Tedenska priloga Slovenca z dne 7. junija 1925, štev. 126.
Stcv. 24.
Ilustrirani Slovenec
Slavnostna   razsvetljava   cerkve   sv. Petra   v   Rimu
dne 17. maja 1925 zvečer na Sast proglasitve blažene Terezije Deteta Jezusa za svetnico. Pripominjamo, da je bil dne 21. maja proglašen za svetnika še bi. Peter Kaoizij, družbe Jezusove, na
binkoštno nedeljo pa bi. Janez Eudes (misijonar) in bi. Janez Marija Vianney, župnik arski.
Odbor, ki je vodil letošnje sveto letno romanje Slovencev v Rim
z obema slovenskima škofoma na čelu. Od leve proti desni stoje: dr. Jerovšek, dr. Slavic, ljubljanski knezoškof dr. A. B. Jeglič, mariborski škof dr. A. Karlin, dr. T. Klinar, trgovec Pavlin.
Člani komisije mednarodne zveze intelektualcev
pri svoji seji v Parizu. Od desne proti leve sedijo: Luchaire (Poljak), De Reynold (Švicar), Destree (Belgijec), Opfesku (Romun), Bergson (Francoz, predsednik), Lorentz (Nizozemec), Nitobe (Japonec)', Mile Bonevil (Norveška), Casares (Španija), Johnstown (Anglija).
S seje izvrševalnega odbora, socialistične internacionale,
ki se je vršila pred kratkim v Parizu. iSlika nam kaže predsedstvo (od leve proti desni): Tom Shaw, M. S. Grumbach (tolmač), E. Vandervelde (predsednik) in Friderik Adler (tajnik).
Dr. Kosta Timotijevic,
odličen prvak Davidovićeve demokratske stranke in večkratni minister.
Anta M. Radojevic,
novi prometni minister, odličen politik radikalne stranke in znan prijatelj Slovencev.
Iz   Kraljevine   Boloairije.
Boris Koburski,
bolgarski car.
Aleksander Cankov,
bolgarski ministrski predsednik.
Hr. Kalfov,
bolgarski minister zunanjih zadev.
General Lazarov,
sofijski vojaški guverner in vrhovni poveljnik iSet v bojih proti opozicionalcem.
Pogled na bolgarsko prestolico Solijo z aeroplana.
Bolgarski kmetje pri mlačvi.
Znameniti Rilski samostan. ]
ki je bil v vseh stoletjih srce in glavno oporišče bolgarskega naroda.:
Bolgarka.
Narodno sobranje (parlament) v Sofiji.
Rilia: Suhoto iezero!
Glavno bolgarsko pristaniške \ arna ob Črnem morju
Bolgar.
Bolgarsko narodno gledališče v Sofiji
pied požarom, ki je lani uničil velik del poslopja.
Bolgari so ustanovili svojo državo že koncem VIL stol. po Kr., se sredi IX. stol. pokristjanili ter dosegli pod carjema Simeonom (888—927) ler Samuelom (997-1014) višek svoje moči. Dolgotrajni boji s Srbi S3 jih tako oslabili, da jih je leta 1393. brez večjih težav podjarmil turški sultan Bajazid In odslej so bili pol tisočletja njih gospodarji Turki. V začetku XIX. stol. se je začelo končno tudi pii njih vedno Irdovratnejse osvobodilno gibanje, to»ia prvo državno samostojnost so dosegii sele s pomočjo Rusov v svetoštefanskem miru 1. 1875. V balkanskih vojnah so si osvobodili znaten dei dotlej še pod turškim jarmom zdihujočih rojakov (1. 1913. je štela Bolgarija 114.425 km^), toda politika carja Ferdinanda jim je med svetovno vojno zaigrala zopet nekaj ozemlja.
Danes meri Bolgarija 103.146 km= in šteje 5,008.000 prebivalcev. Dežela je gorata, s Kontinentalnim podnebjem in je pokrite 309r z gozdovi. Prebivalstvo se peča s poljedelstvom (88%), a bogata jo tudi na rudah. Najvažnejši pridelki so tobak (47 milijonov stotov letno) in žito (23 milijonov slotov lelno), važna je pa tudi živinoreja (30 milij. goved in konj ter 12 milij. ovac). Želeaiic ima 2t)54 kir-Glavna mesta so Sofija (prestolica s lU.OOO preb,), Plovdiv, Varna itd. Po vojni preživlja ta nesrečna južnoslovanska država hude čase. Poraz na bojišču je povzročil tudi tam globok političen prevrat, ki je dvignil na krmilo voditelja kmečke stranke Stambolijskega, toda njegove politične metode so bile preveč brezobzirne, radi česar se je dvignilo meščanstvo pod vodstvom prof. Cankova ter s pomot jo vojaštva strmoglavilo Stambolijskega. Še brezobzirpejši je režim Cankova, kar povzroča stalne upore kmečke stranke, katero podpirajo komunisM, radi česar divja tam stalna državljanska vojna.
IsE naseda krseanslco socialnegfa gibanja
Dr. Janez Ev. Krek,
početnik, organizator in idejni utemeljitelj ^lovtTiskega krščansko socialnega gibanja. (Razglednice založila >Dobrodelnost«.)
Josip Gostin&ir,
dolgoletni poslanec in voditelj kršč. soc. delavstva ter predsednik >Jugoslovanske strokovne zvezec. (Po sliki iz leta 1914.)
Mihael Moškerc,
dolgoletni neumorni delavec v kršč. socialnih delavskih organizacijah, ki je umrl leta 1924.
Franc Kukovica,
prvi župan iz vrst kršč. socialnega delavstva (pri D. M. v Polju), ki je bil dne 16. maja 1925 nasilno odstavljen.
I. delavski poučni težaj »Jugoslovanske strokovne zveze«,
ki se je vršil v Ljubljani od 5. do 12. marca 1911.
AhačiČeva hiša
na Starem trgu v Ljubljani, kjer so bile nastanjene do potresa prve slovenske krščansko-_socialne organizacije._
Odbor zve?e tobačnega delavstva leta 1910.
z Jos. Gostinčarjem in dr. Krekom v sredini.
Sedanji prostori »Jugosl. strokovne zveze«
na Starem trgu št. 2 v Ljubljani.
Izlet kršž. soc. papirnišk^a delavstva
na Šmarni gori meseca junija 1924 z zastavama iz Preske ter D. M. v Polju.
Izleta se je udeležilo nad 1500 oseb.
Odbor strokovnega društva
»Kovinarskega osrednjega društva< na Savi pri-Jesenicah leta 1912.
Krščansko socialno gibanje se je pojavilo pri nas popolnoma spontano. Predilniško delavstvo je imelo časih navado, prirejati vsako leto kak izlet v bližnjo ljubljansko okolico. Enak izlet je prire*Iilo tudi na Vidovo nedeljo 1. 1894. na Šmarno goro ter naprosilo tedanjega šen-klavškega kaplana dr. Kreka, da jim mašuje. Spotoma se je razgo-varjal Krek z delavci o njihovih razmerah in potrebah in ko se ustavijo izletniki s Šmarne gore grede popoldne v Žibertovi gostilni na Brodu, se rodi tam misel ustanoviti delavsko društvo na krščansko socialnem programu. Misel je bila sprejeta z velikim navdušenjem in naslednji četrtek zvečer se je zbralo na dr. Krekovem stanovanju že nad 70 delavcev iz najrazličnejših ljubljanskih podjetij, kjer so izvolili tročlanski odbor (Krek, Gostinčar, UrbanČič), ki je imel nalogo pripraviti ustanovitev društva. V avgustu se je že ustanovilo >Slov. kat. delavsko društvo*, ki je štelo že po treh mesecih nad 800 članov in se je 1920 prekrstilo v >Delavsko zvezo<, ki je danes delavska politična organizacija in ki sodeluje pri današnjem krščansko socialnem delavskem kongresu v
Križem   Slovenije.
»Kuluk« pri zidanju novega katoliškega doma v Konjicah.
Z vinskega sejma,
ki se je vršil v osrednji zadružni kleti >Ljutomer6ana< dne 20. januarja 1925. V sprednji vrsti (X^
stoji t. L načelnik g. R. Košar.
Belokranjica
Pake pri Črnomlju v svoji narodni nosi.
Valentin Solar (s soprogo)
iz Krope na Gorenjskem, edini še živeči ustanovni član tamcšnje železoobrtne zadruge, ki je obhajal letos 1. maja 50 letnico neumornega in plodonos-nega dela.
Procesija Sv. Rešnjega Telesa v Kandiji pri Novem mestu.
v ospredju bivša meščanska garda z godbo.
Najnovejša moda za turistinje.
Dr. Alice Masaryk,
hči predsednika češkoslovaške repubilke in predsednica >ČS rdečega križa<.
Dr. Matevž šmalc,
tajnik ljubljanske univerze.
Dr. Vladimir Ravnihar,
bivši ljubljanski poslar.ec in poverjenik.
Gg. ihserentom!
Na različna vprašanja glede inseratov v slikah odgovarjamo, da nam s klišeji navadno ni mnogo pomagano, zlasti z obrabljenimi ne, kajti za nas tisk so nmogo primernejše lepe fotografije.
Fotolito in offsettisk Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.