomističnem programu, ki ga je v imenu stranke predložil njen zastopnik v vladi ministrskemu svetu. Klub strankinih poslancev naj ne vstopa v nobeno kombinacijo, ki ne bi zastopala avtonomističnega programa, kakor ga je S. L. S. zamislila.« To je maršruta za ljudske poslance, katerih naloga bo, da vse načelne točke našega programa zastopajo z isto odločnostjo in brezobzirno vnemo, kakoršna je v socialno in politično razruvanih razmerah potrebna. Poslanci odhajajo na delo in boj; ljudstvo pa bo njihovo prizadevanje, motrilo in sodilo. Ljudske stranke v eno fronto! Položaj v naši državi je jasen. Zedinjenje se je izvršilo pod vodstvom krogov, ^ nimajo nič skupnega z ljudstvom. Le-ti s° se pod geslom jugoslovanstva na razva-‘>nah vsega bivšega dokopali do vlade in Postali so vodilni mnogi taki elemeti, za katere je nova država bila edina in najlažja rnožnost, da sedejo k polni mizi. Če bi o'lo le količkaj mogoče, ne bi ti elementi nikoli sklicali konstituante, ki bo, ako bo Prav razumela svojo nalogo, z vladajočim režimom lahko kmalu pomedla. Ti krogi, ki so vzeli v zakup državo, narodno edinstvo in jugoslovanstvo, se trdovratno drže svoje od nikogar ne sankcionirane provizorične oblasti. Zdaj ko je vsa suverennost prešla na konstituanto, bi radi ustvarili položaj, ki bi konstituanto vezal na dosedanje vladajoče stanje. Ker ta gospoda menda uvidi, da s takimi rečmi kakor je prisega, ne bo napravila nobenega efekta, je hotela z ustavnim načrtom ministra Markoviča napraviti poizkus zbrati okoli sebe večino in na ta način že £daj ustvariti tako razpoloženje, da bi se lahko en del konstituante že predhodno ožigosal kot »protidržaven«. Tudi to se je ponesrečilo. Slovenski in °ba hrvatska ministra so predložili svoj ^stavni načrt, oziroma oddeljeno mnenje. Markovičev načrt je namreč zadel na Splošni odpor vseh mas v naši državi in Vseh tistih, ki smatrajo, da se zedinjena Jugoslavija ni osnovala zato, da dobivajo Reakcionarji »nacionalni« patent na izko-r‘ščan]e delovnega jugoslovanskega ljudstva. Navsezadnje so reakcionarcem teme-jjito prekrižali vse račune hrvatski seljaki. •\akor se vidi iz njihovega zborovanja, hr-vatski seljaki niso toliko državnopravna sfranka, separatisti, ampak v prvi vrsti so-cialno-gcspodarska stranka, ki teži za koalicijo vseh jugoslovanskih seljakov od Hubjane c]0 Sofije. Ker so ti seljaki po sv°ii ogromni večini proletarci, se gibanje lrvatskih seljakov čisto naravno vključuje v splošni demokratični pokret v Ju-:/ iii in se le iz tega stališča inore pra-. n° razumeti. V teh stremljenjih je ne-1?-nierno več resnične ljubezni do skupne domovine jugoslovanskega delovnega naroda in smisla za resnični blagor države nego v vseh frazah in klečeplaznih izjavah dozdaj vladajoče »državnotvorne« klike. V tem je tudi poroštvo za uspešno in plodotvorno delo konstituante. Tu se bodo morale koalirati vse stranke, ki predstavljajo misli, želje in težnje delavnega ljudstva, da skupno podrejo nasip, ki so ga zgradili okoli države reakcionarji. Pasti mora njihova ustava, njihovo pojmovanje države, kapitalistični temelj njihovega državnega naziranja. Naša Ljudska stranka je od svojega početka stala na tem stališču in ga zvesto varovala. Od početka je bilo potrebno, da vse večje stranke pomagajo osnovati provizorično vlado in pri njej sodelujejo, da se sploh omogoči skupna država. Zdaj ko je le-ta zasigurana, so demokratične stranke v blagor ta - iste države. Saj je naša Ljudska stranka že 21. novembra 1918 leta izrekla, da »hoče po uspešni borbi za narodno samostojnost v najtesnejši zvezi z ostalimi demokratičnimi elementi našega troimenega naroda truditi se, da se ustvari krepka, to je na trdnih temeljih demokracije sloneča zgradba nove države. Za zmago demokratičnega načela bo Ljudska stranka razvila vse svoje moči. Ljudska stranka izjavlja, da je za republiško obliko vladavine, poudarjajoč, da vidi pred vsem v taki obliki vladavine garancijo za demokratični ustroj države.« Iz tega se razvidi, kako bistro in jasno je Ljudska stranka že v začetku zjedinje-uja razumela nalogo, ki bo nastopila po zasiguranju skupne države v Jugoslaviji za vse demokratične stranke. Ta moment je zdaj tu. Zato je čisto logično in čisto naravno in ni absolutno nobenega dvoma, da bodo v konstituanti vse ljudske stranke moralno tvorile en sam blok, da z realnim delom, brez nevarnih pretresljajev, pametno pa sigurno popolnoma vržejo ob tla politično in gospodarsko reakcijo. Zato je potrebno, da se konstiluanta ne da uplašiti in svojo nesporno suvereniteto udejstvuje mirno, a odločno. Potem bo ljudskim strankam zasigurana zmaga, če ne takoj, pa kmalu! HRvatska zajednica odklanja USTAVNI NAČRT. LDU Zagreb, 9. dec. (ZNU) »Hrvat< P°roča, da je bil v torek politični sestanek '•agrebške organizacije hrvatske zajedni-e®i na katerem so razpravljali o nadaljnjem postopanju stranke. Z ozirom na za-tfve, da se mora v konstituanti položiti Prisega, so sklenili, da bodo šli poslanci 1Jrvatske zajednice v Beigrad in tam delali to, da sc taka odredba odstrani iz poslovnika. Načrt ustave so soglasno odklonili. KADI BARANJE. l-IH! Budimpešta. 9. decembra. (MKU.) kapram poročilom listov, ki so tičejo poga-katera vodi Bela Lindtner v Belgradu l-ndi ustanovitve bantujsko republike pod protektoratom kraljevine Srhov, Hrvatov in Slovencev, doznavn 'Magyur Orszag <> tališču '"adžarske vlade, ki da st' ho najprej prepričala 0 verodostojnosti te vesti in ako ,|e vest • **sni(’iin, da opozori tia te mahinacije vrhovni Mad/aiska vlada ho zahtevala, tla se na žaluje hujskanje ustavi in ho vztrajala pri tem, da se tudi jugoslovenska vlada drži določb mirovne pogodbe v vseh podrobnostih. Jugoslovenski poslanik v Budimpešti Milojevič je izjavil sotrudniku imenovanega lista, da so omenjene vesti brez avtentične podlage. V bantujskem vprašanju stoji vlada kraljevine Srhov, Hrvatov in Slovencev na stališču spoštovanja podpisanih mirovnih pogodb, tedaj tudi trianonske mirovne pogodbe. PLEBISCIT NA GRŠKEM. LDU Pariz, 8. decembra (Brezžično.) Brzojavka iz poluradnih virov javlja, da se je ljudskega glasovanja na Grškem udeležilo 300.000 volivcev več, kakor pa je bilo udeležba pri volitvah v parlament. Samo 2 odstotka glasovalcev se je izj vilo zoper Konstantina. I racija je z nekaterimi malimi izjemami skoro vsa glasovala za kralja Konstantina. V garniziji v Smirni je od 12.000 čast nikov in vajakov, ki so se udeležili glasovanja, glasovalo samo 900 častnikov in vojakov zoper Konstantina. V provinciji je 80 odstotkov Venizelosovih pristašev glasovalo za Konstantina. Bolgarija v Zvezi narodov. LDU Ženeva, 9. decembra. (DunKU.) Peta komisija je na podlagi dopolnilnih določb sklenila predlagati skupščini, da se Bolgarija sprejme v zvezo narodov. Francija se je glasovanja vzdržala. Komisija je dalje sklenila, da se danes še ne more izjaviti za sprejem Estonske, Latiške, Georgije in Armenije, da pa se mora zveza narodov izreči za njihovo pripustitev k tehničnim organizacijam. Sprejem Litve se bo obravnaval jutri. Papežev dar otročičem. Od daru sv. očeta Benedikta XV. otročičem (bambini) kraljestva SHS, je aposto-ska nunciatura v Belgradu odločila in poslala za ljubljansko škofijo škofijskemu ordinariatu znesek 30.000 din. - 120.000 K, da se ta vsota razdeli po namenu svetega očeta. Radi tega se razpisuje s tem za revne otročiče v starosti do osem let 1500 darov po 400 K in 3000 darov po 200 K. Pri razdelitvi bo merodajen sledeči red: 1. popolne sirote, ki se oskrbujejo od dobrih ljudi ali v sirotišnicah in zavetiščih; 2. na pol sirote; 3. otročiči revnih krščanskih staršev; 4. nezakonski otroci, ako so matere revne in nadalje nesvarnega življenja. Prošnje za te darove naj obsegajo sledeče podatke: a) rojstne podatke otrok, b) podatke o starših ter, ako še žive, o njih zaslužku, c) število nepreskrbljenih otrok v rodbini in njih starost; d) bivališče (stanovanje) rodbine. Resničnost podatkov v prošnji kakor tudi potrebnost in vrednost podpore naj potrdijo župni uradi. Za Ljubljano je dodati prošnji tudi potrdilo zglaševalnega urada pri policijskem ravnateljstvu glede stanovanja. O otrocih, ki se oskrbujejo v zavodih, naj pošlje potrebne podatke vodstvo do-tičnega zavoda ter naj hkrati tudi navede, katere prejemke zavod že dobiva za do-tične otročiče. Prošnje je vložiti pri ordinariatu do 31. decembra 1920, Prošnje z dežele naj se pošljejo škofijstvu putom župnih uradov. Škofijski ordinariat v Ljubljani, dne 8. decembra 1920. Anton Bonaventura, škof. AMERIKA ODKLANJA. LDU Pariz, 9. decembra. DunKU.) Kakor se poroča iz Washingtona, je vlada Zedinjenih držav odklonila povabilo zveze narodov, naj pošlje v komisijo za splošno razoroženje svoje zastopnike. MIR MED RUSIJO IN POLJSKO. LDU Varšava, 8. decembra. (Orient.) »Kurjer Poranny« javlja iz Rige, da je na konferenci spodministrom Dombskim ruski delegat Joffe sprejel predlog zunanjega ministra Sapiehe, naj se določi, kdaj se bo sklenila mirovna pogodba. Joffe je izjavil, da je pripravljen, končati pogajanja pred Božičem in je predlagal, naj -se potem takoj začnejo gospodarska pogajanja. Sovjetska vlada namerava dovoliti Poljakom gotove koncesije, da tako ugladi pot k obojestranskemu zaupanju. Ruska delegacija je predložila dva iztisa Čičerinovega odgovora na Sapiehovo noto. čičerin predlaga, naj se določi termin podpisa mirovne pogodbe na podlagi direktnega sporazuma med obema delegacijama v Rigi. PREKI SOD NA MAŽARSKEM. LDU Budimpešta. 9. decembra. (MKU.) Po prelcem sodu je bil obsojen na smrt na vislicah Atila Humbold, ki je bil obdolžen, tla je v hotelu Britania mučil osemdesetletnega trgovca Davida Weissa in mu izsilil 150.000 kron. NA BATINE OBSOJEN TAT. LDU Budimpešta. 9. decembra. (MKU.) Po prekem sodu je bil obsojen devetnajstletni žepni tat Arpad Weiss na tri leta zapora in 15 batin. To je prvi slučaj, da se je izvršita kazen z batinami. Na robu. (Iz delavskih krogov.) Kot nalezljiva bolezen se širi brezposelnost iz ene tovarne v drugo. Enkrat dajo v tej tovarni delavce na dopust, drugič v drugi, ali pa jih celo odpustijo. Tako gremo vedno večjemu pomanjkanju in bedi nasproti. Naša javnost in gotovi ljudje se bavijo z raznimi gospodarskimi zadevami, kako investirati kapital, da bo večje obresti donašal ali da bo bolj na varnem. Kako pa odpraviti brezposelnost in dvigniti s tal našo industrijo, da bi se s tem olajšalo stanje bednega delovnega ljudstva, to jim je deveta briga. Seveda ne pomislijo, da bi brez delovnega ljudstva ne imeli toliko kapitala in bi jim ne hasnile ne moderne tovarne ne stroji, ako bi tega ne bilo. Gotovim ljudem je to samo ob sebi razumljivo, da delavec visi na klinu, s katerega je treba kar sneti, kadar ga potrebujejo; ko pa se izrabi, izrabljenega zopet lahko obesi na kljuko ali vrže na cesto. Ker gredo vsi, tudi tisti, ki sede na ministrskih stolčkih, s tega stališča, je za nas samo po sebi razumljivo, da mora vladati brezposelnost. Poglejmo v Nemčiji železno industrijo! Po poročilih stane v Nemčiji surovo železo q 280 mark za izvoz, izdelano pa 240 mark. Če to premotrimo, vidimo pametno gospodarsko politiko, s katero se zasigura doma dobra konjunktura, s tem zmanjša brezposelnost in na drugi strani pa prisilijo druge države, da kupujejo namesto surovin izdelke. Sedaj pa poglejmo tostran plota, kaj se pri nas godi. Mi kupujemo usnje naših kož v tujih državah ceneje kot pa doma. To je potem vzrok, da je usnjarska industrija in ž njo delavstvo na tleh. Vprašamo se, zakaj to? Zakaj morajo biti v drugih državah pametni ljudje, pri nas pa ne? Odgovor na to je pač ta: Ako bi bili pri nas pametni ljudje, bi pa z veriženjem ne bilo nič. In to bi ne bilo po godu raznim bankirjem in verižnikom, ki se smatrajo za steber države. Vsa naša politika gre za tem, da dovede državo popolnoma v prepad; na robu smo že itak. Namesto da bi se gledalo na blagor splošnosti in na pošteno življenje delovnega ljudstva, se gleda na profite bank. Katera država je bila bolj trdna, ali ona, kjer se je delovno ljudstvo zatiralo, ali ona, kjer je bil zadovoljen delavec in kmet? Država bo močna samo. ako bo vladala pravica, poštenost in pamet. Zato že dve leti jadramo v kalinah. Obrnimo vendar enkrat ladjo in pojdimo tja, kjer je resnica in pravičnost. Ako pa mislijo politiki iti to pot tudi vnaprej, potem pa si na jbodo svesti, da si bosta delavec in kmet izbrala za krmilarje in veslače take ljudi, ki bodo jadrali k cilju za blagor splošnosti. Svesti si naj bodo, da ne bo pomagalo orožje, ne bodo dosegle puške in bajoneti svojega namena — volja človeka je močnejša kot vsako orožje. Geslo naj bo: dvigniti našo industrijo, zmanjšati brezposelnost in zadovoljstvo se bo zopet zazrcalilo na obrazih delovnega ljudstva. SLABI FINANČNI POLOŽAJ AVSTRIJE. . LDU Dunaj, 9. dec. (DunKU) — Pri zveznem kancelarju dr, Mavrju je bil danes razgovor s funkcionarji Anglije, Francije, Italije in Zedinjenih držav. Zvezni kancelar je naglašal hudo finančno in prehranjevalno krizo Avstrije. Minister za prehrano dr. Griinberger je naznanil, da je neobhodno potreben nakup 60.000 ton ameriškega žita in financiranje tega nakupa. Finančni minister dr. Grimm je obrazložil finančne razmere. Zvezni kancelar dr. Mayr je izvajal po izjavah resortnih ministrov, da more viada nositi odgovornost za poslovanje v sedanji hudi krizi le tedaj, Stran 2 »Večerni list«, dne 10. decembra 1920. Štev. 27^ ako bo pravočasno dobila kredite, ki jih je predlagala reparacijska komisija. Poslaniki so obljubili, da bodo svojim vladam sporočili prošnjo zveznega kancelarja za pospešitev akcije. NOVI AVSTRIJSKI ZVEZNI PREDSEDNIK. Dunaj, 9. decembra. (Izvirno). Za predsednika avstrijske zvezne republike je bil danes izvoljen dr. Mihael Hainisch, ki je nevtralec ter je kot pisatelj deloval praktično na socialno-političnem in narodno-gospodarskem polju. Dr. Hainisch je sin znane učiteljice ženskega prava Marijane Hainisch, ki je predsednica zveze avstrijskih ženskih društev. Dr. Hainisch je veleposestnik v Glognitzi, po svoji ženi roj. Tigdor pa je tudi udeležen pri vele-industrijskih podjetjih. Bil je tudi svojčas generalni svetnik avstroogrse banke ter je postal znan po svojih gospodarsko - političnih spisih. * POMOČ ZA PROSVETNE NAMENE. LDU Belgrad, 8. dec. (ZNU) Prosvetno ministrstvo je odobrilo kredit 25 milijonov dinarjev jugoslovanskemu udruženju učiteljev za pomoč za prosvetne namene. POSLOVNIK ZA KONSTITUANTO. LDU Belgrad, 8, dec. (ZNU) Danes popoldne se v predstavništvu vlade sestane parlamentarni odbor radi končnega redi-giranja poslovnika. PoEitiine novice. -j- Kdo je pravi vrhovni vladar v Jugoslaviji. »Republika« piše v članku »Pravi suveren med drugim: »Jugoslavija odnosno država SHS še nima svojega kralja niti ga je kdaj imela. Srbija je imela svojo dinastijo in svojega vladarja, a imela je to tudi Črna gora. Toda ne Srbije ne Črne gore ni več kot posebnih držav. One ne moreta novi državi vsiliti ne svojega lokalnega imena, ne svojega grba, ne svoje pravoslavne vere, ne svoje ustave, ne svoje notranje organizacije pa tudi ne svoje dinastije. Začasno se je z delom političnih činitetjev — ne da bi se vprašal narod — ustvarila državna zajednica z začasnim narodnim predstavništvom in začasnim regentom. Narod ima po svojih izvoljencih absolutno pravico, da to sprejme ali pa odbije. Njegova odločitev ni podrejena nikaki pravni sankciji, ker ni niti enega činitelja, ki bi v novi državi imel neke svoje najvišje pravice. Pri nas tačas nimamo niti stalno urejene države, a kamo-li vladarja. Dvanajst milijonov naroda ni dolžno sprejeti tistega, kar jim ponuja Srbija, ki je štela vsega štiri milijone. Nova država si more izbrati obliko vladavine, ime, državnega poglavarja in ustanove po svoji lastni volji. Nihče ji ne more in ne sme ničesar vsiliti od tistega, kar je bilo v Srbiji in Črni gori. — Ako Hrvati in Slovenci, ako Srbi iz Črne gore, Bosne, ali Vojvodine hočejo edinstvo, toda ne v monarhiji — kdo jim sme to monarhijo vsiliti? — Vprašanje je jasno in čisto to: ali so nujnejši splošni narodni interesi ali pa interesi ene družine? Ali hočejo tisti, ki so na čelu državi in ki so ravno zato dolžni, da žrtvujejo tudi svoje življenje za blagor dežele in naroda — doprinesti manjšo in lažjo žrtev, ako se more samo za to ceno ustvariti zanesljivo edinstvo? Ali bi smeli misliti, da je v najvišjih osebnostih manj moralne moči, manj ljubezni za edinstvo, manj požrtvovalnosti, nego so je pokazali priprosti in revni možje iz ljudstva, ki so žrtvovali kri, imetje in življenje zaradi narodnega edinstva?« -j- Nov poverjenik za socialno skrb. Regent Aleksander je imenoval g. Adolfa Ribnikarja za poverjenika za socialno skrb v Ljubljani. Dr. Kukovec menda nima drugega dela ko preminjati poverjenike. Kakor kaže ravno to imenovanje pri tem niso merodajni za dr. Kukovca toliko stvarni razlogi, kakor osebni in strankarski. -j- Češki list o volitvah na Slovenskem. O volitvah na Slovenskem prinaša brnski »Den* z dne 7. dec. temeljit uvodnik, ki razodeva, da so na Češkem zelo dobro informirani o naših razmerah. Čudi se, da iz južnih dežel že cel teden zastonj čakamo končnega uradnega naznanila o izidu volitev in pravi, da to štetje nekoliko balkansko diši. Pač pa so znane številke iz Slovenije. Prva telefonična poročila iz Ljubljane so povedala Čehom »Jutrovo« iznajdbo: strahovit poraz klerikalcev, ki so od predvojnih 95 — 98 odstotkov! padli daleč pod 50 odstotkov. Kmalu pa so konštatirali Čem, da ljubljanski demokratje s takimi racami le skušajo zakriti svojo sramoto. Vendar, pravi »Den«. se mora priznati, da se je dosti glasov SLS izgubilo. Predvsem mandati iz Koroške, Goriške, Notranjske. Dalje so vsi, s sedanjimi razmerami nezadovoljni elementi nasedli volilnim manevrom in lažem nasprotnikov. Sko-ro 30 odstotkov votivnih upravičencev je ostalo doma, ki so skoro izključno pristaši SLS* Končno »Den« izraža zaupanje v razvoj slovenskih ljudskih strank, ki jih čaak težko delo: postaviti trden temelj združenju bratskih narodov. -j- Samoprevara. »Samouprava« dne 8. t. m. priobčuje članek o Radiču, v katerem med drugim pravi, da je bil glavni vzrok, da je Radič pri volitvah dobil tako zmago, nedvomno ta, ker se Hrvati ne morejo sprijazniti z mislijo, da bi se morali odpovedati svoji hegemoniji na Hrvatskern. Tako mnenje je pač samoprevara. Hrvatje po prevratu pač niti od daleč niso mislili na kako hegemonijo marveč so iskreno hoteli biti le enakopravni med tremi brati. Toda potem so prišle batine in puškina kopita in vsa druga zla centralizma in absolutizma. In tu je Radičev odpor proti nasilju dobil še-le razmah in obenem zaveznike, kakor si boljših želeti ne bi mogel. Hrvatska hegemonija je pa na Radičevem uspehu popolnoma nedolžna. -p Nova ureditev cerkvene sodne oblasti po rapalski pogodbi. Kakor poročajo iz Rima, se je sv. stolica po sklepu rapalske pogodbe takoj začela pečati z ureditvijo cerkvenih oblasti v soglasju z novimi mejami med Italijo in Jugoslavijo. Reka se končnoveljavno odcepi od senjske škofije in postane samostojna škofija, ki bo obsegala samo reško ozemlje. V Zadru ostane nadškof, ki pa ne bo več dalmatinski metropolit, marveč bo njegova oblast obsegala samo Zader in otoka Cres in Lošinj. Ostale župnije zadrske nadškofije se priključijo šibeniški škofiji. Šibeniška škofijska stolica se v kratkem izpolni. Sedanji zadrski nadškof dr. Vicko Pulišič bo odstopil ter bo na njegovo mesto imenovan sedanji pomožni škof pl. Borzatti. -f- Srbski republikanci so dobili pri ponovnih volitvah v brezgalniškem okraju še enega poslanca, tako da bo imela srbska republikanska stranka v konstituanti vsega štiri poslance. -j- Strogi Bolgari. Državni pravdnik v Sofiji Janeo je dvignil obtožbo proti ženi bolgarskega generala Georgijeva. Gospa Georgijeva je začasa vojne kupila neko posestvo za 42.448 levov, potem raznih akcij za 12.000 levov in po polomu je poslala svojega sina študirat na Angleško. Državni pravdnik pravi, da Georgijevi dotlej niso imeli nobenega premoženja, a sama generalova plača ni tako velika, da bi si mogli dovoliti gori naštete izdatke oziroma nabave. Iz tega sledi, pravi drž, pravdnik, da si je generalova žena pridobila denar ha nepošten način in zahteva, da se zapre in obsodi. Temu poročilu dostavlja belgrajska »Politika«: »Koliko bi potem moralo biti pri nas aretiranih uradnikov in njihovih žena, ki žive razkošneje nego general Georgijev in ki kupujejo posestva ne za desetine,- ampak za stotine tisočev dinarjev? ...« No, tudi to so še malenkosti. Vest bi se morala izprašati predvsem tistim, ki so bili pred vojno ali popolni nemaniči ali pa so posedovali le skromno premoženje, pa so tekom vojne postali milijonarji, si kupili veleposestva, večnadstropne hiše, avtomobile itd. Kdaj bomo pri nas dobili vlado, ki bo imela pogum, poseči v to zalego? Dnevne novice. — Nov kovani drobiž v prometu. Finanč-ministrstvo je izdalo naredbo, po kateri se stavlja v promet novi kovani drobiž po 5, 10 in 20 par. Državnim blagajnam in uradom je naročeno, da morajo ta drobiž sprejemati. — Misijonske pridige na praznik sv. Treh Kraljev. Vsled prošnje vodstva Družbe sv. Petra Klaverja opozarjamo čč, gg. župnike in cerkvene predstojnike, ki mislijo v svrho pospeševanja od papeža Leona XIII. vpeljane in od sv. očeta Benedikta XV. ukazane zbirke darov za afri-kanske sužnje, na praznik sv. Treh Kraljev, ali kjer je primernejše, nedeljo prej ali pozneje, imeti ali oskrbeti pridigo o afrikanskih misijonih in o žalostni usodi afrikanskih sužnjev, da jim imenovana Družba brezplačno daje osnovo take pridige kakor tudi tozadevne letake o suženjstvu v Afriki, ki naj se po pridigi razdele. Blagovolite jih (letake v poljubnem številu) naročiti pod naslovom: Družba sv. Petra Klaverja, Ljubljana, Miklošičeva cesta. — Otroci in kino. 28. m. m. se je na Dunaju ustrelila 13 letna hčerka neke ločene stotnikove žene. Dekle je bilo tisti večer v kinu; ko je prišlo domov, je šlo v podnajemnikovo sobo, vzelo s stene vojaški revolver in si pognalo kroglo v glavo. Deklica je veliko hodila v kino in je splošna sodba, da si je vzela življenje pod neposrednim vtisom kinematografske predstave. — Za rokodelsko šolo v Dubrovniku je bilo zbranih nad 2 milijona kron. Šolo začno v kratkem graditi. — Božene počitnice na hrvatskih srednjih šolah bodo trajale topot od 23. t. m. do vključno 12. januarja 1921. — Položaj ruskih beguncev. Zadnjič smo čitali v belgrajskih listih poročilo o ruskem generalu, ki si v Belgradu služi kruh kot navaden čevljar. Danes čitamo v istih listih o predsedniku sodišča v Kijevu, ki sedaj po belgrajskih ulicah prodaja časnike. V Carigradu so ruski begunci večinoma brez strehe in v svojem obupu iščejo rešitve v smrti. Tako propada del ruske inteligence. Nekdanji bur-žuji so postali proletarci. In vendar je tudi ta usoda ruskih beguncev še vedno manj strašna, nego usoda ruskega proletariata, ki je ostal doma in mora poleg popolne brezpravnosti prenašati šibo lakote, kuge, vojske in umiranja pod rabljevimi rokami. Kje je korist socialnega prevrata na Ruskem? V razkošnem življenju nekaj boljševiških voditeljev? — Židj'e pred našim pragom! Nova avstrijska vlada hoče končno zadostiti zahtevi domačega prebivalstva in izgnati ga-liške Žide, ki so se bili za časa vojne priselili na Dunaj. Večina teh Židov se pa noče vrniti na Poljsko, katero so itak že objedli do kosti, marveč hočejo zaposesti Jugoslavijo. Potem našemu ljudstvu trikrat gorje, ker bo moralo delati zgolj za te nenasitne kobilice. Poklicane oblasti naj ne dovolijo naselitve v naši državi, niti enemu novemu Židu! Drugače se bo moralo ljudstvo samo pravočasno otresti te golazni. — Nacionalizacija mlinske veleobrti. V Zagrebu oe je ustanovila delniška družba za mlinsko in gospodarsko industrijo, ki je prevzela velike paromline v Subotici, Bajmoku, Novem Sadu, Karlovcu, Zagrebu in Dardi, ki so bili last peštanskega koncerna »Viktoria«. Novo družbo tvorijo izključno hrvatski narodni denarni zavodi; temeljna glavnica znaša 120 milijonov kron ter je to največje mlinsko podjetje v Jugoslaviji. — Obrtniški dan v Zagrebu se vrši 12. t. m. Sklepali bodo o ustanovitvi vajeniškega doma. — Mestna aprovizacija v Zagrebu je sklenila, da nabavi večje količne banatske moke, ker je mogoče, da bodo cene moki znatno poskočile. Istotako bo nabavila večje množine sladkorja in preskrbela občinstvu za božič svežih jajc, ki so na zagrebškem trgu radi izvoza postala redkost. — Po deset do dvanajst samoumorov na dan se pripeti v Budimpešti. Teh ljudi pač ne žene v smrt toliko obup nad samim seboj, kolikor obup nad splošnimi razmerami na Ogrskem. — Velika tatvina v Zagrebu. Glasom re-darstv. dnevnika št. 270 z dne 30. novembra 192Q je bilo 23. novembra 1920 popoldan v stanovanje Mandiča Girsona v Zagrebu Boskovi-čeva ulica 4. po neznanem storilcu vlomljeno in pokradeno: 1 prstan i/. platina z 2 briljantoma vreden 100.000 K, 75 napoleondorov vr. 33.750 K, 3 zlate turške lire 4000 K, srebrnega denarja po 1, 2 in 5 K vr. 15.000 K, 1 kober iz biserov okrašen z 3 briljanti vreden 100.000 K, zlata žepna ura, katera je od strani opremljena z datumi, meseci in vremenskim znakom vredna 15.000 K, 1 zlata častniška verižica s priveskom dolarskega cekina vredna 6000 K, 1 torbica iz krokodilovega usnja vredna 2000 K, nemškega denarja 100 mark vr. 4000 K, jugoslovanskega denarja za 15.000 kron, 1 zlat prstan s sliko kralja Milana vreden 1000 K, 1 listnica, doza za cigarete in denarnica iz krokodilovega usnja vredna 2880 kron. Skupna škoda znaša 327.830 K. — Tatvina v Kropi. V noči na 3. d«c, 1920 ‘med 2. in pol 4. uro je dosedaj nepoznani tat, kateri se je, kakor se sumi, v večernih urah skril v podstrešje posestnice in gostilničarke Marije Jaken v Kropi, isti vkradel iz predalčka v kuhinji 5 srebrnih kavnih žličk, vrednih 270 K, žličke iz medenine, vrednih 50 K, suknjo iz črnega suk, na in podlogo iz klota, vredno 1500 K, 1 očala in male škarjice. Srebrne žličke nosijo monogram M, J., one iz medi so brez znaka. -— Ukradeno kolo. Dne 3. dec. 1920 okrog 18.—19. ure je bilo posestniku in mesarju J. J. iz Domžal ukradeno iz veže možko kolo vredno 2500 K. Kolo je znamke »Roskopf«, črno pleskano, balanca bolj ravna, plašči novi, veriga s kratkimi sklepi, obroči imajo v sredini rdečo črto, blatniki na kolesu, plošča preluknjana, držalo za svetilko stoji navzdol, ker je pokvarjeno. — Hrvatski Radiša. Društvu hrvatski Radiša« je darovala zadnji čas Slovenka Ivka Šestan 50.000 K. — Društveno vodstvo je pripravilo za novo leto svojim članom posebno lepo presenečenje. Založilo je »Šegrtski kalendar« — vajeniški koledar. Oblika koledarja je izbrano lična, žepna, okrašena s slikami, z bogato leposlovno vsebino. Koledarski del je prirejen za katoličane, pravoslavne in muslimane. Dalje najde vajenec v koledarju vse stvari, ki se tičejo njegovega poklica. Koledar stane za vajence samo 3 K. Razen tega je izdalo društvo še bločni »Tedenski koledar »Hrvatskega Radiše«, ki stane 25 K. Društvo je imelo letos na stotisoče dohodkov in vživa v vseh slojih hrvatskega naroda največje simpatije. Društveno glasilo »Radiša« je izvrstno urejevano. Urednik nam je bil doslej profesor Fran Novljan, ki je pa sedaj radi preobloženosti z delom uredništvo odložil. Duša društvenega dela je pa Štefan Jobst. Uubllanske novice. lj Poslanci gredo v Belgrad. Snoči sta se odpeljala v Belgrad poslanca Jožef G o s t i n-č a r in Karel Škulj. Danes se odpelje dr. Gosar in ostali poslanci, vkolikor niso že v Belgradu. Naj bi se odločnemu delu naših za-stopnikov posrečilo rešiti avtonomijo slovenskega ljudstva, izvršiti socialni in gospodarski program ljudske stranke ter sporazpmno z ostalimi ljudskimi in socialnimi strankami do-nesti našemu ljudstvu popolno gospodarsko, socialno in politično svobodo. Bog daj srečo! lj »Veleturist«, Ljudski oder v Ljubljani ponovi v nedeljo dne 12. t. m. ob pol 8. uri zvečer velezabavno burko »Vj* turist«. Opozarjamo na reprizo že Vstopnice v predprodaji v Novi založbi12 Kongresnem trgu in v trafiki g. Modi«'1 v Kopitarjevi ulici. Da ne bo navala!3 večerni blagajni, naj si preskrbi vstop#® vsak v predprodaji. lj Defravdacija v računskem oddelku F ne pošte. Dne 3. decembra je detektiv» višček privedel k g. revirnemu nad«#® Habetu poštnega računskega oficiala ^ Lassbacherja, kateri je po večdnevne® W nju priznal, da je prišel v petek, dne 26 ^ vembra zvečer okoli pol 9. ure v uradna50 g. računskega revidenta Klavora, kjer i P°' pravil vpis zbiralnice iz 73.462.29 kti 'j3 83.462.29 kron in plačilno listo na desetijjjf. kali za 10.000 kron več. Prilastil si jeV 10.000 kron, katere je pa izročil svojini r stojnikom, ki so potvorbo listin še prav<$f zapazili. Lassbacherja so izročili v zapo^ želnega sodišča. lj Tedenski izkaz o zdravstvene®* nju mestne občine ljubljanske od 28, do 4. decembra 1920. Novorojencev * mrtvorojenca 2, umrlih 27. Od umrli!1! domačinov 11, tujcev 16. Umrli so za| žo 2 (oba tujca), za vratico (davico) 1 r jec), za jetiko 2 (vmes 1 tujec), vsled® momora 1, za različnimi boleznimi 21° nalezljivimi boleznimi so oboleli in d* za ošpicami 6, za grižo 2 (oba tujca), za fuzom 1. s Ljubljanska porota Dne 7. t, m. je bil France Čepar v d1 i pravi, o kateri smo v torek poročali, of , ščen, ker so porotniki na nje stavl^ vprašanje z 8 ne in s 4 da zanikali. Na to se je zagovarjal fotograf FfJ|t Berlan. Neurejene razmere v državi- so rj vzročile, da poleg prodaje tobaka in ret cvete tudi nepostavna kupčija s kom in s cigaretami. V družbi več že#* se je predstavil Berlan Amaliji Čadeže)1 kot detektiv in ji je zaplenil tobaka |f cigaret v vrednosti 3933 kron, Rozi Mi^0 šičevi v Šiški pa za 3350 kron raznega t0* baka. Ponaredil je tudi detektivsko izka2 nico, s katero se je legitimiral kot detek tiv. Porotniki so goljufijo potrdili z 9 Pfl 3 glasovi, nakar je razglasil g. dvorni sV1 nik Regally sodbo, da se obsodi Bedal! na 1 leto težke ječe. Včeraj sta se zagovarjala pred pofd1 Ivan Bizjak, rojen leta 1901 v Lazah, sa#1' ski železničar v Lazah, in Josip Dimic, jen leta 1900 v Ponovicah, ki sta v na 16. junija 1920 ukradla na postaji Lazah dva 7200 kron vredna zaboja korja. Dimic je pa sam v noči na 3. juW3 ukradel iz vagona na postaji Zalog 3 boje sladkorja v vrednosti 10.800 kron l! 10 škatelj cigaretnega papirja, vrednd? 2400 kron, Dimic je nosil brez dovolj®1’!* samokres in se tudi klatil brez dela f. ljubljanska okolici Porotniki so vsa na nje stavljena vpri' šanja potrdili, nakar je razglasil g sveti* Rekar sodbo, s katero sta bila obsojuf Ivan Bizjak na 15 mesecev težke ječe' Josip Damic na pet let težke ječe. Porotnemu senatu je predsedoval ^ nes g. dvorni svetnik Regally, votanta bila gg. dvorni svetnik Andolšek in sodnik Avsec, obtožbo zastopa g. dvom svetnik Trenz. Prva se je zagovarjala b»