OB USPOSABLJANJU SINDIKALNIH VODSTEV
Predvsem
lastna
aktivnost
V vseh obravnavah in razpravah predsednikov os-novnih organizacij zveze sindikatov in članov organov nbčinskega sindikalnega sveta, seminarja, ki je bil od 6. do 8. decembra v Portorožu, je prevevala misel, da sindikalni delavci ne morejo ocenjevati delavnosti dru-gih, če sami niso aktivni.
Občinski sindikalni svet l.jubljana Vič-Rudnik se je v svojem letnem programu odločil, da v obdoju pred in po 1. konferenci zveze sindikatov Slovenije ter v času priprav na občne zbore v letu 1980organizira seminarja za vse člane izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata in za predsednike osnovnih organizacij sindi-kata in člane organov občinskega sindikalnega sveta.
Najširši krog sindikalnil delavcev, okrog petsto jih je bilo, se je zbiral od 5. do 9. novembra na enodnevnih seminarjih v študentskem naselju. To je bil izobraže-valni seminar, na katerem so se udeleženci spoznali z najaktualnejšimi nalogami v sindikalnih organizaciah. Portoroški seminar pa je imel poleg izobraževalne nalo-ge tudi vlogo spodbujevalca za organizirano in sprošče-no razpravo o vprašanjih, ki že dlje časa težijo osnovne organizacije zveze sindikata pri njihovem delu.
Sindikat-predstavnik proizvajalnih delavcev
Okrog stopetdeset udeležencev je v Portorožu po-slušalo predavanja o štirih temah, nato pa so v treh skupinah, podrobneje proučevali tematiko posameznih področij.
Predsednik republiškega sveta zveze sindikatov Vin-ko Hafner je ogrel sodelujoče s prikazom sindikatov in delavskega gibanja v sedanjih mednarodnih in naših notranjih političnih razmerah.
»Če smo dosegli osvoboditev delovnih Ijudi,« je opredelil Vinko Hafner,« je sedaj naša osnovna naloga borba za prevladujoč samoupravni socializem. Ta boj se je komaj zažel in bo prav gotovo segel tudi v naslednjo generacijo.
Ob opredeljevanju vloge sindikata pri nas, je pouda-ril, da je sindikat predstavnik osnovih proizvajalnih delavcev, ki ustvarjajo nov dohodek. Sindikat je osnovni nosilec zašcite pravic in dviga delavcev v upravljalca družbenih sredstev.
Če sindikat ni uveljavljen v osnovnih slojih, je le navidezno učinkovit, zelo nizka pa je njegova učinko-vitost, če je kompromisarski, saj ni mogoče, da bi dal enako prav delavcu v proizvodnji in poslovodnem de-lavcu.
In še ena misel Vinka Hafnerja. Delavci hranijo v sebi željo po napredku. To težnjo morajo znati sindi-kalni delavci upoštevati pri svojem delu, vendar ne smejo postati le priganjači za boljši uspeh, ampak morajo istočasno skrbeti tudi za večji družbeni napra-dek delavca.«
Premalo opredeljena vloga
Ob mnogokrat ponavljanih problemih, ki pestijo industrijo, ostale gospodarske panoge in družbene de-javnqsti (tako so bili razporejeni udeleženci seminarja
v razpravi), so odprli nekaj novih, ki so pravzaprav posledica prepočasne samoupravne organiziranosti in uresničevanja samoupravljanja v združenem delu. Ko so uvodničarji razprav povzemali navajane težave, so med drugim ugotovili, da je še vse prešibko spoznanje, da le dobra samoupravna organiziranost pripomore k uresničevanju možnosti samoupravljanja. Na to so z določenimi primeri opozarjali sindikalni delavci iz Ti-skarne Ljubljana, IMP Livarna, IGO, Žičnica, Utensi-lija Ilirija-Vedrog, itn.
Ob tem, ko so kazali na druge, kaj ni narejeno -najpogosteje so bili prsti usmerjeni proti strokovnim službam — pa so premalo opredeljevali svojo vlogo pri uresničevanju določil zakona o združenem delu. Zato je razumljivo, da so se ob zaključku dogovorili, da bo prihodnje sindikalna organizacija, predvsem kjer je to ključni problem za slabo gospodarjenje, sodelovala intenzivno v procesu novega samoupravnega organizi-ranja. Pri tem pa bi morale dobivati osnovne organiza-cije sindikata izrazitejšo podporo od kluba samouprav-Ijalcev pri občinskem sindikalnem svetu.
Ob opredeljevanju nalog sindikalne organizacije pri družbenem planiranju zaobdobje 1981-1985 jepogo-sto izstopal očitek poslovnih delavcev sindikalnim, da naj se ne vtikajo v planiranje, če pa že hočejo delati na tem, naj sami pristopijo k izdelavi planov. Na seminar-ju so se opredelili, da naj predsedniki sindikalnth orga-nizacij ne bodo v strokovnih komisijah, ker bi drugače izgubili resnično možnost vplivanja sindikalne organi-zacije na pravilno sprejemanje in oblikovanje planov. Posebno pogosto pa so opozarjali na probleme norma-tivov, do katerih nikakor ne morejo priti (ali pa nočejo priti) v gospodarstvu. Le eksaktni normativi bodo omogočili realno planiranje, česar pa se nekateri stro-kovni delavci otepajo, ker se zavedajo, da bi bila potem omogočena realna obravnava izvrševanja plana. Dogovbrili so se, da bodo sindikalne organizacije spod-bujale akcijo za izdelavo takih normativov v vseh sredinah, istočasno pa skrb od pridobivanja dohodka preusmerile v skrb za gospodamo razporeditev dohod-ka, predvsem v dobro poslovnih skladov.
Januarja — občni zbori
Predsedniki osnovnih organizacij sindikata iz druž-benih dejavnosti so opozarjali na še vedno izrazit mez-dni odnos izvajalcev v sklopu svobodne menjave dela. Ta tudi ne dovoljuje, da bi zadostno zaživela realizacija zakona o združenem delu v teh sredinah. Istočasno pa je bilo mogoče iz razprave ugotoviti, da prav družbene dejavnosti oziroma sindikati v njih, premalo vplivajo na višjo raven obravnave samoupravnih aktov v teh delovnih kolektivih in zavzetejše uveljavljanje stališč in sklepov republiškega in občinskega sveta sindikatov. Iz te ugotovitve lahko tudi izpeljemo osnovno področje njihovega delovanja.
Ker se prav ta mesec izteka mandatna doba članom izvršnih odborov sindikalnih organizacij, so se na por-toroškem seminarju dogovorili, da bodo prihodnji me-sec v vseh osnovnih organizacijah zveze sindikatov izpeljali občne zbore osnovnih organizacij. Na njih bodo bolj tehtno kot doslej ocenili celotno poslovno, samoupravno in družbeno organiziranost sredine, v kateri delujejo in izbrali novo vodstvo.
Ob kocu še ta misel. Ker se občinski sindikalni svet oziroma njegovo predsedstvo ne odloča pogosto za izobraževalne seminarje, res želimo, da brzaživel klub samoupravljalcev in tako posredno pripomoge! k stro-kovnemu in aktivnemu delu osnovih organizacij sindi-kata.
Večina udeležencev je ocenila, da je seminar uspel in, da naj bi iz njega izpeljali še nekaj izobraževalnih srečanj, na katerih pa bi s pomočjo zunanjih strokov-njakov opredelili ključna vprašanja in vlogo osnovnih organizacij sindikata v njihovem reševanju.
STANE JESENOVEC