Q’A, NO. 210 ERIŠKA DOMOVINA CLEVELAND 8, 0.. TUESDAY MORNING, OCTOBER 26, 1948 SLOVCNIAN MORNING NGWSPAPGR LETO L. - VOL U V E5 1 n | ^ 1 ČISTKE. — Ime čistka so iz- tremi leti gonil v ječo nasprotni-našli komunisti. V Rusiji so ke komunizma sedaj, sam zaprt, večkrat čistili svoje komunisti-'Božji mlini čudno meljejo. . . čne vrste, čistili so tako, da so nečiste vrgli iz stranke. S tem je bilo največkrat združeno likvidiranje, to se pravi premalo čisti komunisti so bili pobiti od svojih tovarišev ali pa pos'a-ni kam daleč na prisilno delo. Medsebojnega usmiljenja komunizem ne pozna. Tudi v Jugoslaviji so sedaj čistke. Toda čisti Tito, ki hoče biti, sedaj bolj pravi komunist, kot so Stalinovi pri- V LJUBLJANI so zaprli po vesteh, ki so prodrle izza železne zavese, ki pa se jih ne da z lahkoto prekontrolirati, bivšega predsednika Krajevnega ljudskega odbora v Ljubljani pisatelja Albrehta, že .prej so ga vrgli iz zgoraj imenovanega mesta. Dalje sta baje za železnim zapahom dr. Pirjevec in inženir in pisatelj Zupan. ALI BO TUDI RIBAR MO- staši. Tisoči, ki se niso zdeli Ti- RAL ITI? — Zelo določne govo-tu zanesljivi, so romali v ječe. rice pripovedujejo, da bo moral Tako je marsikdo, ki je pred __________ (Dalle 3 itr,nn NOVI GROBOVI NAJVMJA OMtAM. BNA ZVEZA V ČLO- Clarence Newman Včeraj je bil prepeljan iz Philippines, kjer je bil ubit v vojni 15. junija 1945, MOMM 2/c Clarence Newman, v starosti 22 let, sin William-a in Clare Newman, ki stanujeta na 514 E. 140th St., brat od Al-bert-a, William in Ethel Vic-chio. Ležal bo doma. Pogreb bo v sredo popoldne iz cerkve Grace Evangical and Reformed Church na 14911 Westropp Ave. ob drugi uri, na Lakeview pokopališče pod vodstvom pogrebnega zavoda Mary A. Svetek. .......-Mary Vrbetk Ob eni ponoči je umrla Mary Vrbetič roj. Berislavič. Stanuje na 907 E. 67 St. Bila je dolgo bolna. Rojena v Clevelandu je dosegla starost 67 let. Zapu-. šča soproga Nick, sinove Nick, Albert in George, sestre Theresa, Beris, Margaret Mandel, Catherine, ki je redovnica Notre Dame in znana kot sestra Christina, in brata John. Njeni starši so bili clevelandski pionirji. Imeli so trgovino na East 67, končno so stanovali na Schaefer Ave. Pogreb bo v četrtek zjutraj iz Grdinovega pogrebnega zavoda. Cas bomo še javili. Radi obrambe miru in domovine York, Pa. — General Jacob L. Dewers je govoril materam Amerike o nujni potrebi sedanjega vpoklica k vojakom. “Ameriški sinovi,” je rekel general, “morajo sedaj zopet iti VEŠKI ZGODOVINI London. — Konferenca angleškega imperija je zunanjemu ministru. Bevinu dala vsa pooblastila glede sodelovanja Velike Britanije v zapadno-evrop-ski zvezi držav in tudi glede sklenitve političnih in vojaških sporazumov zapadne Evrope s Kanado in Združenimi državami. Zunanji ministri zapadno-ev-ropske zveze so napovedali novo sejo, na kateri bodo že razpravljali o sklicanju zapadno-evrop- ega skupnega j - ravtako ' bo v razjL«w ^.00 predlog obrambne zveze med zapadno Evropcy Kanado 'in Združenimi državami. Po tem predlogu bi imenovane sile stavile vse svoje vojaške moči pod skupno vodstvo, ki bi mu bil na čelu ameriški komandant. Za-padno-evropska zveza, Kanada in Amerika bi garantirali vsaki državi-pogodbenici njeno ozemlje in bi izgradili skupno vojaško silo v zraku, na suhem in na morju. Vsaka država članica bi lahko imela svoje baze po vseh teh deželah in državah. Zveza bi se izpopolnila in so tozadevni razgovori že z Norveško, Dansko, Italijo, Portugalsko in Španijo. Na ta način bi prišlo do naj več j e vojaške obrambne skupnosti, ki je kdaj v človeški zgodovini obstojala. Nai slovenski rojak - kandidat v Minnesoti Bill Berlin kandidat v osmem distriktu V Minnesoti aktivni DEMOKRATJE V EUCLIDU SO ZELO Ima upanje, da bo uspel. Euclid3ki demokratski klub priredi s sodelovanjem Sloven-Bill Berlin ni nov človek v po- ki jih je kdaj -dosegel kak kan-]s'5ega demokratskega kluba v litičnem življenju Minnesote, didat v državi. Hitro je zašlo- ^etrt«k 28. oktobra card parti Kakor smo že poročali, je sin vel kot eden najbblj delavnili'n P*es v SDD na Recher Ave. slovenskega očeta in slovenske borcev za zaščito in koristi de- Ilfral bo poznani Sokačev orke-matere z Dolenjskega in sam lovskega stanu in vseh revnih s*er- To prireditev bodo posetili govori popolnoma tekoče slo- slojev. Bill Berlin ije bil spre- razn> kandidati in med njimi bo Venski jezik. Njegovo življenje ten parlamentarec^ neustrašen tudi Frank J. Lausche, ali nje-je bilo trdo življenje revne slo- borec za pošteno v|ado, za red venske našeljeniške družine.— in napredek. Njegovi volilci ve-Bil je rojen v Kinney v Minne-jdo, da nihče ne pozha bolje go-soti kot član družine, v kateri spodarskih in socialnih vpra-je bilo 7 otrok. Celo življenje šanj severnovzhodife Minneso-je moral trdo delati, da si je.te, kot naš Bill Betlin. Zaradi pomagal naprej. Že v 15. letu tega je tudi pri primarnih vo- starosti je Bill delal v rudniku, da je pripomogel k vzdrževanju svoje družine. Vendar je vztrajno nadaljeval svojo izobrazbo ip poleg zaposlitve in celodnevnega dela je vendar končal študije v college-u. Ko je bil šele 21 let star, je bil že vodja skupine mladih ljudi, ki'giJ Berlinu prihajaTna.jostrejša kampanja iz slovenskih komunističnih in sopotnikih krogov. gova prijazna soproga Jane. Naši rojaki so prijazno vabljeni, da se te prireditve udeleže. Pričetek bo ob osmih, čisti dobiček bo šel v pomoč Lauscheto-vi kampanji in drugih kandidatov. litvah zmagal kljub trdemu boju in zato sedaj njegovi mladi in navdušeni pristaši uspešno vodijo kampanjo fca njegovo korist. Slovenci Mi Beri Znano je, da proti Slovencu dinne: rlina »ote za so se borili za izboljšanje razmer na Iron Range. Bill Berlin zaščitnik Slo vencev Že leta 1942 se je Bill Berlin nskil mm... Ti ljudje se ne strašijo nobene laži in nobeno klevetanje jim ni pregrdo. Prav radi tega pa bodo pošteni protikomunistični kot prostovoljec vpisal v Army l naj. tem, da naši možje spoznajo i,..^ mj zej0 preprostih. kako bo mogoče domovino^kup- posebej ^ dve ^ 3ihi za praznik Kristusa Kralja, eno za praznik Vseh svetnikov in dve za praznik Vernih duš. no braniti v novih razmerah in z novim orožjem. Irt na dan Pripravljajo tudi božično zbirko. Nekdo je kandidiral za pre-| Naročila sprejema: Holy Fa-cinktnega načelnika. Zelo je mily Church, Willard, Wiscon-agitiral za svojo izvolitev. Sel sin- je celo tako daleč, da je peljal s svojim avtom 14 oseb na volišče. Ko so šteli glasove, je videl, da je dobil samo 1 glas. * . * Da ne bo kakšne pomote, naj zapišemo, da Wallacova stranka ni kakšna tretja politična stranka v Ameriki, ampak komaj peta in zadnja. « • » Noben človek se ne ve, kakšne slabe lastnosti ima, dokler ne kandidira za kak javen urad. Potem mu jih pa že naštejejo. Sovjetski predlog o zmanjšanju oboroževanja odklonjen Pariz, — Pododbor v Zvezi narodov je odklonil sovjetski predlog, da naj v&e velesila zmanjšajo svoje oborožene moči za eno tretjino in da naj se enkrat za vselej prepove uporaba atomskega orožja v vsakem vojskovanju. Za ta predlog sta glasovala samo sovjetski in ukrajinski delegat. dati, da se je slišalo streljanje I *»u J» dobko. zato n „ v • _____j ___ „ ■ , ' PRI VSAKI P Hi LIKI Sl in nekaj ur celo grmenje topov.. Cene Nash avtom so zopet poskočile Detroit,__Cene Nash avto- mobilom, 1949 izdelka, so poskočile vse za ?275 do $390. Novi modeli pridejo na trg še ta- "Ersatz" za premog Berlinu. — "Ersatz" ali nadomestek za premog, ki ga rabijo sedaj v Berlinu pravijo, da ima šestkrat toliko grelno vrednost kot pravi premog. Goriva slika, ki je posneta v ameriški zoni, kjer izdelujejo ta "ersatz,” H je izdelan iz žaganja, premogovega prahu in neke taru podobne stvarine. Vse to stisnejo v obliki opeke in prodajajo kos po IS centov, kr je še vedno ceneje kot je premog «0 brni boni SPOMNIMO wi BPOimcr______ lažne najnovejše svetovne vesti LAKE SUCCESS. — Zveza narodov je proti pričakovanju izglasovala, da bo odložila vsako delo in odločitev glede palestinskega vprašanja. Sovjeti so seveda glasovali proti in obdolžili zapadne delegate, da ta sklep nosi čisto političen značaj, da bi odločitve glede Palestine počakale dokler se ne izvrše volitve v Ameriki. Predlog je stavil delegat Irana, zastopniki Združenih držav so glasovali za predlog, Velika Britanija pa se je odstranila. *• * * . PARIZ. — V južnem delu Francije je prišlo do bojev med civilno gardo in stavkujočim delavstvom. Garda ni streljala, dasi so delavci napadali. Okrog 75 mož garde je bilo ranjenih. Vlada naglaša, da ne uporablja vojaštva za to, da bi zlomi’a 3tavko, ampak zato, da reši rudnike. Ker so namreč stavkujoči opustili vzdrževanje varnostnih naprav, je nekatere rudnike že zalila voda, v drugih so bile eksplozije ali pa so se zgodile druge nesreče tako', da so rudniki zaenkrat za obrat nesposobni. Vlada hoče dobiti rudnike v svojo posset in upostaviti vzdrževanje, da bodo rudniki vsak čas sposobni za ponovho obratovanje in proizvodnjo. Alžirske in maroške čete lo zasedle tudi vse ceste in ne puste nobenih rudarjev in delavstva v rudarske revirje. Komunistični voditelji so namreč hoteli poslati tja pojačanja stavkujočim. » * * PARIZ. — Zastopnik sovjetske Rusije Andrej Višinski je vložil, kot se je že pričakovalo, veto proti posredovalnemu predlogu, da bi se uredila berlinska kriza. Združene države so takoj ponudile, da se isto vprašanje uredi tudi izven Zveze narodov na osnovi kakršno so predlagale male države v svojem posredovanju. To je že 27. slučaj, da so Rusi uporabili svojo veto pravico in s tem preprečili, da Varnostni svet v gotovih vprašanjih ni mogel nadaljevati dela. Pri glasovanju samem je bilo za predlog 9 glasov, proti pa samo dva: Ukrajina in Rusija. Dr. Filip Jessup, delegat Združenih držav je takoj izjavil, da Sovjetska Rusija z uporabo svoje veto pravice prevzema vso odgovčrnost ža težko situacijo, ki je v mednarodnih odnosih nastala vsled sovjetskega nastopanja v Berlinu. Zastopniki malih držav pa so rekli, da bodo še naprej skušali najti novo pot iz zagate in novo rešitev za mirno končanje berlinske blokade. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Vabilo na sejo— Člani kluba "Ljubljana” naj pridejo nocoj ob 7:30 na sejo v šDD na Recher Ave. Seja bo /ažna! 7 bolnišnici— V mestni bolnišnici leži ne-/arno bolan John Kadunc, dona iz Brezja, fara Šmarje na Dolenjskem. Želi, da bi ga prijatelji ob priliki obiskali in si-,er ob torkih in četrtek zvečer >d 7 do 8, v soboto in nedeljo pa popoldne od 2 do 3. Bike so izvrstne— Mr. Grdina sporoča, da so premikajoče slike z vinske trgatve na Makovčevi farmi prav Jobro izpadle. Enkrat v bližnji jodočnosti bo Mr. Grdina pokami te in druge slike v šolskem avditoriju v Genevi. z begunstva— Faranom iz Preserja se naznanja, da se nahaja njih bivši .ujpnik Mihael Perčič kot begunec v Španiji in se nahaja zdaj 1 zdravilišču. Njegov naslov je Rev. M. Perčič, Sanatorio Por-,a Coli, Valencia, Spain. Prestala operacijo— V Charity bolnišnici je prestala težko operacijo Mary Ce-cada iz 10214 Reno Ave. Zdravje se ji polagoma vrača. Obiski 30 dovoljeni. V bolnišnico— V Policlinic bolnišnico se je :norala operaciji. Želimo ji skorajšnjega popolnega okrevanja. Mary je hči družine organista pri Sv. Vidu. Lepe razglednice— Jože Grdina naznanja, da ima zdaj v 'zalogi krasne božične razglednice s slovenskim voščilom. Razglednice so 5 različnih vrst. Vsaka stane 10c. Pošlje jih tudi po pošti, če pošljite denar in nekaj centov za poštnino. Naslov je: Grdina Gift Shop, 6113 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. Četrta obletnica— V sredo ob 8:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Julijo Adamič v spomin 4. obletnice njene smrti. Fina repa— Poznani Jerry Stroin v Genevi, O. ima zdaj lepo repo, ki je najboljša za zribati. Kdor jo želi, naj jo pride iskat. Na pogreb— John Komin iz 877 E. 73. St. se je podal v Elkhart, Indiana, na pogreb Tony Mikliča, ki je bil doma iz fare Čatež. Prijazen obisk— V spremstvu Mrs. Nosan, ki ima pekarijo v SND, nas je obiskala Mrs. Mary Papish iz Puebla, Colo. Doma je od Strug, po domače Andrejčetova. Stara je že 80 let in živi nad 56 let v Pueblu. Tukaj se nahaja pri Mrs. Mary Perušek, 1273 Norwood Rd. Obiskala bo tudi Mrs. Oražem in Mrs. Novak. Prijatelji in znanci jo lahko obiščejo na gorenjem naslovu ali pokličejo H|E 4391. Na operacijo — Mrs. 'Frances Poje iz 1140 Norwood Rd. se je podala v Charity bolnišnico, kjer je srečno prestala operacijo. Prijateljice jo lahko obiščejo v sobi PARIZ. — Vlada uporablja že 30 tisoč vojakov in civilnih gardistov v splošni ofenzivi po severni Franciji, kjer se nahajajo rudniki. Vojaštvo zavzema rudnik za rudnikom brez posebnih bojev. Ponekod je prišlo do'upora stavkujočih rudarjev in je bilo nekaj ranjenih. Notranji minister je izjavil, da so čete že zase- 214 od 2:30 do 3:30 popoldne die pokrajino 30 milj v dolžino in 10 milj v širino. Pozval je rudarje, naj ne ubogajo komunističnih agitatorjev, ki služijo tujim silam proti Franciji. Opozarjal je, da bodo rudarji tujega porekla takoj odpuščeni, če se bodo stavke še udeleževali, francoski rudarji pa bodo šli v dolgoletne ječe, če bodo napadali policijo ali vojpaŠtvo. ali od 7:30 do 8:30 zvečer. ---------------o —.... Kadar morate ponoii preko ceste, imejte na eebi vedno kak bel predmet, da vae voznik la-ije opati p am Ameriška Ponovim -v\i i ir#( l i-no vy (JAMES DEBEVEC, Editor) ________________ mj, 1117 flL Clair An. Hfiftdcnon MM twr**** •» v Publlihtd dally excopt Siturdiyi, Sanity« «nd HoUddy« _ Četrt NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; leta $3.00. nnn Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na iumnimnint....... m.««« i 1 11,1,1 BESEDA IZ RAMDA I,...m- ...................... 194» OCTOBER me 1 a » * » % s 1 2 J 4 5 6 7 1 9 10 M 12 U M a 16 imi mo n n u >* 15 26 27 2B 29 30 SUBSCRIPTION BAMS United Stat« »8.50 per year; $5 for 6 month«; $3 for S mdnths. Canada and all other countries outside United States $10 pet year. $6 for 6 months, $8.50 for 3 months. ________ njiC zapisala, da ni Henryju Wallacu toliko zameriti, da se , je nekoč ogreval za komuniste, O. — Dorothy i kolikor mu je zameriti, da se še Thompson je te dni ugotovila, bo). navdušuje Mnje prav zdaj ■ n.t Norman Tho- govjeti prekipeVajo sovrašt- Entered u •econd-cItM matter January CtevtltPd, Ohio, coder the Act of Mardh 3rd, 187». too. 210 Tues., Oct. 26, 1948 Nesrečna Francija Poper in koprive Cleveland, O. — Dorothy ihompson je te dni ugotovila, da je bil socialist Norman Thomas edini izmed letošnjih predsedniških kandidatov, ki je najprej videl posledice Casablance, Teherana, Jalte, Potsdama in Hirošime in ob času svaril pred njimi (pa ga ni nihče poslušal); Truman, Dewey in Wallace v vsem tem niso tedaj videli nič napačnega; Truman je podpisal potsdamski pakt in dal povelje za atomski napad na Hirdšimo in Nagasaki, ko je Japonska že klecala pred nami; in Dewey in Wallace (ki je bil tedaj v vladi) nista naznanila nobenih ugovorov. A Thomasov je bil glas vpijočega v puščavi. — Miss Thompson bi bila lahko v zvezi s tem pristavila, da je Roosevelt na teh u-sodnih konferencah posvečal vse preveč pažnje vojaškim in političnim ozirom, dočim je popolnoma prezrl moralno stran vprašanja: kaj je prav in kaj ni prav. To nas danes z ostalim svetom vred tepe in nas bo nemara še lep čas teplo. (V Ohiju Norman Thomas ni niti na glasovnici! Kdor hoče voliti zanj, bo moral prečrtati ime enega ostalih predsedniških kandidatov, zapisati nad prečrtanim ime “Norman Thomas” in pred imenom narediti križ. Bomo videli 3. novembra, koliko socialistov še imamo pri nas. * * * Charles W. Lawrence, ki je znan čitateljem jutranjega lista Plain Dealer kot “Breakfast Commentator,” je *a nedemokratičen. Sam general de Gaull je znan med zapad- ž]ovek ^ m strahopetec au nimi velesilami kot človek, s katerim se težko orje, ki ga šleva, odgovor vrzite v torek včasih zanese misel v trmoglavost, ki prepreči neobhodno potrebne kompromise in sporazume. Zadnja poročila pravijo da se de Gaulle-ovo gibanje organizira precej podobno, kot so bili nastanki propadlih diktatorskih gibanj v Evropi. De, Gaulle to opravičuje! sicer z dejstvom, da se proti nasilnim komunističnim množicam v Franciji ne bo dalo nič opraviti s parlarnentiranjem in pregovarjanjem, ampak samo z ostrim protinastopom, vendar pa demokratični za-padni zavezniki prav radi te poteze, nimajo popolnega zaupanja v to novo politično formacijo v Franciji. Tretja' skupina Francozov so organizirani, zavedni in disciplinirani pristaši demokratskih strank, ki sestavljajo v zadnjem letu vse vlade in imajo, če so združene in dokler so združene, v parlamentu dovolj močno večino. So pa te stranke preslabe, da bi mogle prenesti vse hude nadloge, ki spremlajo povojno okrevanje vsake države, ki je bila v drugi svetovni vojni tako hudo udarjena, kot je bila Francija. Zlasti socijalistična stranka pogosto zbeži pred odgovornostjo in dasi ima predsednika republike in je imela večino predsednikov vlad, vendar še pogosto zgubi linijo in povzroča zaporedne krize demokratičnega režima v državi. Bati se je, da bo Francija še dolgo nejasna postavka v zgradbi solidne, demokratične, zapade Evrope. Povprečnemu Francozu je strašno težko dopovedati, da sedanji čas nujno zahteva, naravnost ukazuje, da bo morala Francija poprijeti za sodelovanje z demokratičnimi silami za-padne Nemčije. Francozu je težko prenesti, da bi obrambo zapadne Evrope vodili Angleži, ki so v malo daljni preteklosti bili v vojskah, v bližnji preteklosti pa bili v drugih sporih s Francijo kot vodilno protinemško silo na kontinentu. Skratka: Francoski nacionalizem je še vedno tako nedotakljiv, da je ovira za konsolidacijo zapadne Evrope in za združenje evropskih narodov, za katerim pa mora vsaka realna politika v Evropi stremeti. Zadnji čas, posebno na seji Zveze narodov, se je v zadnjih govorih Francija po svojem zunanjem ministru Schu-manu precej odtočno in jasno opredelila za politiko, ki jo vodijo v Evropi Združene države in spryela nase vse velike žrtve, ki se od nje zahtevajo. Dalekoviden Francoz kot je Schuman dobro ve, da je to edina pot, ki v sedanjih razmerah vodi Francijo zopet navzgor k notranjemu blagostanju, pa tudi zunanji mpči in pomembnosti. Kar moti je še vedno šibkost sedanje demokratične kombinacije in neja- va do vsega ameriškega. Jaz sem bil nekaj časa pod vtisom, da ima v mislih Sansov velein-telektualni krožek progresivnih (ka-li) urednikov. * • * Pravijo, da Tito nima več nobenega obsitanka; danes je na Bledu, jutri na Visu, najrajši kje na zapadnih obronkih države, kakor bi se bal bližine vzhodnih meja, za katerimi je gospodar nad življenjem in smrtjo Stalin in kakor bi se bolje počutil v senci zapada in — nu, da, zakaj pa ne, saj je bil vendar krščen v katoliški cerkvi? — Rima. .. Zadnjič so se “koprive” celih šestnajst dni “mladile” v tiskarni kakor hruške. Uredniku je šlo tesno za prostor, pa si je najbrž mislil, saj ne bodo tako hitro zvenele ter jih odrival iz dneva v dan. Upam, da pridejo to pot na vrsto pred božičem. Za praznike so primernejše rozine v potici. Na svidenje po volitvah. Peter Kopriva. -------------o------ Vrnimo Mrs. Bolton v kongres Euclid, Q. - V 22. kongresnem okraju, katerega v federalni zbornici že več zaporednih terminov zaštopa Frances P, Bolton, živi nad 10,000 slovenskih volilcev. Mrs. Frances P. Bolton je sicer republikan- vu. Mrs. Bolton tudi mesečno izdaja kongresni buletin, v katerem volilcem-državljanom sproti poroča delovanje kongresa in vsega, kar spada v njegovo področje. Večkrat smo v njenem nastopu opazili, da je grajala svojega političnega pristaša in za dobro delo pohvalila svojega načelnega .političnega nasprotnika. Kratko rečeno; Mrs. Bolton je v Svojem srcu poštena proti vsakomur in pravična tudi proti onemu, ki nasprotuje nje političnemu načelu. Mi Slovenci smo po ogromni večini somišljeniki demokratske stranke, toda tudi toliko politično zreli, da ne drvimo za vsem, kar se nam ne zdi prav in pošteno. Kot dobri Američani iščemo kvaliteto ljudskega za stopnika in ne kimavca, ki nam ga slučajno stranka ponudi. — Mi Slovenci dobro razumemo, da vse napake slabega ljudskega zastopnika plačamo mi, ne glede h kateri stranki pripada. In kpr gre za naš denar, bodimo toliko pametni, da bomo naše zastopstvo zaupali tistemu, ki ga zna v korist ljudstva in splošnosti najbolje upravljati. Prepričan sem, če-oddamo naš glas za Mrs. Bolton, da bomo storili prav. ker druge izbire ni v 22. kongresnem okraju. 'Napravljen križ pred njenim imenom bo naša poverilnica dobrega zastopstva. Mrs. Bolton je ena najboljša in naj-zmdžnejša zastopnica v federalni zbornici. Joško Penko, državljan mesta Euclid, ■o Al PA NE Nekaj korakov od Enškove no vsi frohtarji in za tak posel hiše, na slavnem mostu čez ži- je konj najboljši. Naklada so . _ i _ j/ij .. t in ram nMTOtr Hubbardske novice Madison, O. — Po prvi slani je pričelo listje rumeneti, kar nam znači, da se bližamo zimi. Listje že odpada in ga bo zvezi z njegovo nedavno izjavo, s katero se je izrekel za predsednika Trumana. Tukajšnji politični komentatorji so tedaj soglasno zapeli, da si je Lausche s tem škodoval in naj-brže zapravil zmago nad Herbertom. Jedro Lawrencove satire je, da Frank ni tiste vrste mož, ki bi posnemal (podgane, kadar se ladja potaplja. Ali šleva? Odgovor vrzite v torek 2. novembra v volilno skrinjico. In pravi odgovor bo križ pred Lauschetovim imenom. Polton je sicer repuuim“u . toda v svojih nazorih zelo v našem parku nič koliko, kajti ' ‘U.a--- do številnih javorov, ki so nasa- jehi okrog rtašega poslopja, bo rovnišeo, je prišlo med Tonetom in menoj do hudega prepira. Tone je namreč svetoval, naj bi peljala junčka skozi Petrov kot in po bližnjici do Martinjaka, kjer bi stopila zopet na glavno cesto. Jaz sem hotel pa mimo Lukove hše v Grahovem, kjer so prebivala moja teta in kjer nisem bil še nkoli na obisku, da mi niso postregli z belo štruco in sladkim kofetkom. Ta pot je bila nekoliko dlje, pa bi se izplačala z obiskom pri Lukovih. Tone, ki je bil izbran za bodočega gospodarja pri Enškovih, ki je bil bolj majhen, pa čokat, dočim sem bil jaz bolj ribje postave, je zmagal. Z jezikom sem ga sicer jaz daleč nadvladal, toda Tone je končal debato s tem, da je potegnil junčka na Petrovo dvorišče in obenem tudi mene, ki nisem hotel izpustiti vrvi. Saj je bil junček naš. Poraz me je hudo bolel in parkrat sem milo pogledal na desno proti Grahovemu, kjer se je blestela be'a Lukova hiša. Toda diplomatski odnošaji med Tonetom in' menoj so bili kmalu zopet vzpostavljeni in Tone mi je moško pritrjeval, ko sem začel delati načrte za gospodarstvo na naši domačiji. Saj sem bil prepričan, da bom jaz imel doma, če so me pa oče poslali po tako važnem opravku, da sem šel po junčka. Pripovedoval sem Tonetu, kako da bom glajštal novaka in ga zredil J C 'AUJIJ iiuj ------ hodili v Loški potok in tam okrog ter vozili na Rakek trame in ža-ganice. Dosti se je zaslužilo in lepo življenje so imeli na cesti. Bolj pa, kot če bi se ubijali po njivah. Vodila sva junčka po poljskih stezah proti Martinjaku. Prav rad je šel in računala sva da se je že vdal v svojo usodo, kar bo, pa bo. Kot Bi vedel, da se mu pri nas ne bo slabo godilo. Pasel ga bom jaz, torej mu je že kar vnaprej zagotovljen marsi-kak priboljšek v detelji ali otavi “v škodi,’” ki sem imel vedno kak bolj koristen opravek v gmajni, kot bi pa pazil na živino. Zakaj smo pa imeli poljskega varha, Herblana. Naj kar on naj pazi na živino, da ne bo delala škode. Ker je šel junček tako rad z naifta, nisva več tako skrbno pazila nanj. V Martinajku smo prišli zopet na cesto in tam pod cerkvico sva ga peljala k stu- giajsiai novaKa m k« ^ #— korenjaškega vola, kakoršnih ni-1 je bil po hladilni pijadi-kot.pre- učiva veliko zaupanje med demokrati in republikanci. Njen briljanten nastop in vsestransko razumevanje federalnih poslov jo napravlja popularno, kjerkoli se pajavi. Mrs. Boltin je ona redka o-sebnost v kongresu, ki ni kongresnica radi plače, ampak radi časti in veselja, ki ga goji do ljudskega zastopstva. Prepričan sem, da jo zastopstvo 22 kongresnega okraja najmanj dvakrat toliko Stane, kolikor je plačana. Njej ni za denar, ker ga itak ima sama dovolj, ampak v veselje, ker ljubi politično življenje in se rada v javnosti udejstvuje. Iz lastne izkušnje lahko poudarim, da je ena onih ljudskih zastopnikov, ki ji je v največje veselje to, da more komu kaj pomagati, ernoica preveč .i>u- Nobena pot ji ni pretežka in Jaz stavim, da je edi-.tudi prošnja ne tako velika, da Langerholcem, da ne ne bi zadevi posvečala največjo ' ----**■ skrb in pažnjo. Znano nam je, koliko skrbi, dela in lastnega denarja je žrtvovala za ustanovo po njej i-menovano za vzgojo bolničark. Ta vzgojna šola, ki služi splošnemu človečanstvu, ne glede na polriično, versko ali plemensko oddeij^nje, je vredna, da za Mrs. Bolton glasujeirfo. Mrs. Frances P. Boston je ona redka kongresnica, ki se odzo.e na vsako pismo in tudi nudi postrežbo in informacije Urednik Proletarca pravi, da je prejel nekaj dopisov proti “Izjavi Odbora demokratične akcije,” da pa so “preostri” za tisk; dočim da je v dopisu Johna Langerholca preveč “zmerjanja.” ni Jcriž _ “zmerja” (kritizira) pravih ljudi; če bi bil ozmerjal — v resnici ozmerjal — kakšnega “fašista” ali “janičarja” ali pa celo ljubljanskega škofa drja. Rožmana, bi mu Zaitz vse priobčil ter ga celo pohvalil, kako “dostojno” in “objektivno” piše. (O žalostnih sadovih take ‘objektivnosti,” v kakršni vzgaja svoje čitatelje sppotniški tisk, bom spregovoril ob drugi priliki). — A glede onih drugih dopisov sem radoveden, ali je Langerholc res tako naiven, da verjame Zaitzu. Jaz mu ne. Toda odklonitev Langerholčevega dopisa je bilo treba nekoliko balancirati. * * • V reviji Life sem zadnjič našel tri slike, na katerih Stalin in Molotov'skupaj nosita krste. Zdaj vem, kaj imata možaka med seboj tako skupnega, da Molotov kihne, kadar koli Stalina v nosu zaščegeta: oba s;a zgrešila svoj poklic. Ampak u-boga Rusija, ki mora plačevati račun! . * * * Dorothy Thompson je zad- dencu, da se nekoliko okrepča in midva tudi. Bistra studenčnica je izvirala tam izpod Slivnice. Nkoli nisem šel tam mimo, da se ne bi napil dobre vode. Seveda, to je bilo v tistih mladih letih, iče bi zdaj “tam mimo šel,” bi gledal za kak drug, prostor, če bi bil žejen, ako se r.e motim. Napojila sva unčka, potem sva se pa tudi s Tonetom vlegla in se nasrkala dobre pijače. In potem se je zgodilo tisto. Junček tudi lfstja kar na koše in ubogi jaz, ki ga bom moral pospravljati. Mojega vrta pa slanca še ni pomorila in rožice še vedno ponosno stoje in se vesele svoje lepote, kot bi jim nihče nič ne mogel. Sodi so letos pa kar nekam liho v naši okolici, ker ni grozdja. Jaz bi si ga bil letos napravil par sodčkov pa k sreči ali nesreči grozdja ni. Torej pili ga ne bomo, vsaj pri nas ne. In tisti, ki poznajo mojo nakano, tem vrsticam itak ne bodo verjeli. Prašičjareja je tudi kar lepo ponehala na našem Hubbardu in tako tudi krvavic leitos ne bo. Tako vidite, da časi postajajo vedno bolj resni in žalostni. Ko sem jtred leti prišel na Hubbard Rd. je bilo tukaj še vse nekam bolj mlado, živahno in veselo. A kje je danes vsa tista živahnost, pojenjala je in 'se se drži nekam bolj kislo kot oi jedli same kisle lesnike. Na površje prihaja mlajši rod, to je generacija, s katero pa smo mi starejši v nekakem prelomu, saj veste, da stari in mladi ne gredo kaj preveč skupaj. Vsak ima svoje šege. Menda ne bo več dolgo, ko bomo mi starejši naseljenci popolnoma zginili s površja tega žalostnega sveta. Prepričan sem, da bo zavladal med mlajšimi boljši sporazum v. pri Krajnčih ne bodo imeli, čeprav so imeli tam vedno najlepšo živino. Moj vzor je bil par volov, ki so jih imeli pri Krajnčih. Kadar so ju gnali h koritu, je bilo kot bi se pomikalo po vasi dvoje ogromnih skednjev. V gozdu so jima lahko naložili krclev kolikor je držal tajselj, pa nista niti čutila, da kaj vlečena za seboj. In prav tak par bom jaz zredil iz tega junčka in iz našega, ki ga imamo doma, sem se bahal proti Tonetu. Tone ni bil videti nič ganjen nad mojimi načrti. Temu se nisem čudil, ker on je bil vnet samo za konje. Pozneje, ko je nekoliko odrasel in je res dobil besedo pri gospodarstvu, je imel res najlepše konje v Žirovnici. S tem je mnogo rečeno,, ker nisem poznal nobeno vas, kjer bi imeli toliko konj. Bil so namreč večf- 11..... puai.CAUU in UUV1U.BW,, .‘UK J- “—J -— *---------* vsakemu, ki se nanjo obrne, pa širni in radi komunizma se goto- bii to demokrat, republikanec------l"'J~ ali katerega koli drugega političnega prepričanja. Ona se v poziciji kongresnika temeljito zaveda, da kadar je izvoljena, je izvoljena za Vse enako in za vse državljane, ki žive vajenem kongresnem okraju. Na misel mi prihaja lansko potovanje Mrs. Bolton po evropski celini, v Aziji in Afriki, kjer je potovala na svoje lastne stroške, čeprav je bila v smislu federalne postave upravičena potovati na državne stroške. Mrs. Bolton je članica kongresnega odseka za inozem- vo ne bodo prekljali, kot je to na dnevnem redu sedaj. Ampak nepredujemo pa vseeno v teh krajih. Jack Mavko. sin poznanih Mavkotovih iz Dock Rd. ge kupil lepo posestvo na Chapej Rd. Je v prav lepem kraju in sedaj modernizi ra hišo. Kot se vidi tudi ta mladi ne bodo zaostajali za ta s.arimi, če mar ne bodo se bolj napredni. Nekdanje Peterlinovo posestvo na Hubbard Rd. ima 3edaj že šestega gospodarja. V par letih je bilo še petkrat prodano. Je samo 17 akrov zemlje in nekaj poslopja, seveda hiša je lepa. Cen« za tistega, ki kupi je okrog 0.5 tisoč dolarjev. Iz tega je razvideti, kako lahko se posestva na Hubbardu prodajo. Noja, saj je pa to tudi eden najlepših krajev v tej okolici. Tudi v sredini naše naselbine gradijo sedaj novo hišo, o kateri pravijo, da bo precej ši-kovna. — Jako pogrešam tudi Martin Smithove, ki so prodali tukaj svoje posestvo in se pre-svoj dom v Homer ________________ __________ selili na svoj dom v kot je sedaj med nami starej- Ctiy, Pa., kjer so že prej živeli mnogo let. Vem, da so naročeni tudi na Ameriško Domovino, ki jim jako ugaja. Stojimo pred volitvami in bije se hud boj za glasove. Zmago bo odnesla najbrže stranka kot sem že zadnjič povedal. Vendar pa imam upanje, da bo gotovo izvoljen v Ohio človek slovenskega rodu Frank J. Lausche za guvernerja. Vsak naš jv/ r-------- * - rojen in ni mogel drugače; da je dal duška svoji razigranosti. Parkrat je poskočil, norčav kot je bil, vzdignil svojo zadnjo prem0 in parkrat brcnil okrog sebe za vsak slučaj, potem jo je pa brez vsega pomišljanja ucvrl nazaj, odkoder je prišel. Predno sva se s Tonetom prav zavedla, kaj se je prav za prav zgodilo, je bil teliček že iz Martinjaka in si je na vse mile viže pomagal proti Žirovnici. Klicala sva za njim, toda najini proseči in mili glasovi niso našli v njegovih kosmatih ušesih nobenega pravega odmeva. Ni kazalo drugega,, da sva jo ucvrla za njim v dobrem upanju, da ga bova vjela. Kaj še! Včasih je res malo zmanjšal svoj tek, toda čim je čutil naju za seboj, jo j'e zopet vlil, kot bi za njim gorelo. Ampak nazadnje §va ga pa le vjela, toda ne prej kot v En-škovem hlevu. Naravnost tje jo je namreč pribrisal junček, čez kakšno uro za njim pa midva s Tonetom. Enškov stric naju je sprejel s primernimi besedami, nato pa ga nama izročil s posebnim poudarkom, da bo druga pela, če ne bova zdaj bolj pazila nanj. Zopet sva nastopila isto pot in parkrat je hotel junček res povese-ljačiti in smo se nosili tam po njivah, toda s Tonetom nisva popustila. Vsi za enega, eden za vse, sva rekla in srečno pripeljala novaka v naš hlev. Vsi trije smo bili dobro zdelani, toda smo kmalu pozabili na to. In junček je pri nas rasel in zrasel v velikega vola. Rečem pa, da takega ni bilo v našem hlevu ne prej, ne pozneje. Hiter je bil in vedno pripravljen za kakšno norčijo. Nobena o-graja miu ni bila previsoka, daje ne bi prekolebal. I, seveda, kdo ga je pa kupil, vas Krivica nad vsemi rojak naj si zaviha rokave in ^ gre na agitacijo in tudi zanj ivprašam. aimu mu 'vsemi voli, pa bomo gotovo zmagali,! krivicami je bila pa ta, da do-kar gotovo v ponos vsem Slo-|ma vseeno nisem imel. Bog ga vencem. Se bom pa še kaj po bodi zahvaljen za to in naš oče, volitvah oglasil. Pozdrav, i ki niso videli v meni pripravne-Frank Leskovic. | ga človeka za tako stvar. AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 26, 1848 3 FB. JAKLIČ: Peklena svoboda Povest o ljubljanski in iianiki revoluciji leta 1848 Ze odtoevajo zakaj je bil doživel najvfeč. Ni-klici, ki zahtevajo naše glave, [kjer rti bil upor tako splošen in tudi Ljubljana je v nevar- in tako silovit. Drugi plemenit-nosti; zakaj načrt upornikov [ niki s0 se pa grozili, da bi Šli s je, navaliti na Ljubljano, kokartečami na kanaljo, ako bi bodo izročali Turjak in druge'jim prišla tako na muho, kakor gradove. Mi smo bili zvesti je turjaškemu, cesarju, zadovoljni smo bili z j Cez dober teden je že prišel razmerami, ki so bile v deželi,'odgovor z Dunaja, nikdar nismo zahtevali kak- j Na Dunaju, kjer so dobivali šne posebne svobode. Red, to podobna poročila z vseh stra-je vse. Red hočemo in varnosti ni prostrane države in ki so iza naše premoženje. Pomaj na lastne oči videli, kako se je nam! Punt je! Cesar naj pošlje svoboda razgibala na Dunaju, vojsko, da ukrotimo kanaljo. seveda niso bili tako črnogle- To zahteva- Tega prosimo! mo!’’ “Suplicamus! Suplicamus!” so zagnali iznova plertieniti begunci. In stopili so pred deželnega glavarja po vrsti baron smled-niški, graščak polhograjski, odposlanec graščine planinske, s Šneperka, graščak lanpreški in še drugi, ki so z živimi besedami opisali razdejanje, ki so ga povzročili razdivjani tlačani, in So slikali nevarnost, ki preti deželi in državi, ako kmeta ne ukrote. Deželni poglavar je spoznal pretečo nevarnost in bil prepričan o potrebi ostrejših sredstev za pomnjenje dežele, katerih pa sam ni imel, oziroma jih ni smel uporabljati. Tedaj je poslal kurirja na Dunaj, enega do ministra, drugega pa do , samega cesarja, ki sta nesla sledeče sporočilo, ki se je dolgo časa hranilo v arhivu kabinetne pisarne: “Kmetje vse dežele so se uprli. Drhali razdivjanih kmetov ropajo in požigajo. Življenje plenstva je v nevarnosti. Varnosti za življenje in imetje ni nobene več. V3taši groze Ljubljani. Upor se širi na vse strani. Potrebne so najstrožje od-. J.Sil.bii. za-upostatvitev miru ii reda. Vojaštvo naj pomiri upornike s silo!” Begunci so bili z uspehom sivoje prošnje zadovoljni in so si prikimavali: “Čakaj, kanal ja! S svincem in vrvjo te bomo naučili manire!” Medtem, ko so begunci čakali v Ljubljani odredbe z Dunaja, so se shajali v Kazini, kjer so prisluškovali novicam, ki so prihajale od vseh strani, in so se sicer dobro imeli. Vsaj zabavneje je bilo kakor v puščobi na kmetih, zlasti še v času, ko si niso bili življenja varni. In v takih trenutkih so si pripovedovali dogodke iz najnqvejšega časa, ki so jih sami doživeli ali izvedeli od zanesljivih ljudi. Največ je vedel turjaški grof, di, kakor je bil poglavar V kranjski deželi. “Ljubi moj Welsersheimb bi imel rad vešala in bajonete. Je preveč črnogled. Pišite mu, naj razposajencem zažuga, posvari naj jih. Preki sod naj jini obljubi, vkvartiranje vojakov in podobna sredstva, ki jih ima modemi vladar,” je dejal dobrotljivi cesar Ferdinand, ko so mu prebrali WelsersheiMbo-vo poročilo. “Ljudje so pametni samo po človeško ravnajte iz njimi. Dobri mož bi rad vojakov. Kaj bodo pa rekli moji vrli generali na Laškem, ki zahtevajo vojakov brez mere in števila. ako jih ustavimo v Ljubljani? In poveljujoči generali v Pragi, BudapeSti, na Dunaju, ki se pritožujejo 0 nedostatno-sti bataljonov? Dobrim mojim ZVEZA SLOVENSKIH DRUŠTEV NAJŠVEIEJSEGA IMENA Ustanovljena 30. mlaja 1938 Clevelandu, “VSAK KATOLIŠKI MOŽ NAJ BI BIL CLAN DR. NAJSV. IMENA” ara;.* WAtfaws: s»"*• Častni predsednik: ANTON GRDINA, 1053 E. «2 St. Predsednik: MATT F. INTIHAR, 21481 Naumann Ave. I. podpredsednik: JACOB RESNIK, 3599 E. 81 St. II. podpredsednik: JOHN STOPAR, 245-15 St., Barberton, O. Tajnik: FRANK A. HOCHEVAR, 21241 Miller Ave. Blagajnik: LAWRENCE BANDI, 6727 Edna Ave. Zapisnikar: ANTON MELJAC, 7820 Union Ave. I. nadzornik: LAWRENCE PAVŠEK, 1190 E. 147 St. II. nadzornik: MICHAEL KOLAR, 1190 E. 71 St. III. nadzornik: MICHAEL ANZLIN, 712 E. 156 St. Reditelj: FRANK SNYDER, 3529 E. 81 St. • se vrS'i° V6ak° čelHo nedeljo v mesecih: januarja, aprila, julija in oktobra. Zveza deluje edino za dobrodelne namene in za udpeh katoliške vere. Možje in mladeniči, pristopite v lokalno društvo Najsvetejšega Imena v vaši župniji ter boste postali obenem tudi člani Zveze. VESTI I JL SLOVENIJE (Nadaljevanje s 1. stranlJ iti kot premalo zanesljiv celo dr. Ribar, ki je predsednik od- sui uaiauunuv: jjuunm aiujim « . . . . Tjr . . - * ibora, ki-ima v imenu narodne Kranjcem naj požuga s prstom, I., pa bodo mirovali. Pa da se, mu ustreže ( ustavite prvi moj gra-ničarski bataljon, ki pride v Ljubljano na poti v Italijo, pa skupščine imenovati ministre zvezne vlade v Belgradu. To mesto je sicer samo častno, ker nima takle predsednik nobene naj jih pošlje moj Welsershe-ibe^de’ v™dar P™«0- da bodo imb na gradove mojega plem-!na to aie3to >z™hh znanega;sta- stva, kjer je kaj nevarnosti. Ta-1 refa komunl*sta ■Moae pi|'ade’ ko se bodo moji dobri grani-1 belgraJskef Juda- Dr. Ribar čar ji odpočili, plemstvo 1J6 bil svoječasno demokrat. Sino-moral0 biti pa toliko velikodu-lvi’ ki * ’ v komunizem, so ga k« žrtev potem nikoli nima miru. Vedno jo hodijo izpraševat, kaj je poizvedela od nasprotnikov režima, s katerimi pride skupaj. Tako začne nekateri ovajati svoje nekdanje znance v strahu, da bo sicer spet moral v ječo. Ljudje se take žrtve krtralu začno ogibati. Ozna pa doseže eno, da namreč zaseje nezaupanje med najboljše prejšnje znance in prijatelje. GORJE PARTIJCEM. - Kakega velikega organiziranega odpora proti režimu v Sloveniji ni, čeprav je zmeraj nekaj skrivačev pred policijb. Toda posamezni poskušajo tudi komuniste strahovati z orožjem Ozne. Tako se je zgodilo nekemu velikemu Titovemu priganjaču na Viču pri Ljubljani, da je dobival grozilna pisma eno za drugim. Polagoma je postal nervozen, začelo ga je poštajati strah in si je pomagal drugam, kjer bo s svojim priganjaštvom za Tita bolj previden. Iz Postojne pa nekdo poroča, da je na Krasu tudi dejansko nekaj velikih komunističnih kričačev čez noč izginilo in so jih kasneje našli mrtve. če tudi tak odpor ne pomeni mnogo proti režimu, vendar pomeni silno ljudsko nejevoljo-proti diktatorskemu režimu. UDARNICE. — S tem v zvezi poročajo, da ljudstvo posebno zaničuje razne komunistke, ki se ženejo, da bi postale na delu udarnice. Kakor je grdo, če je moški pijan, še- huje je, če je ženska. Tako je tudi zaničevan V trofajskem tabonscu proslavili štirideseto obletnico Dobre pol ure severno od tr- mašništva našega taboriščnega ga Trofaiach se nahaja na kon- prodekana g. svetnika Klemencu nekdanje, sedaj zapuščene Čiča Janeza. Na predvečer so mu pevci zapeli podoknico. Velika tolažba za mnoge begunce je pa naša taboriščna ka- smodnišnice, begunsko taborišče D. P. Camp Trofaiach. Že v prvi svetovni vojski so . . ------------------ stale na tem mestu barake zajpela, ki je kljub vsej naši rev-vojaštvo. Ker se taborišče na-ščini morda res najlepša, ka-haja na odprtem prostoru tik kor je dejal sam gospod mons. pod visokimi gorami (Goesseck|d|r. Jagodic ob priliki letošnje- rt K \ ______* 11 - V ! ____iJL 1 (YQ Ki AfTnni'n / T\ /N \ pak tudi z orožjem. Sklenili so, da organizirajo v Rumuniji čete, ki naj bi šle v Jugoslavijo in začele novo “osvobodilno” bor- pri ljudstvu komunist, toda še bo. Sedaj bi to bilo gibanje za osvoboditev Jugoslavije izpod Titovega jarma. Pri tem mislijo komunisti, da bi spravili bolj komunistka. Take ženske, ki se ženejo za naslov udarnic, ostajajo samice. Nihče jih ne mara za res, kot nihče ne mara “ljudstvo” pod jarem drugih pijanke ali vlačuge, komunistov. Morda se vaši ame-1 v ŠT. VIDU NAD LJUBLJA-riški partizani navduše tudi za NO je sedaj v nekdanjih škofo- to novo “Osvobodilno fronto.1 V PROSTORIH UDVV LJUBLJANI. — Uradna okraj- šolo sprejmejo seveda samo utr- jz kraja v kraj kaže, da je‘be- vhi zavodih tudi posebna šola ža komunistični terorizem. V to 2,215 m) smo deležni pogostih vihairjev, ki so včasih tako močni, da 3e bojimo za naše strehe. Enako je naš stalni gost —dež. Kraj je pa zdrav in ugoden zlasti zaradi neposredne bližine gozda. Tja se v poletnih mesecih neprestano zateka staro in mlado po gobe, borovnice, suhljad in drugo. Nekako 8 km od taborišča v smeri proti Leobnu pa se nahaja znani Donawitz, Jej er tope železno rudo, ki jo kopljejo v Eisenerzu. Pred našo preselitvijo iz Judenburga je bilo v teh tovarnah -zaposlenih silno veliko beguncev. Ko smo pa dospeli mi, je podjetje odklonilo vse begunce in inazemce. Zato morajo ljudje iskati zaslužka drugod. Na splošno lahko dobi vsak, ki hoče delati, odgovarjajoče delo. . Celo vrsto ljudi pa zaposluje taborišče samo, ki jih -pa nesorazmerno slabo plačuje. Zgodi se, da delavec zunaj taborišča zasluži več v enem dnevu, kot delavec v taborišču cel mesec, če bi si fcdo upal kaj ugovarjati, ali svetovati kako spremembo v korist beguncem, se mu lahko zgodi, da bo moral v par urah zapustiti taborišče. Sedanje taborišče nikakor ne kaže kake stalne slike. V njem 88'nahaja tako zvhni tranzitni oddelek, ki neprestano sprejema nove begunce od vseh krajev Štajerske, celo iz Dunaja, nato jih pa odp|remlja v emigracijo. Tudi ‘“pošiljanje” ljudi ga birmovanja. (D.G.) HALI OGLASI Išče stanovanje Registrirana bolničarka, ki je uslužbena pri euclidskem industrijskem podjetju, bi rada dobila 4 ali 5 neopremljenih sob. Pokličite Mrs. Gernhard podnevi IV 4200, zvečer pa KE 4134. Med naprodaj Naravni domač med dobite pri nas, ki vam bo v zimskih mesecih odganjal kašelj in prehlad ter vas držal pri najboljšem zdravju. Oglasite se pri John Perparju na Hubbard Rd., Madison, Ohio. Požurite se, dokler je še zaloga. (210) Peč naprodaj Naprodaj je kuhinjska peč “Roper” izdelka, v dobrem stanju in poceni. Vprašajte na 7507 Abredeen Ave. spodaj. Posebna razprodaja na flaneli Bela 27 inč široka po 29c jard Pisana 36 inč široka po 35c jard Anzlovar’s £>ept Store 6214 St. Clair Ave. EN 4859 Stanovanje iščejo Odgovorna družina bi rada dobila 5 ali 6 sob; iz sedanjega stanovanja je primorana. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče RA 3312. (214) Sobo išče Priletna ženska želi šno, da jim bo odprlo shramjbe' v partizanstvo. Sedaj žava za nekdanjo Ozno je sedaj Ijene partijce, ki so pripravljeniIgunec siromak, ki mu hočejoL J. “SL alTn^KTemlienn^n. in kleti, ako si jih graničarji.^ če‘še vesti uresničijo, prejel UDV, kar pa je seveda v stvariina vsak zločin v korist komuni- vzeti če zadnje -:— ' P J " -.................................. ................. titovski komunisti skušajo širiti JOHN ZULKH INSURANCE AGENCY prances ZOLIOH, Went Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo, IVanhoe 4221 181 IS NEFF ROAD Ta zadeva je rešena.” V tem zmislu so se glasila naivodila z Dunaja in deželni proti Tita. To delo ni lahko, ker |imenovanem nebotičniku, ki naj poglavar je šel na delo za P°-[je Qzna zelo pazljiva. Saj gre bi Ljubljančane ma’o spominjal mirjenje dežele. Izdaj je m- tujj načleniku Ozne Raiikoviču na ameriške “skyskraper”-je, glas, s katerim je zaaugal s za g[avo g Titom, Kardeljem, svoje prostore, kjer zapro take ‘stojno sodbo’, ak0 se bodo , Djilasom je tudi on obšbjen od,nasprotnike, ki jih hočejo ižra-redi in nasllstva ponavljala in .K6minforme. Da bi lažje izpod.! vsi om, ki so moral, razglaša il^,. Kominfor- vladne razglase, so_ si morali^ jzdajati v Pragi m proti -------------- ... .. _ . s 1 a ), Ul P°® ® s (Titu z naslovom “Nova Borba.” .strahu, kaj bodo z njim naredili. ' *^Ln*r^l“Sorba” je namreč glasilo ko-1 Ko je dovolj iztradan in utrujen munstične stranke v Belgradu, od vednih zaslišavanj, mu na-temu časopisu so dali naslov enkrat povedo, da je lahko ta- Tujci rabijo naprej ime Ozna. na ukaz Kominterne tiskovine j V Ljubljani ima ta UDV vtako- biti za špijone med pravim ljudstvom. Takega reveža pripeije-ima izdajati v Pragi list proti‘jo v to hišo in ga tam drže v “Nova Borba.” List bodo skušali po svojih komunističnih podtalnih potih vtihotapiti v Jugoslavijo. NOVA "OSVOBODILNA FRONTA.” — Pa ne mislijo Ti- z vsdh prižnic v deželi, na vseh trgih, kjer so cesarski bi” riči običajno razglašali uradne ukaze, in povsod, kjer je kak cesarski človek prišel do besede, povsod so rotili in prosili ljudstvo, naj spoštuje cesarsko in gruntno gosposko, naj ne ropa, ne kolje, ne požiga, zakaj ako bi se ponavljalo kaj take- ta spodnašati samo s tiskom, am- ga, kar so doživeli tiste dni na Ižanskem in v še nekaterih drugih krajih, tedaj bo razglašena “stojna sodba”. Roparji, po-žigavci, ubijaivci, tatovi, razgrajači, šuntarji in drugi, ki delajo nemire in širijo upor, bodo sojeni na mestu, kjer jih dobe. (Dalje prihodnjič) koj prost pod enim samim pft-gojem, da namreč začne delati za Ozno. če tega ne obljubi, ga hotel Tito braniti proti drugim komunistom, ki jih pošilja proti njemu Kominfofma, bo rabil za obrambo take v vseh zločinih iz-vežbane bandite. CERKLJE NA DOLENJSKEM. — Pri vsem tem boju med komunisti samimi pa Jugoslavija ne nuha z oboroževanjem. Iz Cerkelj na Dolenjskem poročajo, da tam letališče za aeroplane še vedno po-večavajo in izboljšavajo. Za vojaštvo so sezidali štiri nove kasarne; tri v Cerkj-ah, eno pa v Mrtvicah. Vse štri so primeroma velika poslopja, dolga po Vas muči revmatizem? Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas. Mandel Drug 15702 Waterloo Rd. slovenska Ukaniš drže naprej in naprej mučijo. ICO metrov. Tito torej še misri Na ta način nekatere dobe, da na vojno proti zapadnirti impe-jim obljubijo vohunjenje, samo rialrstom, čez katere obenem z da se rešijo strahot teh ječ. Ta- Rusijo zabavlja. UVU VITAMIN WHUS YOUR IUY WORD ta*. M* *••*<. t»M* IM Im m* (MM » «*Y vT* gg£ Qm A Dt QmU) SSEjpfcš HAM S25S2S2 Hf S rt *1 "* ** to* KOMO« V Thomas Flower Shop CVETLICE za v*e prilike šopke in cvetlice lahko brzojavimo na vse kraje Albin in Fred Thomas (Tomc), lastnika 15800 Waterloo Rd.—IV 3200 Znamke! Jugoslovanske znamke prodaja August Hollander 0419 St. Clair Ave. v S. N. Domu (Tnes.-z) Premog v Her iti, otroke iz Set HM -Nad SV podhranjenih in bolnih otrok, st»r-čkor in elabotnihhmed SfibO. {e r tej mi^m odletelo iz Berimo do prezimijo' v britekt in omenite zrni-. SHktr mm kote hrMtegerMoko, lit primruje otroke v Malu “Dakota" pred odletom iz Berlina. te vozijo krog kot medveda. Ertkrat so nain pokazali lepo opremljene vozove, ki jih je oskrbela I.R.O. Bili smo res navdušeni nad toliko človekoljubnostjo. Ko so nas pa selili, smo bili pa trpko razočarani, ko so nas nakladali na vozove, na katerih je bilo napisano v bivši Jugoslaviji “8 konja ili 40 vojnika.” —- Le tistega nam ni-, so poslali, ki nosi klešče za plombiranje voz. Trenutno so v taborišču največje sledeče narodnostne sltu-pine: slovenska, ki šteje 350, hrvaška 200, ukrajinska (ruska) z oklrog 900 oseb. Poleg tega so pa še Cehi, Poljaki, Romuni, Volkadeubtscherji_ in Livinci. Celoletno taborišče šteje danes 1,536 ljudi. Vendar se ta številka vsak dan menja. Prave taboriščne skupnosti ni. Temu je kriva tako velika različnost posameznih narodnosti in pa strašna negotovost, ‘kdaj nas zopet nalože in odpeljejo dalje, kot Ribničan svoja rešeta. V verskem oziru ni več tistega ognja kot prve dneve našega Liechtensteina. Človek v taborišču propada. Zanima ga kvečjem še 'kruh in emigracija. Vendar smo slovenske skupnosti veseli, ker se trudi ohraniti to, kar je nekoč že pridobila. Ostale narodnosti pa vedno bolj popuščajo. Tudi pri Hrvatih opažamo, da jim tujina zelo škoduje. Pri Ukrajincih je opaziti, da moški bolj drže na svojo vero kot ženske. Dne 13. julija je obiskal taborišče g. narodni delegat Tnons. dr. Jože Jagodic in podelil taboriščnim otrokom zakrament sv. birme. Brimancev je bilo 48; od teh 34 Slovencev in 14 Hrvatov. Dne 23. maja smo imeli slovesnost prvega sv. obhajila. Prvo obhajancev je bilo 19. —Dne 4. julija ja smo napravili malo romanje v cerkev Matere božje v Freienstein. Dne 26. julija smo slovesno mernega, naj sporoči na 1141 E. 60. St., spodaj. ’ -(212) Hiša naprodaj' DAJTE PONUDBO! Prodaja jo lastnik in ima 5 sob, 3 spalnice, za 1 družino, toilet zgorej, kopalnica spodaj. Furnez na plin, avtomatični vodni grelec, zimska okna in mreže na vsej hiši. Vprašajte na 386 E. 161. St. ali pokličite IV 4801. (213) Furnished room for rent Girl can get a nice furnished room; can also do cooking and washing. All conveniences of a nice home. Ask Mrs. Jean Berg, 1156 E. 63. St. Suite 3. / -(211) Zdravniki ponu|i DOBRE zdravnike... Odvetniki ponujo ZMOŽNE odvetnike In cAilnilrA lil jVUHvHv * ■ ■ Odvetniki imajo enak interes kot vi, da se izvoli dobre može. Tukaj so kandidati za izpraznjene termine, ki so priporočeni po glasovanju vseh clevelandskih odvetnikov. SUPREME COURT OF OHIO EDWARD C. TURNER KINGSLEY A. TAFT COMMON PLEAS COURT EDWARD BLYTHIN JOSEPH H. SILBERT DAVID C.MECK, JR. BENJAMIN D. NICOLA Cleveland Bar Association Allerton Hotel Campaign Chairman Wallace J. Baker, 'AMERIŠKA DOMOVINA. OCTOBER 26, 1948 5V obležal nepremičen ter brez za- Izgubljeni svet ROMAN :vesti. nem izletu, in zdaj bi nas lahko pripeljala k Indijancem v ja- I Ko sem se zopet zavedel, sem mah. V tem pravcu smo tudi ležal na hrbtu v travi sredi na-! morali vsekakor odriniti. šega skrivališča v grmovju. Bilo nam je sicer jako žal Nekdo je prinesel vode iz stu- zapustiti staro taborišče ne sa-denca in lord John mi jo je mo radi zalog, ki smo jih imeli brizgal v obraz, dočim sta me v njem, temveč tudi pred vsem Zadnja vojna je bila seveda po- med Indijancev, sebno neusmiljena, zakaj na-j “Šel je po vodo,” je rekel sprotnik je bil vse bolj zvit ka- lord Rokton. “Vsilili smo mu kor ostale velikanske zverine, prazno škatlo od mesa pa je ra-To bo tudi vzrok, radi katerega zumel in se odpravil.” 1 podpirala jako vznemirjena zato, ker smo izgubili izpred oči .Challenger in Summerlee. Tre- iZamboja, edino vez z ostalim 'nutek se mi je zdelo celo, da'svetom. Sicer pa smo imeli s je posijala človeška usmilje-j seboj zadosti nabojev in vse pu-nost izpod učenj aških krink, ške, da bi se vsaj nekoliko ča-Onesvestiti sem se moral, kerjsa lahko ubranili, pa smo tudi so mi odpovedali živci, ne pa j upali, da se še lahko povrnemo je število indijanskega prelbi-j “V staro taborišče?” sem valstva vsekakor omejeno. To- .vprašal, rej, gentlemeni, ali sem vam re-1 ‘1Ne samo k studencu. Tja šil uganko ali pa se vam zdi ka- je šel, med tisto drevje. Mora terakoli točka še vedno neja-jbiti samo kakih dvesto jardov sna?” daleč. Pravzaprav bi se mo- Profesor Summerlee je bil ral pritlikavec v tem času že preveč pobit, da bi ugovarjal, in je stresel samo srdito glavo vrniti.” “Pa grem gledat, kaj je z in tako pokazal, da ne odobruje'njim,” sem rekel. Vzel sem pu-kolegovih izvanjanj. Lord John ško in odkorakal proti potoku si je samo popraskal neposebno skozi grmovje, docim so ostali bujne lase s pripombo, da se ne^oji prijatelji pripravljali pi-more udeležiti te borbe, ker jejčli zajtrk. Zdelo se vam bo vpisan med borce drugačne te- morebiti nepremišljeno, da sem že. Jaz sem pa ostal zopet tako brezskrbno zapustil varno zvest svoji navadni vlogi in za- skrivališče ,v goščavi, če-sukal znanstveni razgovor v Prav nisem bil predaleč name-najbližjo vsakdanjo smer s pri-jnjen, a pripomniti je treba, da pombo, da pogrešam enega iz-,smo bili več milj oddaljeni od opičjega gradišča, da še niso od- krile zverine, kolikor je bilo; nam znano, našega zavetišča in da nisem imel s puško v roki pred njimi tudi nobenega strahu. Nisem pač vedel, kako so zvite in močne. V BLAG SPOMIN PETE OBLETNICE SMRTI MOJE BLAGE TETE Frančiške Kolenc ki se je preselila v večno življenje dne 26. oktobra 1943 Slišal sem pred seboj v daljavi žuborjenje studenca, a bil sem od njega ločen po nepredirnem podmladku in drevju. P.ričel sem laziti skozi zapreko baš tam, kjer me niso slučajno več videli tovariši, pa zagledal, da leži sredi grmovja neka rdečkasta stvar. Stopil sem bliže in' se prepričal, da je mrtvo telo pogrešanega Indijanca. Le- na svojem samotnem žal je postrani s skrčenimi nogami in imel tako nenaravno radi katerekoli poškodbe, ker pol ure pozneje sem zopet lahko sedel in bil na vse pripravljen, čeprav me je bolela glava in sem imel zatečen vrat. “Zdaj pa ste si komaj rešili življenje, dragi moj mladenič,” je rekel lord John. “Ko sem začul vaše kričanje, sem planil iz skrivališča in ko sem zagledal, kako imate zaokrenjeno glavo in bigi j ate z nogami po zraku, sem že mislil, da nas bo za enega manj. V tem razburjenju sploh nisem zadel zverine, a vas je vendar spustila pa izginila kakor kafra. Pri svetem Jurju, da bi imel kakih petdeset strelcev! Kmalu bi iatrebil peklensko zalego, pa bi lahko zapustili to deželo v boljšem stanju, kakor smo jo našli.” Opice so nas torej na katerikoli način vendar zavohal^ in povsod vedno opazovale. Do-dnevu se nam jih sicer ni bilo treba preveč bati, ponoči pa bi nas najbrž izopet napadle; kazalo je torej, da se moramo čimprej rešiti njih sosedstva. Od treh strani nas je. obdajal pragozd, kjer bi neleteli vedno lahko na zasedo. Na četrti strani, ki se je polagoma nagibala proti jezeru, je rastlo samo s posameznimi drevesi pomešano nizko grmovje, ki so ga tu pa tam prekinnile odprte poljane. To pot sem bil ubral ponoč- Kmalu po poldnevu smo odrinili na pot. Mladi glavar je koraka] pred nami kakor vodnik, toda je užaljeno odklonil tovor, ki smo mu ga hoteli dati, da bi ga nosil. Za njim sta sledila preostala Indijanca, ki sta vlekla na hrbtu našo pičlo prtljago. Mi, četvorica belih ljudi, smo korakali zadaj z nabitimi puškami, napetimi za strel. Cim smo odrinili, se je nenadno razleglo po mogočnem mrkem pragozdu opičje glasno za-vijanje, ki je najbrž izražalo in pridemo zopet v dotiko z na- zmagoslavje o priliki našega Šim černcem. Saj nam je svečano. obljubil, da nas počaka, in nismo dvomili, da bo tudi ostal mož-beseda. odhoda ali pa tudi prezirljivo zasmehovanje. (Dalje prihodnjič.; ---------o------ —AND m WORST IS YET TO COMB -in najhnjše šele pride V tihem grobu tam počivaš, in večno smrtno spanje spiš, ne mile prošnje, ne solze te iz tega snu več ne zbude. žalujoča: JENNIE MOHORČIČ, nečakinja. Cleveland, O., 26. okt. 1948. SPOMIN V BLAG TRIDESETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA John Modic ki je v Bogu zaspal večno spanje dne 26. oktobra 1918. Trideset let je že minulo, odkar zapustil si naš dom, ko od nas Te je ločila na božji klic nemila smrt. Dragi soprog in ljubljeni oče, na Tvoj grob danes spomini hite, večni Bog Ti deli plačilo, spavaj v grobu zdaj sladko. Žalujoči 06tali: KAROLINA MODIC, soproga; HČERE in SINOVI. Cleveland, O., 26. okt. 19«. zavihano glavo, kakor da bi gledal preko lastnih pleč. Zakričal sem, da posvarim tovariše, ker tu se je moralo nekaj zgoditi, ter sem se spotaknil ob prihodnjem koraku ob truplo. Najbrž je bil moj angel varuh blizu mene, ker pogledal sem iz nagonskega strahu ali morebiti radi rahlega šumenja med listjem navzgor. Iz gostega zelenja nad menoj sta se spuščali počasi dve mišičasti, z rdečkastimi kocinami porastli roki. Se trenutek, pa bi me zagrabile te skrivnostne orjaške | šape za vrat. Urno sem odško- • čil, a roke so bile še bolj urne kakor jaz. Sicer me je rešil ne-1 nadni skok smrtnega objema, vendar pa mi je ujela ena šapa; tilnik in druga obraz. Dvignil. sem roke, da ubranim svoj vrat, I ja v prihodnjem trenutku so že zdrsnili orjaški kremplji po, mojem licu in mi stisnili prste. Neka nevidna moč me je prožno dvignila v zrak in občutil sem, da mi vedno bolj zavija nepremagljivi pritisk glavo, dokler ni po stala naposled bolečina preneznošna za vratna vretenca. Izgubljal sem že za- [ vest, a vendar divje odrival šapo, dokler se mi ni posrečilo, da sem oprostil brado. Takoj sem obrnil oči navzgor in zagledal, da bulijo nepremično vame iz pošastnega obraza druge, neusmiljeno mrzle, sv.eltlo-plave oči. Nekaj hipnotičnega je bilo v tem grozovitem pogledu. Nisem se več mogel upirati. Ko je zapazilo strašilo, da omagujem v njegovim krempljih, sta se za trenutek prikazala v kotih zoprnega gobca dva bela čekana in šapa me je še močneje prijela za brado, da bi mi zavijala glavo vedno bolj gori in nazaj. Rahla okrogla meglica mi je za-strela oči in drobni srebrni zvončki so mi zažvenkljali v ušesih. Začul sem, da je votlo in daleč počila puška, in le nejasno sem občutil udarec, ko sem treščil na zemljo, kjer sem Odločite si svojo bodočnost! ODBERITE Sl TEHNIČNO IZURJENOST, Dobro plačo, ko se učite 17’ AKOR VAM Je morda znano, 60 tečajev, ki jih nudijo U. S. Army Tehične Šole so označene kot med najboljšimi kar jih je na svetu. Sedaj se lahko odločite za tehnično učenje, ki ga želite—predno vstopite v vojsko. v enem od izbranih tečajev mesto za Vas. Potem se vpišite za pristop v vojsko, dovršite predpisano dobo za vežbanje,in nato obiskujete šolo za oni poklic, katerega ste odbrali. Stvar se uredi na sledeči način. Izberite si dva izmed onih poklicov, za katere se zanimate in potem označita dva posebna tečaja v vsakem od teh dveh poklicov. Uprava vojske bode pregledala prosta mesta v teh zvodih, in prihranila Ako ste dovršili višjo šolo in ako ste stari od 18 do 34 let, (ako Vam je le 17 let, morate imeti privoljenje Vaših staršev), nudi se Vam na ta način kar najboljša prilika, kar jih zamorete kedaj imeti! Pridite k Naborni Postaji v Vaši okolici še danes! NEKATERI TEČAJI ZA UČENJE, KI SO NA RAZPOLAGO! Automotive Mechanic Medical Equipment Mechanic Locomotive Repairman Construction Equipment Mechanic Refrigeration Mechanic Office Machine Service Man Marine Engine Mechanic Trade Vehicle Mechanic Tire R Tailor Shoe Repairman Telephone and Telegraph Installer Repairman Repairman Telephone Central Office Rawer Generator Man Teletype Repairman Dectrknl and Rndln Coble Splicer Automatic Telephone System Maintenance Mao Water Supply Technldon Construction Machine Operator Boiler Maker Ship Carpenter Surgical Technician Medical Technician PEACE IS AMERICA'S MOST IMPDRIAIIT BUSINESS Crafts Sheet-Metal Worker leather oad Canvas Worker Us oo» jootsstns ml hw «th» WW — * vnotsr CMOKI Of CAMM A e HR orro«TUHHY roe mu y U.S.ARMY Jrid U.S.AtR FQRce Medical Aid Man Map Reproduction Watdi Repairman Rre Control InstrueM Room 109, Federal Bldg., Cleveland, Ohio Y lorek 2. novembra vsi do zadnjega volimo za GOVERNERJA Frank J. LAUSCHE Mož principov, pošten in neustrašen, ki bo gledal za koristi vse države. Vote for Governor X| FRANK J. lAUSCHE 32nd WARD DEMOCRATIC CLUB JOHN ROŽANCE and ANN DORRINGTON, Ward Leaders LEONARD CERVENIK, President Pošiljanje MOKE IN PAKETOV Z ŽIVEŽEM V JUGOSLAVIJO Od zdaj naprej pošiljamo moko v Jugoslavijo po dveh cenah, dajajoč s tem na razpolago pošiljateljem, da pošljejo svojcem moko s plačano dostavo do Reke ali pa do MESTA PREJEMNIKA (do hiše). CENE MOKE SO: 1) Vrečo bele moke 100 funtov pošljemo za $9.00 Prevoz do REKE IN ZAVAROVANJE za potno izgubo (total loss) do mesta prejemnika je vračunano v gornji ceni. Prejemnik mora v tem slučaju sem plačati stroške prevoza od Reke do svojega bivališča. 2) Vrečo bele moke 100 funtov pošljemo za $13.00 V ceni so vračunani vsi stroški za zavarovanje proti polni izgubi (total loss), kot tudi stroški prevoza od Reke do NASLOVA PREJEMNIKA kjerkoli v Jugoslaviji, tako ne bo Rrejpmnlk plačal nobenih stroškov, ko prejme moko. Naša moka, ki jo dobavljajo od poznane firme “GENERAL MILLS,” je prvovrstne kvalitete, veebujoča -vieefa teina, najmanj 13:A%. STANDARD PAKETI za naročitev naših NOVIH Standard paketov, vprašajte za cenik In naročilne liste (Order Forms). Dostava moke in Standard paketov je garantirana. V slučaju izgube pošiljke, vrnemo denar. PO OBEH CENAH POŠLJEMO ISTO KVALITETO MOKE, KATERA JE SEDAJ PAKIRANA V IZREDNO MOČNE VREČE (OSNABERG BAGS) ZA IZVOZ. . „ Ena oseba lahko pošlje z isto ladjo največ PET VREČ MOKE in to na pet različnih oseb v Jugoslaviji. Opozarjamo, da postane vse blago po naročbi Vaša last, dočim smo mi samo posredovalci med pošiljateljem in tukajšnjimi oblastmi. — Ček in Money Orders naj se glase na “DOBROVOLJ-NI ODBOR.” URADNE URE: Vsak dan od 9 zjutraj do 5 zvečer. V ne- deijo in pondeljek je urad zaprt. DOBROVOLJNI ODBOR 245 We»t 18th Street New York H, N. Y. Telefon: WAtkins 4-9016 I Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in'Vašim Otrokom KIANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki... Posluje že 52. leto Članstvo nad 40,000 Premoženje nad 86,000,000 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 129.91% Os hočei Mre sebi ta svojbn drstim, savsral se ari naJboUU. nested la nadsolventnl podporni organlaielJL KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL poškodbe, operacije. nroU kjer ee lahko Kaven Ješ sa metalne, beiesnl In K. S. K. JEDNOTA sprejema moška In iraške od 16. de N. letal otroke pa takoj po rvfctvp ta do M. lete pod tvoje okrilje. E. S. K. JEDNOTA lubje aajmodarnejie vrele certifikate tedanje dobe ed SHMt do RMR K. S. K. JEDNOTA Je pran maU vdov In Urat. Če le nbl šbt tU članica «e mogočne tal konto katoJUke podporne omntoadje, po-tradl ee In arietopl takoj. Za pojasnila e sa varovanja tal sa ne bare podrobnosti ts obrnite m prednike ta artdnlee krajevnih draMev E. S. K. Jedrnate, ah pa na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago Sl Joliet, DL /