II. DF.LEGACIJE IN DELEGATI 1. POGOJI ZA DELO 8. člen Delo skupščine mora biti organizirano tako, da omo-goča: — da delavci, delovni ljudje in občani organizirani v temeljne samoupravne organizacije in skupnosti in v družbenopolitične organizacije, uveljavljajo v skup-ščini svoje interese in potrebe s sporazumevanjem in dogovarjanjem, opredeljujejo skupne in splošne druž-bene interese in potrebe ter na ta način uresničujejo svoje pravice, dolžnosti in odgovomosti pri opravlja-nju funkcij skupščine; — da določajo delegacije temeljna stališča, izhaja-joč iz interesov, potreb in smernic delavcev, delovnih ljudi in občanov, organiziranih v temeljnih samo-upravnih organizacijah in skupnostih, upoštevajoč skupne in splošne družbene interese in potrebe, ter da medsebojno sodelujejo v konferencah delegacij in na druge načine pri oblikovanju skupnih stališč in pred-logov možnih rešitev za delo delegatov na skupščini; — da občinska konferenca SZDL Ljubljana-Siška, v kateri so združene družbenopolitične organizacije v občini, opravlja funkcijo delegacije za delegate v druž-benopolitičnem zboru in oblikuje temeljna stališča o vprašanjih uresničevanja razvoja družbe in socialistič-nih satnoupravnih odnosov; — da zbori ter delovna telesa skupščine in zborov obravnavajo pobude, predloge, mnenja in pripombe, ki jih delavci, delovni ljudje in občani izražajo v te-meljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter družbenopolitičnih organizacijah in se nanašajo na delo skupščine; ugotavljajo in obravnavajo stališča in pobude delegacij in konferenc delegacij glede posa-meznih zadev, o katerih odločajo zbori, razloge zanje in stopnjo doseženega soglasja; pripravljajo, prouču-jejo in obravnavajo predloge za sprejem aktov skup-ščine, pri čemer skrbijo zlasti, da so stališča, ki so se izoblikovala v zborih, izražena v predloženih aktih oziroma predvidenih rešitvah; — da lahko družbenopolitične organizacije zagotav-ljajo družbenopolitične pogoje za delovanje delegacij, usklajevanje temeljnih stališč, usmerjanje razprave delavcev, delovnih ljudi in občanov, zagotavljajo ob-veščenost delavcev, delovnih ljudi in občanov, zavze-majo politična stališča in s tem prispevajo, da delega-cije in delegati kar najbolj odgovorno opravljajo svoje delo. 9. člen Delo skupščine mora biti organizirano tako, da so delavci, delovni ljudje in občani v temeljnih samo-upravnih organizacijah in skupnostih obveščeni o vseh zadevah, ki jih obravnava skupščina, o njenem delu ter o odločitvah in stališčih. O tem seznanja skupščina delavce, delovne ljudi in občane preko sredstev jav- nega obveščanja, preko delegatske priloge Javne tri-bune in na druge načine. 10. člen Delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitične organizacije morajo biti seznanjene zlasti: — z vsemi zadevami, ki jih. obravnavajo zbori ozi-roma skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, kadar enakopravno odločajo s pristojnimi zbori; — s splošnimi zadevami politike na vseh področij dejavnosti skupščine, z izvajanjem politike, začrtane v dvužbenih načrtih in drugih aktih skupščine in z iz-vrševanjem odlokov in drugih aktov skupščine; — s smotri in razlogi, zaradi katerih se predlaga obravnava posameznih zadev v skupščini ali sprejema odloka ali drug akt skupščine; — s temeljnimi razmeri, ki naj jih urejajo ti akti, skupaj z možnimi alternativnimi rešitvami, kako lahko vplivajo te rešitve na interese delovnih ljudi na posa-meznih področij združenega dela oziroma na interese delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti in samo-upravnih interesnih skupnosti ter na skupne in splošne interese in potrebe; — z drugimi dejstvi in podatki, ki so pomembni za zavzemanje njihovih temeljnih stališč in za delo dele-gatov v skupščini; z delom izvršnega sveta ter občin-skih in mestnih upravnih ter drugih organov in orga-nizacij. 11. člen Pred odločanjem morajo biti zbori skupščine sezna-njeni o pomembnejših stališčih, ki so se oblikovala v delegacijah in konferencah delegacij o zadevah, o ka-terih odločajo, ravno tako o predlogih in stališčih de-lovnih teles skupščine ter o razlogih za predlagane rešitve. 12. člen Besedilo aktov in drugih gradiv in povzetki morajo biti pripravljeni tako, da omogočajo delavcem, delov-nim ljudem in občanom v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in delegacijam določanje smernic in zavzemanje stališč za delo delegatov v skup-ščini. Besedilo aktov in drugih gradiv, ki se obravnavajo v zborih skupščine in povzetke pripravlja predlagatelj. Predlagatelj mora zagotovlti, da bo gradivo pre-gledno in razumljivo. Obrazložitev mora vsebovati zla-sti načela in cilje, ki jih s predlaganim aktom želi predlagatelj doseči, poglavitne rešitve z različnimi alternativami in posledicami, ki bodo nastale za de-lavce in delovne ljudi na posameznih področij združe-nega dela in za občane na podlagi predlaganih rešitev ter finančna sredstva, potrebna za izvajanje akta, vire in način zagotovitve teh sredstev in kakšne nove na-loge bodo naložene občinskim upravnim organom, ka-kor tudi druge pomembne okoliščine, ki se nanašajo na predlagani akt. Kadar gradivo vsebuje finančne pokazatelje, je le te potrebno dopolniti s primerjavo. Celotno besedilo aktov in drugih gradiv, ki so v ob-ravnavi v zborih skupščine in ki so potrebna za pri-pravo stališč in za delo, sporazumevanje in odločanje delegatov v zborih skupščine, se pošilja skupno z va-bilom na sejo: vodjem delegacij in predsednikom kon-ferenc za delegate, ki bodo delegirani na seje zborov, delegatom družbenopolitičnega zbora, skupščinam sa-moupravnih interesnih skupnosti, kadar enakopravno odločajo s pristojnimi zbarj skupščine, članom pristoj-nih delovnih teles skupščine in zborov ter družbeno-političnim organizacijam v občini. Celotno besedilo se lahko pošilja tudi drugim zainteresiranim samouprav-nim organizacijam in skupnostim, kadar te določi predsednik skupščine oziroma predsednik zbora. Ce-lotno besedilo aktov in drugih gradiv o zadevah, ki se dajejo v javno obravnavo ali na refeicfldum, se ob-javi v sredstvih javnega obveščanja. Besedila aktov in drugih gradiv se objavljajo v sredstvih javnega obve-ščanja in se pošiljajo vsem delegatom zborov skup-ščine, individualnim poslovodnim organom in temelj-nim organizacijam združenega dela in delovni skup-nosti, ki nimajo zaposlenih več kot 30 delovnih Ijudi. Ne glede na določilo tega člena pa lahko predsednik skupščine oziroma predsednik zbora določi, da dobijo vsi delegati oziroma delegati zainteresiranega območja ali pa delegati zainteresiranega področja dela, celotno gradivo. Celotno besedilo aktov in drugih. gradiv, ki so v ob-ravnavi v zborih skupščine so vedno na razpolago vsem delegatom in drugim zainteresiranim občanom v sekretariatu skupščine. 13. člen Predsedniki kanferenc delegacij, vodje delegacij in delegati v zboru ter člani delovnih teles skupščine in zborov imajo pravico zahtevati tudi od sekretariata skupščine dopolnila, obvestila in strokovno pomoč v zvezi s posameznimi zadevami, ki so na dnevnem redu zbora in delovnega telesa, v katerega so delegirani oziroma izvoljeni. 2. PRAVICE IN DOLZNOSTI a) Splošne določbe l 14. člen Opravljanje delegatske funkcije v skupščini je samo-upravna pravica in dolžnost delavcev, delovnih ljudi in občanov, delegati pa so tudi dolžni sprejeti in opra-viti določene funkcije ali naloge, ki jim jih naloži skupščina ali njen zbor. 15. člen Delegacija spremlja, ugotavlja in posreduje pobude, predloge, mnenja in pripombe, ki jih. delovni ljudje in občani izražajo v temeljnih samoupravnih organizaci-jah in skupnostih in v zvezi s tem sodeluje z organi upravljanja in družbenopolitičnimi organizacijami v teh organizacijah in skupnostih. Izhajajoč iz interesov in smernic delavcev, delovnih ljudi in občanov v temeljni samoupravni organizaciji in skupnosti določa delegacija temeljna stališča za delo delegatov v skupščini in se dogovarja z delegacijami drugih samoupravnih organizacij in skupnosti zaradi sporazumnega oblikovanja skupnih rešitev. Na tej podlagi daje delegacija prek delegatov pobude za ob-ravnavanje posameznih vprašani, za dogovarjanje in sprejemanje ukrepov v skupščini in predloge za izdajo aktov v skupščini. 16. člen Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti za-gotavljajo delegaciji oziroma konferenci delegacij ma-terialne, strokovno-administrativne in druge pogoje za delo na način, kot je določeno z njihovimi samouprav-nimi akti v skladu z zakonom in odlokom skupščine. 17. člen Delegat, ki je poslan oziroma izvoljen v zbor skup-ščine, ima pravice in dolžnosti, ki jih določajo ustava, zakon, statut in ta poslovnik. Delegat v skupščini samoupravne interrane skupno-sti, kadar ta enakopravno odloča s pristojnimi zbori skupščine, ima pravice in dolžnosti delegata v zboru. 18. člen Delegat sodeluje v delu skupščine v zadevah, za ka-tere ga je pooblastila njegova delegacija ozirotna kon-ferenca delegacij. Pri tem mora upoštevati temeljna stališča, ki jih je za njegovo delo v skupščini določila delegacija oziroma konferenca delegacij, izhajajoč iz interesov in smernic svojih temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti in upoštevajo interese dmgih samoupravnih organizacij in skupnosti in splošne družbene interese in potrebe. Pri opredeljevanju in-glasovanju je delegat samostojen. Delegat mora o delu skupščine, zbora ali delovnih teles in o svojem delu obveščati delegacijo oziroma konferenco delegacij in temeljne samoupravne skup-nosti in organizacije oziroma družbenopolitične orga-nizacije, ki so ga delegirale in jim je odgovoren za svoje delo. Delegacija je o svojem delu dolžna poro- čati tudi na zboru delovnih ljudi in občanov, kadar je to potrebno, oziroma če se to zahteva. 19. člen Delegat ima pravico in dolžnost udeleževati se sej zborov oziroma skupnega zasedanja in skupne seje vseh zborov in drugih delovnih teles skupščine in zbo-rov, v katere je poslan oziroma izvoljen in sodelovati pri njihovem delu in odločanju. 20. člen Delegat, ki ne more priti na sejo zbora, mora o tem pravočasno obvestiti tistega, ki ga je določil za sejo zbora in predsednika zbora. Delegat, ki ne more priti na sejo delovnega telesa, katerega član je, obvesti o tem predsednika tega te-lesa oziroma sekretariat skupščine. 21. člen Če delegat ne sodeluje pri delu telesa, katerega član je, obvesti predsednik tega telesa o tem pristojni zbor. Ce delegat brez opravičila ne pride na sejo zbora, obvesti zbor o tem njegovo delegacijo oziroma konfe-renco delegacij ter občinsko konferenco Socialistične zveze delovnega ljudstva oziroma občinski sindikalni svet. 22. člen Član delegacije temeljne samoupravne organizacije ali skupnosti, delegat v zboru in član delovnega telesa skupščine oziroma zbora sme le iz opravičenih razlo-gov odkloniti funkcijo ali nalogo, ki mu jo v mejah svojega delovnega področja poveri skupščina, zbor, telo skupščine oziroma zbora. 23. člen Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti predlože neposredno pred začetkom seje ali preden se začnejo obravnavati zadeve, glede katerih jih je delegacija delegirala komisiji za verifikacijo po-oblastil in imunitetna vprašanja pooblastilo svoje de-legacije oziroma konference delegacij. V pooblastilu mora biti navedeno, ali je delegat pooblaščen za vse ali za posamezne točke dnevnega reda sej zbora zdru-ženega dela ali zbora krajevnih skupnosti. Komisija iz prvega odstavka tega člena pregleda predložena pooblastila ter zaradi ugotovitve sklep-čnosti o tem poroča zboru. 24. člen Delegat v zboru ima pravico in dolžnost: — predlagati izdajo odloka ali drugega splošnega akta z delovnega področja zbora in amandmaja k predlogu odloka ali drugega splošnega akta; — predlagati obravnavanje zadev z delovnega pod-ročja zbora, ki imajo pomen za delavce, delovne ljudi in občane, organizacijo združenega dela in druge samo-upravne organizacije in skupnosti, na podlagi pobud, predlogov, mnenj in pripomb, ki so jih izrazili delavci, delovni ljudje in občani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih v zvezi z delom skupščine; — predlagati obravnavanje zadev, ki se nanašajo na politiko in delo izvršnega sveta, na izvrševanje zako-nov, odlokov in dragih predpisov, na delo občinskih upravnih organov in strokovnih služb, če sodijo te za-deve v delovno področje zbora, v katerega je poslan ali izvoljen, ali imajo pomen za delavce, delovne ljudi in občane, organizacije združenega dela in druge samo-upravne organizacije in skupnosti; — predlagati, naj zbor, v katerega je poslan ali iz-voljen, predlaga pristojnemu zboru izdajo odloka ali drugega akta ali obravnavo zadev z delavnega pod-ročja pristojnega zbora; — predlagati zboru, v katerega je poslan ali izvo-ljen, da obravnava osnutek oziroma predlog zakona ozlroma odloka ali drugega akta ali drugo zadevo z de-lovnega področja drugega zbora in da da pristojnemu zboru mnenje o zakonu, odloku oziroma zadevi ali amandma k predlogu zakona oziroma odloka, če ima zakon. odlok oziroma zadeva Domen tudi za delavce. delovne ljudi in občane, organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti; — predlagati anketo o zadevah z delovnega področja zbora; — predlagati uvrstitev zadev na dnevni red in pred-nostni vrstni red obravnave zadev na seji zbora; — predlagati uvrstilev določenih zadev v program dela skupščine; — postavljati delegatska vprašanja; — predlagati ob podpori najmanj 5 delegatov izvo-litev, imenovanje ali razrešitev članov delovnih teles, ki se volijo na seji njegovega zbora ali skupnem za-sedanju zbora, kolikor ni s predpisi izrecno določeno, da mora dati predlog drug predlagatelj ali večje šte-vilo delegatov; — predlagati, naj se preveri stopnja soglasja s pred-hodnimi izjavljanji. Delegat lahko uresničuje pravice iz prejšnjega od-stavka tega člena neposredno na seji zbora ali pi-smeno. 25. člen Delegat je dolžan varovati uradno tajnost. Predsednik skupščine in predsedniki zborov dolo-čajo takrat, ko se gradivo pošlje delegatom, katero gradivo velja za uradno tajnost. Za uradno tajnost ve-lja tudi gradivo, ki ga izvršni svet, drug državni organ oziroma predlagatelj pošlje skupščini in je označeno kot uradna tajnost, prav tako pa tudi podatki, ki jih zve delegat na seji zbora v zvezi z zadevo, ki se na tej seji obravnava brez navzočnosti javnosti. Način ravnanja z gradivom, ki velja za uradno taj-nost, ureja posebej pravilnik, ki ga v skladu s predpisi izda predsednik skupščine. b) Pobude, predlogi in opozorila delegatov 26. člen Delegat v zboru ima pravico dati pobudo oziroma predlog za obravnavo oziroma ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov na posa-meznih družbenih področjih oziroma opozoriti na pro-bleme, ki se pojavljajo v zvezi z izvrševanjem politike in aktov skupščine, izvršnega sveta in občinskih uprav-nih organov. Pobudo oziroma predlog ali opozorilo lahko da de-legat bodisi ustno na seji zbora bodisi pisno. Ce je pobuda dana pisno, predsednik zbora z njo takoj se-znani delegate v zboru. Pobude, predlogi oziroma opozorila se pošljejo pri-stojnim delovnim telesom, izvršnemu svetu oziroma organom in organizacijam, na katerih delovno področje se nanašajo oziroma so zanje pristojni, da o njih sprej-mejo stališča in o tem obvestijo zbor. Predsednik zbora s temi stališči takoj seznani delegate. Ce delegat na podlagi stališč iz prejšnjega odstavka tega člena meni, da je potrebno njegovo pobudo ozi-roma predlog ali opozorilo obravnavati na seji zbora, obvesti o tem zbor. Zbor pobudo obravnava čimprej, najpozneje pa v treh mesecih, in če z njo soglaša, do-loči način in roke nadaljnje obravnave. Pobude, predlogi oziroma opozorila ter stališča pri-stojnih organov do njih se objavijo v delegatskem gra-divu. Sekretariat skupščine strokovno obdela vsa mnenja, stališča in predloge delegacij in delegatov in je dolžan voditi evidenco o danih pobudah, predlogih in opozo-rilih delegatov in delegacij. 27. člen Delegat ima pravico postaviti izvršnemu svetu ali občinskim upravnim organom vprašanja, ki se nana-šajo na njihovo delo ali na zadeve iz njihove pristoj-nosti. Delegat postavi vprašanje praviloma pismeno. Vpra-šanja delegatov morajo biti kratka in jasna. Predsed-nik zbora lahko zahteva, da delegat svoje ustno vpra-šanje, podano na seji zbora, vloži pismeno. Na vsaki seji zbora mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za predloge in vprašanja dele-eatov. 28. člen Sekretariat skupščine delegatska vprašanja, glede na vsebino posreduje posameznim odgovornim instituci-jam, da podajo odgovore. Izvršni svet prejme prek se-kretariata skupščine tista vprašanja, ki se nanašajo na zadeve, ki pomenijo izvrševanje sprejete občinske po-litike. Kadar gre za vprašanja oziroma zadeve, ki jih rešujejo republiški upravni organi, gredo ta vprašanja na te organe. Sekretariat skupščine vodi evidenco de-legatskih vprašanj, skrbi, da prejmejo odgovorni orga-ni ta vprašanja pravočasno, zbira vse odgovore na vprašanja in skrbi za objavo odgovorov oziroma za dostavo odgovorov na delegatska vprašanja predsedni-kom konferenc delegacij in vodjem delegacij. 29. člen Na vprašanja da odgovor po možnosti še na isti seji predsednik izvršnega sveta ali predstojnik upravnega organa. Če to ni mogoče, zlasti kadar je treba zbrati ustrezne podatke ali zavzeti stališče do vprašanja na seji izvršnega sveta, se odgovor pripravi do prve pri-hodnje seje ali do roka, ki se določi na sami seji. Odgovori, ki niso dani na isti seji, so praviloma pi-smeni. Delegat je upravičen zahtevati pismen odgovor, četudi je bilo na vprašanje odgovorjeno na isti seji. 30. člen Ko delegat dobi odgovor na svoje vprašanje, lahko postavi dopolnilno vprašanje. Vsak delegat v zboru lahko zahteva, potem ko je dobil odgovor na vpraša-nje, da se o tem opravi razprava. Zbor lahko določi, da bo o tem razpravljal kot o posebni točki dnevnega reda takoj ali na eni izmed prihodnjih sej. Ce zbor odloči, da bo razpravljal kot o posebni točki dnevnega reda na prihodnji seji, določi, kakšno gra-divo je treba pripraviti, kdo ga pripravi in čas pri-prave. c) Pravica zahtevati obvestila in pojasnila 31. člen ' Delegat v zboru ima pravico zahtevati od funkcio-narja, ki vodi občinski upravni organ, pojasnila o za-devah, ki so na dnevnem redu seje zbora in delovnega telesa, ali ki so v pripravi za sejo zbora, kot tudi po-jasnila o drugih zadevah, ki so potrebna za opravljanje delegatske funkcije in so v pristojnosti občinskega upravnega organa. Pojasnilo zahteva delegat, pismeno ali ustno in ga naslovi neposredno na funkcionarja, ki vodi občinski upravni organ, v katerega področje spada zadeva, o kateri zahteva pojasnilo. 32. člen Delegat v zboru ima pravico predlagati, da zbori in delovna telesa zahtevajo od pristojnih organov, orga-nizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skup-nosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti obvestila o izvajanju politike, ki jo je določila skup-ščina, o izvrševanju zakonov, odlokov in drugih sploš-nih aktov skupščine in o vprašanjih, ki se nanašajo na dejavnosti oziroma zadeve posebnega družbenega pomena. č) Imunitetna pravica ' ' 33. člen Delegat v skupščini uživa imuniteto. Delegat v zboru oziroma delovnem telesu in delegat, ki je izvoljen za funkcijo v skupščini, ki se sklicuje na imunitetno pravico, se izkaže z ustreznim potrdi-lom, ki ga izda sekretariat skupščine. 34. člen Državni organ, ki namerava pripreti delegata ali za-četi kazenski postopek zoper delegata, ki se sklicuje na imuniteto, mora dobiti najprej dovoljenje zbora, v katerega je delegat poslan oziroma izvoljen. Dovoljenje za pripor oziroma začetek kazenskega postopka zoper delegata zahteva pristojni organ od predsednika zbora, v katerega je delegat poslan ozi-roma izvoljen. Državni organ mora obvestiti predsednika zbora, v katerega je delegat poslan oziroma izvoljen, tudi kadar začne kazenski postopek zoper delegata, ki se ni skli-ceval na imuniteto. Brez dovoljenja zbora sme biti delegat priprt samo, če je zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je predpisana kazen zapora nad pet let. V takem primeru mora državni organ, ki je delegatu vzel prostost, to sporočiti predsedniku zbora. Ta predloži primer zboru, da odloči, ali naj se postopek nadaljuje oziroma ali naj ostane odločba o odvzemu prostosti v veljavi. 35. člen Predsednik zbora pošlje zahtevo, naj se dovoli pri-por delegata oziroma kazenski postopek zoper njega in sporočilo državnega organa, da je uvedel kazenski postopek zoper delegata, ki se ni skliceval na imuni-teto, komisiji zbora za verifikacijo pooblastil in imu-nitetna vprašanja; ta prouči zahtevo oziroma sporo-čilo in nato poroča o tem zboru na prvi naslednji seji zbora. 36. člen O zahtevi, da se dovoli pripor delegata oziroma uvedbo kazenskega postopka zoper njega, odloči zbor po poročilu komisije za verifikacijo pooblastil in imu-nitetna vprašanja, v zvezi s poročilom o priporu de-legata pa odloči, ali naj se postopek nadaljuje ali ustavi oziroma ali naj odločba državnega organa o pri-poru obvelja ali pa neha veljati. Ob sporočilu o uvedbi kazenskega postopka zoper delegata, ki se ni skliceval na imuniteto, lahko zbor vzpostavi njegovo imunitetno pravico, če je to po-trebno za opravljanje njegove funkcije. Če zbor skle-ne, naj se kazenski postopek ustavi, se kazenski po-stopek takoj ustavi; če zbor razveljavi odločbo držav-nega organa o priporu, se delegat takoj izpusti na prostost. Če zbor vzpostavi imunitetno pravico dele-gatu, ki se ni skliceval na imuniteto, se kazenski po-stopek zoper njega takoj ustavi. 37. člen Če zbor ni zbran, lahko da komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja zbora, v katerega je delegat poslan oziroma izvoljen, dovoljenje za pri-por oziroma kazenski postopek; prav tako lahko od-loči, ali naj se kazenski postopek zoper delegata na-daljuje ali ustavi oziroma ali naj odločba državnega organa o priporu obvelja ali neha veljati ali pa vzpo-stavi njegovo imunitetno pravico. Odločitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja je izvršljiva. Komisija za verifikacijo pooblastil in imu-nitetna vprašanja zbora mora sporočiti svojo odloči-tev zboru na prvi njegovi seji in nato zbor odloči, ali se njena odločitev potrdi ali razveljavi. 38. člen Člani komisije za verifikacijo pooblastil in imuni-tetna vprašanja zbora združenega dela in zbora kra-jevnih skupnosti, v sestavi, v kateri jih je izvolil zbor, opravljajo svoje naloge do izvolitve novih članov ko-misije. Družbenopolitični zbori v komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja stalne člane. 39. člen Kadar da zbor oziroma njegova komisija za verifi-kacijo pooblastil in imunitetna vprašanja dovoljenje za pripor oziroma za uvedbo kazenskega postopka, sme biti delegat priprt oziroma sme biti kazenski postopek zoper njega uveden samo za dejanje, za katero je bilo dano dovoljenje. d) Prenehanje mandata in način ter postopek izva-janja politične odgovoraosti delegatov in funkcio-narjev .. 40. člen Delegacije in vsak njen član kakor tudi delegat v skupščini so lahko odpoklicani in imajo pravico od-stopiti. Zakon določa v katerih primerih preneha mandat v delegaciji oziroma delegatom v družbenopolitičnem zboru pred potekom časa, za katerega je izvoljen. Clanu delovnega telesa in drugemu funkcionarju skupščine ali zbora preneha funkcija, ko mu preneha mandat člana delegacije temeljne samoupravne orga-nizacije in skupnosti. Če delegat, član delovnega telesa in drug funkcionar skupščine ali zbora prevzame funkcijo oziroma delo, ki po zakonu ni združljivo s funkcijo delegata, mora o tem takoj obvestiti predsednika skupščine. Predsed-nik skupščine pošlje obvestilo predsedniku pristojnega zbora oziroma predsednikom pristojnih zborov. 41. člen Za ugotovitev politične odgovornosti delegatov in funkcionarjev skupščine imajo pravico podati pobudo: organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, sa-moupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organiza-cije in delegacije ter delegati. Pobuda za ugotovitev politične odgovornosti dele-gata oziroma funkcionarja mora biti pismena in obra-zložena. Pobuda se dostavi krajevni konferenci Socia-listične zveze delovnega ljudstva oziroma osnovni organizaciji sindikata v temeljni organizaciji združe-nega dela, za funkcionarja in delegata družbenopoli-tičnega zbora pa predsedstvu občinske konference So-cialistične zveze delovnega Ijudstva, v vednost pa predsedniku skupščine oziroma predsedniku zbora. Preden se pobuda obravnava na seji zbora, je pred-sednik skupščine ali predsednik zbora dolžan o tem preskrbeti stališče občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva. Predsedstvo občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva je dolžno obravnavati gradivo, pro-učiti navedbe v pobudi in ugotoviti dejansko stanje. Skupščina oziroma pristojni zbor s sklepom odloči o tem, ali se nadaljuje postopek o ugotovitvi politične odgovornosti delegata oziroma funkcionarja, ali se po-stopek ustavi ter o tem obvesti občinsko konferenco Socialistične zveze delovnega Ijudstva in pristojno de-legacijo oziroma konferenco delegacij, kakor tudi po-budnika za ugotovitev politične odgovornosti in pri-stojne organe, ki so o pobudi razpravljali in dali stališča. Delegat družbenopolitičnega zbora oziroma funkcio-nar, za katerega je bila dana pobuda za ugotovitev politične odgovornosti, ima pravico zagovora na seji skupščine, zbora in drugih pristojnih organih. Postopek za ugotovitev politične odgovornosti dele-gata v temeljnih samoupravnih organizacijah in kra-jevnih skupnostih se določa s samoupravnimi akti te-meljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti v skladu s 175. členom in 2. odstavkom 171. člena ustave. e) Pravice do povračil in nadomestil 42. člen Opravljanje funkcije delegata v zborih skupščine, v njenih delovnih telesih in v drugih njenih organih, kakor tudi posameznih nalog po odločitvah skupščine ali njenih organov je častno. Pravica delegatov do povračila stroškov za delo v skupščini in do nadomestila osebnega dohodka zago-tavlja skupščina na zahtevo delegata v skladu z druž-benim dogovorom in svojim aktom.