Leto It., stev. 116
Izhaja ob 4 zjutraj.
Stane celoletno ,. 180 K mesečno....... 15 m
za zased, ozemlje. 300 s za inozemstvo .. 520 „
Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) . 2 K mali ogiasi do 30 mm stolpca (53 mm) • 1 •
Poštnina p a vdal I rana
V Ljubljani, sreda dne 18. maja 1921
Posamezna štev. 30 P8T • 1*20
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politika
Uredništvo:
Miklošičeva cesta št 1 Telefon št 72.
Upravnlštvo:
Sodna ulica it S. Telefon it.,36.
Račun kr. polt ček. urad* štev. 11.842.
mmf
Ljubljana, 17. maja.
'Jugoslavija je na binkoštno nedeljo 2 nepopisno nežno skrbjo gledala v naše solDČno Primorje. Srce nam je trepetalo: ali bo naš pod nečuvenim terorizmom ječeči narod mogel pri volitvah za rimsko zbornico pokazati, da si je tudi v suženjstvu ohranil svojo občudovanja vredno življenjsko silo? Poročila, ki smo jih dobili tekom .včerajšnjega in današi.jega dne, so nas istočasno napolnila z neizmerno radostjo: naše ljudstvo ni podleglo. Pred vsem svetom je slovesno posve-dočilo, čigava je zemlja, kj si jo je prilastil tujec in dalo je naravnost junaške dokaze svoje globoke in požrtvovalne ljubezni do naroda in domovine.
Boj je dobojevan. Tekla je kri naših neustrašenih narodnih bojevnikov, ki se niso ustrašili ne toče krogel j, ne treska bomb in so šli v borbo, dasiravno so v dimu in plamenu izginjali njihovi domovi, dasiravno so danes cela sela pusta in prazna pogorišča ... V imenu «svobode» je naš narod pretrpel volitve, kakršnih mu dosedaj še ni dala doživeti njegova nesrečna usoda.
V Trstu in po goriškem volilnem okrožju so se fašistovska nasilja omejevala več ali manj na posamezne napade. Toda naša. uboga Istra! Točnih poročil še nimamo, ali kolikor smo izvedeli, na dan volitve menda ni bilo v vsej srednji in zapadni Istri niti enega našega narodnega učitelja, in duhovnika. več na svojem mestu. Vse so polovili par dni pred volitvami fašisti, jih pretepli in odpeljali kdo to kam. Vsem so izsilili, grozeč jim z napetimi samokresi, izjave, da se ne bodo zanimali več za, volitve, za politiko. Nekatere so izpustili, ali pod pogojem, da nemudoma odidejo v druge kraje, za nekatere se pa sploh' ne ve, kaj se je zgodilo z njimi. Na Poreščini. x rodni vasi našega kandidata Heraka. in v okolici so pobrali okoli 70 naših ljudi in jih odvedli v zapore. Dve vasi so požgali do tal. Na Koprsoini, zlasti v Mareajah. je prišlo do Ijutlh bojev. Naši ljudje so se hoteli zavarovati proti vdoru fašistov s tem, da so za-barikadirali ceste, Kroglje so žvižgale kot v vojni, bombe so pokale, nekoliko ^mrtvili, cel kup ranjencev^ Natančnejših vesti nI. i j Kaj se je zgodilo v teh' (nesrečnih' krajih' — o .tem govorijo zaenkrat samo številke^ N!f, tretjem volišču v pazinski občini je volilo od 678 volilcev samo 2, na drugem od 701 samo 129. v Pazu od 257 samo 29, v Labinju od 3267 samo 439. v Žrninjn od 1890 samo 400, v Velikem Lošinju (bivša hrvatska občina) od 315 glasovalcev samo 19 naših: Čres 2275 volilcev, glasovalo 1804, naših 136! V ju-go * vzhodno Istro so vdrli fašisti z Reke in so v hrvatskih občinah' nasilno preprečili volilno udeležbo naših ljudi,
Na Goriškem, kjer je narodna organizacija močnejša, teror ni bil uspešen. Tam so delovaJa druga sredstva, predvsem šikane in falzifikacije. Toda nase ljudstvo je vztrajalo. «Cnia zemlja naj pogrezne tega, kdor odpada» je bil bojni klic in v znamenju jugo-siovenskega lipovega peresa, so se odigravali tako krasni prizori nacijonal-ne discipline in zavednosti, da jih beležimo ganjenega in hvaJezniga' srca. Kakor svete hostije so nosili naši ljudje glasovnice na volišče. 5 s
Z grenkobo nas navdaja neuspeh v Trstu. Tam nam manjka do mandata nad 2000 glasov. Izguha je za enkrat nepopravljiva. Danes nočemo rekrimi-nirati. Trdno verujemo, da pride dan, ko bo tudi Trst zopet pokazal, da se ne da izbrisati njegov charscter inde-lebilis, njegovo jugoslovansko jedro.
Bratom onkraj meje pristečno stiskamo roke. Hvaležni smo jim iz globine svoje duše. V soparici domače ne-volje so nam pokazali, kaj premore naša nacijonalna ideja. Visoko so oni, ki ječijo pod tujim gospodstvom. dvignili jugoslovanski prapor i— ki ga v svobodni domovini tako mnogi teptajo z besedami in dejanji*
Ta prapor čiste jugoslovanske misli tia zgradbo naše svobodne _ očetnjave. da bodemo vredni dejanj in uspehov bratom y neodrešeni domovini!
Trst, 17,maja. (Izv.) Državnozborske volitve v Italiji, ki so se vršile na binkoštno nedeljo so dovedle na mnogih krajih do krvavih spopadov med fašisti in delavstvom. Kafror kažejo došla poročila, je bil fašistovski teror v kraljevini skoraj enak kakor v anektiranih pokrajinah. Od vseh strani poročajo o nasilstvu fašistov, ki so poskušali, kakor v Primorju, Jugoslovanom, v Italiji delavstvu in po nekod tudi klerikalcem onemogočiti udeležbo pri volitvah. Oficajozna poročila se sicer trudijo, da bi izgrede zamolčala, zlasti v inozemstvo poročajo, da so se volitve povsod izvršile v najlepšem miru in.redu. časopisi pa morajo priznati, da je prišlo ponekod do pravcatih bitk med nasprotnimi skupinami. V pokrajini Bari je bilo več oseb mrtvih in ranjenih. O smrtnih' žrtvah poročajo dalje iz raznih krajev pokrajine Pisa, kakor tudi iz Parme in Novare. Do hudih bojev med komunisti in fašisti je pri--šlo zlasti v okolici Neapla.
Iz Italje so bili do danes opoldne znani samo delni rezultati. Skrutiniji se vrše počasi in bodo trajali še cel tedea. Končni rezultati bržčas ne bodo znani pred soboto.
Fašisti so z volitvam! v splošnem zadovoljni, čeprav priznavajo, da bodo izšle opozicijonalne stranke iz volitev vendarle močnejše, kakor so pričakovali. Socialistom in komunistom prisojajo 100 do 120 mandatov, klerikalcem približno enako, republikancem 10 do 15, Nemcem 5 in Jugoslovanom 4 mandate. Stranke združene v fašistovskem . bloku računajo do najmanj 450 mandatov.
Udeležba pri volitvah" ie bila v splošnem precej slaba, zlasti malo volilcev je došlo na volišče v okrožjih, ki so nacionalistom nasprotna.
Državnozborske volitve v Italiji
FAŠISTOVSKI TEROR PO VSI DRŽAVL - KRVAVE BITKE. -
SLABA UDELEŽBA.
kar se pripisuje grožnjam in terorizmu fašistov, ki so v teh pokrajinah nastopali z vso brutalnostjo. Splošno pa je presenetila povsod izredno velika udeležba v goriškem okrožju, kjer so prišli Slovenci, kljub fašistom, očitno podpirani od vlade, na volišče skoro do zadnjega moža. V večini občin znaša udeležba nad 90 odstotkov, dočim znaša povprečna udeležba za Italijo samo 55 odstotkov.
Milan, 16. maja. (Izv.) V severni Italiji je doseglo volilno gibanje do sedaj neznano višino. V Mantui se je udeležilo 80 odstotkov .volilcev volitev. v ozemlju ob Adiži celo 90. odstotkov. Manjša je bila udeležba, v Turinu, kjer je dosegla samo 50 odstotkov. V južni Italiji in Siciliji pa se je udeležilo komaj 30 odstokov, kar se pripisuje fašistovskemu terorju. Iz več volilnih okrožij se javlja o mrtvih in ranjenih.
KONČNI IZID VOLITEV V ' TRSTU.
Trsi, 17. maja. Trst je volil na 66 voliščih. Končni rezultat se je razglasil sinoči in je slede«: VoHlcev 44 tisoč 865. Oddanih glasov 31.390. Italijanski nacionalni blok (fašisti) 15 ti-toč 119, republikanci 4.473. socijalni demokratje 4.154, komunisti 6.667, Jugoslovani 2930. Neveljavnih glasov 724. Izvoljeni so trije fašisti: dr. Oivnta. Banelli in Suvich ter znani <italijanski komunist Bombacci.
VOLITVE V TRENTINU.
Bozen, f6. maja. (Izv.)' Volitve v italijansko zbornico so potekle v južni Tirolski nemoteno. Štirje kandidati Nemške zveze so izvoljeni. V, Tren-tinu so zmagali 4 kandidati Popolare (klerikalci in trije socialisti.
Konec Korfanfyjeve usiaje?
SEJA VRHOVNEGA SVETA O VPRAŠANJU ŠLEZIJE. — DIFERENCE MED ANGLIJO IN FRANCIJO.
Volilni rezuliaii na Goriškem
SIJAJEN NASTOP.
Gorica, 17. maja. (Izv.) Volilno okrožje goriško-gradiščansko šteje 210 volilnih občin, med njimi 146 povsem slovenskih. Tekom .večera v pondeljek so v Gorico dospeli odposlanci posameznffi volilnih občin z volilnimi spisi. Danes je centralni urad začel z uradno ugotovitvijo oddanih glasov in glavnim skrutinijem. Izid volitev Je nepričakovano ugoden za jugoslovanske kandidate.
Gorica je volila na osmih' voliščih". Jugoslovanska narodna stranka 674, ital. blok 1381, komunisti 640, soc. (tem. 113, republ. 574 in ital. klerikalci 233. Goriško okrajno glavarstvo: (doslej manjkajo izidi še petih občin). Jugoslovani 10249. ital. Wok 1485, klerikalci 3t2, republ. 594, soc. dem. 144, komunisti 3037.
Tolminski okraj: Jugoslovan! 6137, Hal.
blok 48. komunisti 408, soc. dem. 52 in klerikalci 3. Postojnski okraj: Jugoslovani 8270, komunisti 300. soc. dem. 59, ital. blok 18. Sežanski okraj: Jugoslovan! 4604, ital. blok 148, komunisti 1118. soc. dem. 30 in ital. klerikalci 1.
Ker doslej manjkajo točni podatki iz ostalih volilnih občin, ztesti iz Furianije, ne moremo podati še točne statistike o razmerju glasov posameznih! strank. Jugoslovan! imajo v petih okrajih že 29.934 glasov, katerim stoji nasproti 9191 glasov peterih italijanskih strank. Z veliko gotovostjo lahko računamo v tem okraju na štiri mandate.
iV. naslednjem ob javi jan io nekatere re-zultaits iz posameznih volilnih občin: Podgora: Jugosiov. 210, komunisti 273.
republikanci 6, ital. blok 6, soc. dem. 2. Sv. Lucija ob Soči: Jugosiov. 571, vse
nasprotne stranke 10. Podbrdo: Jugosiov. 155, komunisti 2, ital. blok 2.
Miren: Jujrosk>v. 24i. komunisti 76. Ital. blok 5.
Renče: Jugosiov. 342. komunisti 173. ital. blok 3.
Dobrovo: Jugosiov. 202. ital. blok" 3, soc. dem. 61.
Lokavec pr! Ajdovščini: 'Jugosiov. 217. komunisti 21.
NAŠIH KRAŠANOV.
Senožeče: Jugosiov. 342, komunisti 11, prazne 4, razveljavi]. 1.
Idrija: Jugosiov. 741, komunisti 67, soc. dem. 2. ital. blok 4. razveljavi}. 2.
Spodnja Idrija: Jugosiov, 386, komunisti 4, soi?. dflp). 2. ital. blok 2, .rafcveljav-t 1 jenih' 10.
Črni Vrh: Jugosiov. 346. komunisti 24. ital. blok 6. razveljavlj. 5. 1 ■
Vojsko: Jugosiov. 216. ital. blok 3. .
Godovič: Jugosiov. 109.
Št. Peter na Krasu: Kompaktni glasovi za Wilfana- 568 glasov.
Hrenovfoe: ,VoHlc^v 575. Oddanih 365. Wilfas 550- komunisti 10, neveljavn. 5.
Postojna: Volilcev 773. Odiaaih le 476 glasov vsled: pasivne rezistence ital. komisije. Wilfau 459, koprniš*i 2, fašisti 10. ostalih 5 neveljavnih".
Slavina: Vilfan '416, komunisti 10. neveljavna 2. Glasovanje je bHo kompaktno.
Bukovje: Wilfan 143, komunisti 2. neveljavnih 3.
Šmihel: JVilfan '422. komunist! 6. neveljavnih 9.
Col nad Vipavo: Witfan 216. soc. dem. 3.
Ilirska Bistrica: Jugosiov. 147 (Wilfan 140, Podgofnit 7). razveljavlj. 1.
Trnovo: Jugosiov. 695 (Wiifan 569, Potf-gornik 122. Lavrenčič 4).
Sežana: Jugosiov. 182. komunist! 121. ital. blok IS, ital. klerikalci I- razveljavlj. 3.
Divača: Jugosiov. 110, komunisti 7, ital. blok 2. raveljarlj. 1.
Ajdovščina: 'Jugoslovani 155. komunisti* 26 in ital. blok 1.
GradiSka: Komunisti 314, ital. blok' 52, itak klerikalci 112. soc. dem. 79, republikanci 70.
Vipava: Jugosiov. 216, soc. dem. 3.
Podkraj pri Vipavi: 'Jugosiov. 211 (Wil-fan 152. Šček 59).
Štanjel: Jugosiov. 258 (Wittan 238 prefer..
1 Podgornik 2&), neveljaven 1.
Cerkno: Na dveh voliščih" 160« ^volilcev. Oddanih 1183 glasov. Jugosiov. 1179, fašisti H.
Šebrelje: Oddanih glasov, 208. Vri za Vilfana.
Kal v Kanalu: JukosIov. 5W. ML blok" 2, komunisti 4.
Bratislava, 17. maja. (Izv.) Poljska vstaja v Gornji šleziji je nenadoma zavzela drugo lice. Korfantv je poslal na medzavezniŠko komisijo brzojavko, v kateri pravi, da je bila šlezija 12 dni v ustajl, tekom katere je poljski narod branil svoje življenje in varnost. Pri tem je prekoračil mejo previdnosti: sedaj «0 vstaši pripravljeni, iti nazaj iu sovražnosti z Nemci takoj prekiniti. Ozemlje, ki ga zapuste, pa morajo zasesti med zavezniške čete, ne Nemci, da ne pride poljsko prebivalstvo v roke nemške maščevalnosti. Istočasno je izdal Korfanty na svoje vstaše poziv, v katerem pravi, da je dosežen cilj, vsled česar naj se takoj vrnejo vsi, ki niso več neobhodno potrebni, zopet k svojemu poklicu in vsakdanjemu opravilu.
London, 17. maja. (Izv.) Vrhovni svet je sklican na konferenco, ki se ima vršiti prihodnjo nedeljo. Do sedaj še n? prišel noben odgovor vlad, zastopanih y vrhovnem svetu. Kot edina točka dnevnega reda je določeno š lesko vprašanje. Razlaga se kot znamenje diferenc med angleško in franco-
sko vlado, da se ne bo vršila prej-* konferenca med Llovdom Georgeoni in Briandom. kakor je bilo to običajno pri dosedanjih konferencah. Glede delitve Gorenje Šlezije se je postavila angleška vlada popolnoma na nemško stališče in priznava korektnost postopanja. nemške, vlade. Nasprotno pa. označa obnašanje poljske vlade kot nepo voljno.
London, 17. maja. V angleški noti. poslani Franciji, o vstaškem gibanju v Gorenji Šleziji. se opozarja francoska vlada na dejstvo, da. francoska- oWa-stva v Gorenji Šleziji očitno podpirajo poljsko gibanje. Nota predlaga sklicanje konference, cla se posvetuje o tem vprašanju. V francoskem odgovoru re vali odgovornost za dogodke na Nemčijo in se izraža presenečenje, da angleška vlada ni izrazila v Berlinu pomislekov, kakor je to priporočil vrhovni svet, Vojaškega- nastopa Nemčije Francija ne bo gledala mirno. Predlog glede nove konference se odobrava, toda skliče naj se šele po otvoritvi francpske zjjprnjc-e, ; .
Razprava o državnem imenu v konstiiuanti
Beograd, 17. maja. (Izv.) 31. sejo ustavotvorne skupščine je otvori! predsednik dr. Ribar ob pol 5. uri popoldne Prečitale so se došle prošnje in pritožbe. Nato je predsednik vprašal skupščino, ali odobrava 15dnevno odsotnost poslanca Milkoviča. Večina je bila proti. Minister pravde zahteva izročitev poslanca Jana Janečka sodni ji zaradi prestopka po § 103. kaz. zak., kotarski sud v Tuzli zahteva izročitev Ahmeda Kovačeviča zaradi prestopka po § 405. kaz. zak.. okrožna soamja v Mariboru zahteva izročitev poslanca Klekla zaradi tiskovnega pregreška. Te zadeve so se odstopile imunitetnemu odseku. — Nato so se prečitale čestitke, ki jih je prejelo predsedstvo ustavotvorne skupščine zaradi izida načelnega glasovanja o ustavi.
Zatem je prešla zbornica na dnevni red: Speciialna debata o ustavnem načrtu. Poročevalec dr. Laza Marko-vič je prečita! prvi oddelek ustavnega načrta. ki4 vsebuje ime države* obliko države !n državni jezik.
Prvi govornik liadži Kadič (musliman) je obširno razpravljal o pomenu imena države. Ime naj bo Jugoslavija že zato, da bi se s tem izrazil bratski sporazum. To morajo razumeti vsa tri. plemena. V sedanjih' težkih prilikah" je treba voditi račun
boli o stvari kakor o formalnostih ifl treba je misliti na boljšo ureditev stanja v narodu. Le zaradi večjih interesov, toda s teškim srcem bo musli-/ manski klub glasoval za predložena ime.
Nato je govoril klerikalec dr. 1 ki predlaga, da se imenuj dr »Jugoslavija, kraljevina Srbov, tov in Slovencev*. Dokazuje, da ta južni Slovani začetkom imeH same eno ime «Sloven». Potem pa so Zja-drugarske prilike stvorile več plemen, ki se niso obdržaie v narodu. Samo Srbi, Slovenci in Hrvati so kasneje razvili svojo plemensko zavest. Eno ime je potrebno zaradi inozerasfcvae bodoča generacija bo to .bolje razumela in bo, smatrala za dobro ona, kar danes odklanjamo.
Za njim je govoril zemljoraSdnHt Lovričevič. ki stoji na staliscu, da b! bii najboljši naziv Jugoslavija.
Musliman Aljanovič tudi zagovarja ime Jugoslavija.
Dr. Velim ir Deželič (Jugoslovanski klub) zastopa odločno za ime Jugoslavija. Zaradi kancelparagrafa se jezi. Pravi, da sc ne bojujejo proti kancelparagrafu kot stranka, ampak «za vero«.
Seja je končala ob četrt na S. uro zvečer. Nadaljevanje jutri popoldne ob 4. uri.
MjfOlI potek bmkoit* i šli skozi vrata, ampak so skakali na
..	m-rkpf/% Irnt« clr r\T* </-\ lr-t-i
nih praznikov v grebu
Zagreb, 17. maja. (Izv.) Buikostni prazniki v Zagrebu so potekli mirno Kakor smo žc javili, .ie koncentrirala vlada v Zagrebu večje število vojaštva in orožništva. ki je bilo v veliki mfcri poklicano tudi fz Slovenije. .Varnostne odredbe so se vršile javno. Radič in njegov štab so uvideli, da bi bil vsak poizkus nasilnega prevrata blaznost, in so zato tekom sobote odpovedali se zagrebške prireditve. Seljaki iz oddaljenejših krajev, ki so bili že na potn v Zagreb, so se sredi pota zopet vrnili.
Tako sta potekla binkoštna nedelja in ponedeljek v Zagrebu popolnoma mirno, Ie v ponedeljek, ko se je vršil v zagrebški Pivovarni zaupni sestanek njegove stranke, je prišlo do malega incidenta, ki pa je potekel prej komično nego tragično. V veliki dvorani Pivovarne se je zbralo namreč več sto seljakov iz zagrebške okolice, katerim je hotel Radič govoriti. Ko pa je navzoči policijski komisar dr. Vragovič pozval seljake naj se :«v imenu zakona* razidejo, se je polotila nekaterih seljakov, ki so pač čuti o obsežnih pripravah' vlade, pra-
va oanika. Niso čakali, da bi se raz^aeraf ne more izločiti iz ustave.;
prosto kar skozi okna.
Do drugega incidenta ni prišlo in večina zbrane žandarmerije se ie odpeljala že tekom ponedeljka zopet na svoje domače postaje. Ostali so odpotovali danes: tudi vojaški oddelki sc že razhajajo.
OM1L.IENIE OBZNANE.
Beograd, 17. maja. (Izv.) Ministrski svet se je na svoji današnji seji bavil najprej z akcijo komunistov glede obnovitve delavskega pokreta. Minister za socijalno politiko je dobil nalog, da prične pogajanja z zastopniki delavstva. Sindikati bodo dopuščeni samo pod pogojem, da bodo strogo strokovni. Knjigarna Tucovič v Beogradu se odpre samo pod pogojem, ako sc ne bo bavila s komunistično propagando. Glede delavskih domov bodo sodila sodišča.
KANCELPARAGRAF.
Beograd, «17. maja. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta se je razvila živahna debata o kancclparagra-fu, kjer so želeli radikalci napraviti klerikalcem koncesijo. Toda demokrati in kmetski klub niso pristali nri to. Radikalci stoje na stališču, da sc drže dogovora, vsled česar se brez sporazuma z demokrati kanceloara-
\
Volitve v Prlmorju
pod faiisfovskim terorjem
Fašsstovsfce volitve
Trst, 17. maja.
Državnozborske volitve so končane. Kakor je bilo že vnaprej pričakovati, se niso izteklo mirno, vsaj no v tržaški okolici in v Istri. Fašisti so se na binkoštno nedeljo poslužili vseh brez obzirnih sredstev, da vzamejo zatiranemu narodu čim več pravic, ki jih vsakemu svobodnemu državljanu v današnjih časih nudijo zakoni." Toda govorimo rajše o dejstvih.
Volitve v Istri, v krajih: Marezige, Pobegi, Sv. Anton, Osp in Klanec so bile vsled nezakonitih nasflstev zapečene in se niso mogle izvršiti. V Klancu so fašisti na predvečer volitev 14. t. m. odpeljali zaupnika jugoslovanske Stranke neznano kam. Naslednjega dne ko so se izvršilo volitve je komisija glasovanje zavlekla rlo devete ure, to je dokler niso prispeli fašisti iz- Her-peij-Kozine na volišče. Nekaj pred dvanajsto uro .ie razpočila v bližini župnišča bomba. Ljudstvo se je vsled tega napada seveda vznemirilo in bilo je treba vztrajnega bodrila, da je sploh ostalo na volišču. Sin civilnega komisarja je tukaj dejansko pomagal fašistom. Uničeval je našim volilcem glasovnice. Ker so se volilci hoteli nasilnežu upreti, jc Urizio začel volilcem deliti klofute ter jim trgati iz rok glasovnice. Karabinerji so Uriziu pri tem nasilju pomagali. Ko so ljudje videli, da je položaj nevzdržen, so se začeli odstranjevati, fašisti pa so streljali za volilci. Odhajajoči Jugoslovani so imeli več žrtev.
V	Dekanih je ob času volitev pridrvel na volišče tovorni avtomobil s fašisti, ki so se takoj postavili k vhodu ter začeli volilcem uničevati glasovnice. Tudi so se fašisti v Dekanih posluževali ročnih granat.
V	Mačkovijah so fašisti zažgali 4 fiiše. Število žrtev je. ta čas še neznano. vendar pa. je znatno.
Na Poreščini so fašisti zažgali dve ■rasi. Še, pred volitvami je tam prišlo do spopada med domačini in karabinerji. Vsled tega je karabinerjem prihitelo na pomoč vojaštvo, ki je aretiralo in odvedlo v zapore celo kopo na-žih ljudi. Mnogo volilcev so fašisti za-jprli kar na lastno pest v zasebna stanovanja.
Nasilja, ki so jih fašisti izvajali nad ilagodovanskimi volilci v Trstu in oko-Bei, so na las podobna nasOstvom v nmeemski Istri. Fašisto so z vso silo pritiskali zlasti na tržaško okolico, ker ao vedeli, da bi jugoslovanski volilci mogti oslabiti njihove opozicija V Bar-fcovjjah so fašisti okupirali volišče na itak način, da niso mogli Jugoslovani Oddajati svojih glasovnic. VoSce, ki so kljub temu prišli do vhoda, so odganjaš ter jih tolkli po glavi. Volilna ifaanifeija, je v Barkovijah sleparila kar oa debelo.
Pri Sv. Ivanu so fašisti pripravili tla te volilno delovanje še pred dnevom Volitev. 2e v soboto zvečer se je pripeljala v tovornem avtomobilu k Sv_ Ivanu skupina, fašistov. Obiskala je nekaj slovenskih družin, ter jim zagrozila, da bodo fašisti brez obzira požgali hiše, če pojdejo Jugoslovani volk. Volilna komisija je pri Sv. Ivanu poslovala tako neobjektivno. da je moralo na stotine jugoslovanskih volilcev oditi zvečer z volišča, ne da bi jim bilo dano opraviti glasovanje, radi katerega so nekateri člani od zgodnr jutranje ure, pa do konca glasovanja na volišču.
V	Rojanu so fašisti volilno komisijo popolnoma obvladali. Hodili so neprestano pred vrata opazovat koliko volilcev še čaka. S tem so strahovito zavlačevali oddajanje glasovnic. Pod večer so navalili na rojansko volišče fašisti ter napodili naše ljudi s klici «Ven s ščavi.* Posluževali so se tudi palic.
Tudi na Opčine so segle predrzne Tašistovske roke. Takoj v začetku glasovanja je pridrla na opensko volišče tolpa fašistov, vdria v volilne prostore in razgnala volilno komisijo; nekateri njeni člani so morali bežati skozi okna.
V	Gropadi so naše voElce napadli oboroženi fašisti ter jim trgali vofilne Izkaznice iz rok. Kdor se fašistom ni hotel pokoriti, so ga nasilneži pretepli.
V	Trebčah so fasisti po cestah tistavljali ljudit er jim z revolverji v rokah izsiljevali legitimacije.
V	Sv. Križu pri Trstu je župnik še par dni pred volitvami prejel grozilno pismo, v katerem se ga je pozivalo, naj pred volitvami odide drugam. Dan pred volitvami je iskala župnika trojica fašistov ter ga ranila.
Ko so so Križani zbrali na. volišču, Je stopil med nje neki fašist, ter jim začel groziti s samokresom. Nato so se fašisti vsnli po voUkai, jeli so jih biti z batinami po glavah ter jim pokradli izkaznice. Tako so dosegli, da se je ljudstvo v. strahu pred nasiljem razkropilo.
| V bližini Sv. Križa so se vršili na cestah pretepi in poboji. Fašisti so strahovali ljudi s pasjimi biči, samokresi in bom banu. Volilcem, ki se niso hoteli fašistom pokoriti, so fašisti trgali obleke in jih pretepali.
V	Tolminu so volitve potekle zelo burno. Volišče so zastrižli fašisti, ki so streljali na ljudi iz samokresov. Pa sc jo izkupili. Slovenci so fašistom vrnili zob za zob ter prav pošteno pretepli par vsiljivcev. Kljub temu. da so s« fašisti v teh spopadih posluževali celo bomb, so na koncu vendarle morali nedleči ter jo odkuriti z znatnimi žrtvami.
V	Postojni je volilna komisija, kakor povsod drugod, zavlačevala volilno postoapnje. Volilci, ki so prišli volit ob sedmih zjutraj so zastonj čakali do desete ure zvečer. Ko se je glasovanje zaključilo je moralo 297 volilcev oditi, ne da bi jim bilo mogoče poslužiti se volilne pravice.
Vsled teh dogodkov je ogorčenje med anektiranim narodom brezmejno. Vidi se. da je bila italijanska vlada glede volilnega postopanja v sporazumu s fašisti. Nanjo torej padajo vse obdolžitve jugoslovanskih volilcev, ki niso mogli glasovati. Toda dan plačila pride tudi za ta nasilja!
Na Goriškem so se volitve izvršile večinoma mirno. Fašisti so se terorja, vzdržali, ker so vedeli, da. bi postal vsak poskus nevarna igra, ki bi končala zanje prav slabo.
Volitve v Trstu
in okolici
Trst, 16. maja.
V	občinaH jugovzhodne Istre vsa ogromna naša večina ni mogla glasovati, ker so pač fašisti razbili volilne komisije in onemogočili glasovanje. Saj se je tako zgodilo neposredno pred očmi prvega predstavitelja italijanske vlade, generalnega civilnega komisarja cek> v tržaški občini: v Sv. Križu, na. Opčinah in v Gropadi, kjer so na volišče vdrli fašisti in preprečili glasovanje. V Sv. Križu je glasovalo od 683 volilcev samo 61, na Opčinah od 667 le 210, v Gropadi od 574 le 109. Drugje, kakor n. pr. pri Sv. Ivanu. ali tudi na vseh drugih okoličan-skih voliščih pa so komisije namenoma poslovale tako počasno, da je moglo glasovati komaj polovica volilcev (od 581 volicev samo 240, oziroma od 593 le 311); pri Sv. Mariji Magdaleni Zgornji je na enem volišču glasovalo od 679 volilcev samo 208. Ob 5. popoldne se je gnetlo okoli volišč še stotine volilcev, ali jih niso pustili več ua volišče. V Rojanu so jih fašisti krat-komalo razgnalL
Tako je pač mogoče umeti, zakaj je bil izid v Trstu tako neugoden za nas.
Z Goriškega doslej ni še točnih vesti. O nasilstvih se poroča samo iz Tolmina, kjer je prišlo do hudega spopada s fašisti in je tekla kri. Ali tudi o tem dogodku ni zanesljivih poročil. Udeležba na Goriškem je bila ogromna, ponekod skoraj lOOodstotna. Tako je n. pr. v Prvačini glasovalo od 295 volilcev 293. v Ročinju od 177 volilcev 174, v Lokovci od 254 volikcv 241, v Dornbergu od 542 volilcerv 517, v Ozeljanu od 271 volilcerv 261. v Rušah od 596 volilcev 528, v Kanalu od 405 volilcev 379, v Desklah od 217 volilcev 208 itd.
Ta se jc pokazalo, kaki so uspehi, če je volilno delo smo tremo orgamara-no in tako tudi izvedeno. Goriškemu tajništvu je treba izreči za to vse priznanje.
Sedaj, ko to pišem, še ni s Krasa in iz Notranjske se nikakršnih poročil, a kakor se vse zdi, je skoraj gotovo, da so nam na Goriškem zagotovljeni najmanj trije mandati, če ne tudi še četrti. dočim za petega ni mogoče reči. ali pripado komunistom ali laški ljudski stranki.
V	Istri je seveda položaj popolnoma drugačen. Ker je severna in vzhodna Istra, kamor fašistovski teror ni mogel poseči, vendar/mogla storiti svojo dolžnost, je upati, da dobimo dva mandata, ali gotovosti ni; eden pa je menda vendar gotov.
V	Trstu nam manjka nad 2200-glasov do mandata. Prva dva koeficijen-ta pripadata bloku (15.074 :1 = 15.074; 15.074 : 2 = 7537), tretji komunistom (6580 : 1 = 6580), Četrti zopet bloku (15.074 : 3 = 5024). Brez mandata so ostali republikanci s 4567 glasovi, socijalisti s 4107 in končno mi z 2807. Všteto ni tu volišče v Gropadi, ki pa je dalo samo 109 glasov, ki rezultata nikakor ne izpremene, pa naj pripadejo komurkoli.
Izvoljeni so blokisti (fašisti) Giun-[t a, S u v i c h in Banelli (kandidatski red se je izpremenil vsled »pred-lnostnih» srlasovL a-s komunistiške li-
ste vodja italijanske komunistiške stranke BombaccL
Udeležba v Trsta je bila razmeroma slaba, komaj nekaj nad 68 odstotkov (33.379 od 84.655), in primanjkljaj gre zlasti v okolici gotovo le na naš račun. Samo na 16 okoličanskih voliščih ni volao 4065 volilcev (40% okoličanskih volilcev), a od onih najmanj 25 odstotkov volilcev v mestu, ki niso volili, je gotovo najmanj 10% naših, torej okoli 1000. Ze polovica tega skupnega izostanka bi bila zadostovala za en naš mandat.
Slike is volilne borbe na Notranlskem
Postojna, 16. maja.
Z veliko nestrpnostjo pričakujejo zavedni in odločni Notranjci in Kra-ševci končnega izida volitev v rimski parlament. Danes ves dan kmetje razpravljajo o vseh podrobnostih, kako je kdo volil in katera občina se je najbolj odlikovala. Splošno Notranjci odločno obsojajo početje znanega inž. D. Gu-stinčiča, ki je začel v zadnjem času z intenzivno propagando komunizma med slovenskim ljudstvom. Ta propaganda, kakor so sedaj pokazale volitve, mu ni uspela, edino le v svoji rojstni vasi si je pridobil znatnejše število pristašev.
Po vsej Notranjski je vzbudilo splošno ogorčenje rafmirano zasnovano zavlačevanje volilnega akta od strani predsednika v Postojni. Italijanom se je posrečilo oropati Postojno za 297 naših glasov. Manipulacije so bile sledeče. Znani renegat, sedaj italijanski podrepnik in konfident, jamski tajnik P e r k o je pozval kot volilni komisar v komisijo tri Italijane in je potem še sedmega člana imenoval iz vrst ItaJjanov. ki imajo v občini borih 8 glasov. Ker so dobili na ta način Italijani v komisiji večino, so iz svoje srede izvolili predsednika — nekega polkovnika — in podpredsednika — nekega peka. Takoj pri konstituiranju komisije je bilo našim članom jasno, da bodo Italijani skušali na, vse možne načine ovirati udeležbo naših volilcev. Najprej so Italijani do poluenajstih dopoldne z raznim formalnostmi ovirali pričetek volitev, še-le ob tem času je zamogel prvi volilec oddati svojo glasovnico. In potem so se vrstile razne neutemeljene in naravnost zlobno premišljene sika ne volicev. Polkovnik je včasih kako volflčero ime »študiral* po deset minut. Pri tem seveda ni mogel zatajiti svoje italijanske nadutosti in domišljavosti Drugim volilcem je nagajal zaradi legitimiranja.
Vsled teh šikan je bil volilni akt silno počasen. Pred voliščem, krasno meščansko šola, se je zbrala velikanska množica najzavednejših naših volilcev. Mirno so čakali, da pridejo na vrsto. V vrstah so stali sivolasi starčki, opirajoč se na palice. Mladi fantje in resni možje so se jim umikali. Ti starčki so prihajali iz najbolj oddaljenih vasi, z Betekega in Studenega. Do zadnjega so vztrajali, kot junaki. Niso se umaknili in niso klonili, trdno odločeni, da stoje tudi celo noč, samo da oddajo svojo lipovo vejico za Wilfana.
ItaJijauski volilni zakon določa, da je zaključek volitev ob 5. popoldne v slučaju, če ni na volišču nobenega vo-Iilca. Ker je tedaj na volišču stalo okoli 400 volScev, je moral predsednik podaljšati volitev do 10. po noči. Toda nadaljevanje volitev j« bilo zopet tako počasno, da je ob 10. uri ostalo še 297 volilcev, katerim so Italijani na ta način odvzeli možnost volitve. Med temi volilci je nastalo samoumevno veliko ogorčenje. Culi so se odločni protesti, ki pa seveda niso izdali nič.
Na dan volitev, na binkoštni praznik so Notranjci okrasili svoje domove z velikimi letaki, ki vsebujejo jedrnat in kratek program gospodarskih in političnih teženj našega ljudstva. Letak tudi kratko povdarja: »Zavedni Notranjci! Ali se ne bi naš slavni notranjski pesnik Miroslav Vilhar v grobu obrnil, ko bi vedel, da bo le en domačin glasoval za Lahe.»
Te letake so žene in dekleta okrasile z lipovimi vejicami. Po belih kratkih cestah pa so <Krjali vozovi volilcev. Vsi vozovi so bili okrašeni z lipovim zelenjem. Možje m fanje pa so prepevali naše pesmi.
Na binkoštni ponedeljek je vse ljudstvo nestrpno pričakovalo izida volitev, kajti skrutjnij jo pričel šele ta dan ob 7. zjutraj s štetjem glasov na posameznih voliščih'.
V Postojni so fašisti vedno obkolje-vali došle člane komisij- spremljano po karahinerskih »skortah. Postojnski fašisti so komisijam grozili, da jim volilne dokumente sožgo in so silili vedno vanje. Slednjič pa so se — vsaj navidezno — vdali v svojo usodo, ker so morali spoznati, da je naš kmet neomajen in neizprosen.
Sod»i]ska iusftlfikacifa socialista Peska
Ljubljana, 17. maja.
Anton Pesek, lastnik in izdajatelj »Jugoslavije«, eden voditeljev NSS, ljubljanski občinski odbornik, ki ima ambicijo, da ga njegova stranka postavi za županskega kandidata, je bil danes pred tu-kajsnim okrajnim sodiščem politično, moralno in socijalno justiiiciran. Sodba, ki jo jc izreke! okrajni sodnik jc obsodba javnega dela Antona Peska. Ni bilo dovolj, da ie kot vodilni faktor stranke, ki povdarja svoj socijalistični značaj nastopal proti svojemu uslužbencu kot največji izkoriščevalec, ovadil je sodišču stanovsko organizacijo, ki sc jc zavzela za svojega člana, kot odgovorni urednik je izdal pred sodiščem vse svoje sotrudni-ke (dr. Smalca, dr. Krivca, Poharja in druge) javno jc izjavil, da plačuje ueor-ganizirancc bolje nego organizirane novinarje. V izvrstnem govoru ga je karak-teriziral in razkril vso neiskrenost njegove politike zagovornik dr. Fettich.
Predzgodovina te zaslužene obsodbe ic sledeča: Dne 19. marca 1.1. se jc. vršil v Unionu manifcstacljski shod NSS, ki jc bil jako slabo obiskan; o tem shodu jc prinesel v uredništvo »Jugoslavije* poročilo, ki ga je navzoči urednik g. Kosovel, ki jc zastopal odsotnega glavnega urednika, odklonil, češ, da je poročilo pristransko" in pretirano in da se ne strinja s tendenco lista, ki je vedno povdarjal da je nestrankarsko glasilo. Ker jc Pesek, kot lastnik »Jugoslavijo, .vstrajal na stališču, da poročilo mora v list, je priobčil urednik Kosovel med dnevnimi vestmi izjavo, s katero uredništvo odklanja odgovornost za poročilo g. Peska.
Izjava ni zagledala belega dne. O. Pesek jo je dal še ponoči iz že stereotipi-ranc plošče izkiesti. G. Kosovela pa je zaradi »remtence* odpustil iz službe, ne da bi mu izplačal pripadajočo mu trome-sečno odpravnino. Kosovel jc javil svoji stanovski orgaiizaciji »Jugoslovanskemu novinarskemu udruženju«, ki je takoj podvzclo posredovalne korake. Tekom pogajanj jc g. Pesek igral jako čudno vlogo; kar jc ponujal in obljubljal danes, jc jutri zopet preklical, pred pričami je izjavljal, da jc pripravljen plačati Kosovelu odpravnino, da jc pripravljen pokoriti se razsodbi razsodišča, toda drugi dan jc zopet vse to prcklical. Kosovelu je bilo dovoli Peskove nemožatosti; vložil je proti njemu civilno tožbo. Soured-niki »Jugoslavije«, ki so videli Peskovo postopanje, so pa zahtevali od svoje stanovske organizacije, da zavzame svoje stališče proti Peskovcmu izkoriščanju. Odbor * Jugoslovanskega novinarskega udruženja je na svoji seji dne 6. aprila t. 1. soglasno sklenil proglasiti dčlno zaporo nad Peskovlm glasilom »Jugoslavijo, ki se jc med tem prelevila po lastni izjavi njenega lastnika v oiiciozno glasilo NSS. Ta sklep jc odbor s podpisom predsednika in tajnika iavil udeležencem in Pesku, nakar so v poštev prihajajoči organizirani novinarji takoj zapustili uredništvo ^Jugoslavije«.
Scd; j se je pa Pesek zatekel k nizkotnemu sredstvu demmcijacijc in ovadil državnemu pravdništvu Kosovela ter društvenega predsednika glavnega urednika Franca Smodeja in tajnika urednika Božidarja Vodeba zaradi izsiljevanja. Državno pravdništvo jc zavrglo postopanje po § 99. in odstopilo ovadbo okrajnemu sodišču, da postopa proti imenovanim novinarjem po § 3. koalicijskega zakona.
Danes se je vršila pred tukajšnjim okrajnim sodiščem razprava, ki jo jc vodil okrajni sodnik Premcrstein, državno pravdništvo ie zastopal dvorni svetnik Andolšck, ovaditelja Peska, ki sc je kot zasebni udeleženec pridružil kazenskemu postopanju, jc zastopal dr. Furlan, Kosovela je zastopal dr. Fettich, Smodeja dr. Natlačen, Vodeba pa dr. Fornazarič. Po prečitanju Peskove ovadbe jc urednik Smodcj podal stvarno pojasnilo, po katerem ic bilo novinarsko udru/.cnje, kot stanovska organizacija opravičeno temeljem svojih pravil zavzeti sc za svojega člana proti izkoriščevalcu in nastopiti z vsemi sredstvi v obrambo novinarskih pravil in časti. Kosovel jc točko za točko pobil navodc v Peskovi ovadbi in dokazal, da jc ovadba polna laži, zavijanj in podobnih stvari, ki ne delajo časti značaju g. Peska.
Dr. Fornazarič je v svojem zagovoru povdarjal dejstvo, da sc je Pesek po služil najreakcijonarnejšega zakona v zako-nodajstvu, koalicijskega zakona, ki hoče zabraniti uslužbencem vsako gibanje proti delodajalcem. Postopanje g. Kosovela je bilo popolnoma pravilno, ker se je uprl kot novinar zlorabljanju od strani lastnika lista.
Dr. Natlačen je na temelju principiiclnc razsodbe najvišjega sodišča izpodbijal kompetenco § 3. koalicijskega zakona kot takega.
Dr. Fettich jc konstatiral principijelno
važnost današnje obravnave, ki naj do-ene, da so minuli časi, ko so novinarji tintarski kuliji lastnikov lista. S svojo ovadbo proti iunkcijonariem stanovske organizacije pa je Pesek, kot aden voditeljev NSS, torej stranke, ki hoče zastopati interese proletarcev, dokazal, kako maio sociamcga čuta ima, ko niti nc ve, da jc dolžnost vsake stanovske organizacije čuvati interese svojih članov. G. Pesek sc je postavil na stališče zagrizenih
kapitalistov Izza tistega časa. ko je bil vsak nastop delojemalca proti Uciodaidl-cu zločin.
Zastopnik ovaditelja Peska dr. Furlan ni mogel zagovarjati svojega klijenta, ker jc sam Pesek v nervoznosti iu razburjenju nastopil tako zmedeno, da sc mu ic smejala vsa dvorana. Tako it Pesek zahteval tudi odškodnino 6200 kron. ker mora sedaj imeti v rcdakciji ljudi, ki niso novinarji. A te ueorganziranc sotrudnikc, plačujem bolje nego organizirane novinarje, je rekel g. Pesek.
Koncem obravnave jc hotel podati Pesek še svojo izjavo: sodnik mu je dal dve minuti časa, a niti tcii dvcit minut ni mo-gei izkoristiti g. Pesek, ki je samo javljaj nekaj nerazumljivega, nakar ga je sodnik prekinil in progiasii razsodbo, po kateri sc vsi trije obtoženci oorcičajo!
Publika, v kateri so bili zastopani skoro vsi jugoslovanski novinarji, nekaj politikov in pravnikov, je vzela razsodbo z odobravanjem na znanje ter je oproščenim novinarjem in njihovim zagovornikom čestitala.
Anton Pesek pa jc odšel iz sodne obravnave z zavestjo, da je doživel r.ajsra-motnejšo obsodbo, ki more doleteti človeka, ki se javnosti predstavlja kot socijalist in zastopnik proletarskih interesov proti kapitalizmu.
Politične beležke
-j- Volitev župana v Ptuju razveljavljena. Iz Ptuja nam brzojavljajo 16. maja: Okrajno glavarstvo je ugodilo rekurzu proti nezakonito izvršeni volitvi župana v Ptuju ter je volitev razveljavilo.
-f- Volitev župana v Celju. V sredo, dne 18. maja ob 5. popoldne se vrši volitev župana v Celju. Razmerje strank je sledeče: demokrati 12, soci-jalni demokrati 10, narodni socijalisti 6, klerikalci 4. Demokratski kandidat za župansko mesto jc dr. Juro Ura-šovec.
-j- Vprašanje konstituiranja občinskih odborov v avtonomnih mestih. Z
ozirom na težavno situacijo, ki je na* stala v novoizvoljenih občinskih odborih naših avtonomnih mest, v kateri a ni nobena stranka dobila absolutno večine, je deželni predsednik povabil zastopnike JDS, NSS, JSDS in SLS, da jim predoči odgov. . . i jo ima jo glede na dalekosežnost novih občinskih uprav. Predsednikovemu povabilu se je včeraj odzvala SLS, danes dopoldne NSS in JSDS, popoldne pa JDS. V imenu demokratske stranke sta izjavila podpredsednik prof. Breznik in dr. Puc, da se JDS zaveda svojih dolžnosti napram našim municipijem. Ona j« proti postavitvi komisarjev in je pripravljena, sodelovati pri sporazumu, ki bi omogočil debzmož-nost novih mestnih uprav. Glede županskih volitev smatra JDS, da je treba zasigurati izvolitev takih županov, ki bod z državnega in narodnega stališča nudili vse i»otrebne garancije. Kakor cujemo, so se tudi ostale stranke v principu izjavile za delazmožnost novih občinskih uprav.
-f Po občinskih volitvah. Toliko s« danes piše o zmagi avtonomistično ideje pri občinskih volitvah v Sloveniji. Kratek čas pred volitvami, ko se j'1 razvnela volilna borba, ni bilo niti govora, o kakem posebnem značaju izida volitev za bodoči ustroj nase držav«'. Volilna burha za občine sc je v rtila čisto na politično - stra.ukan.-kcm ali pa. na komunalno - gospodarskem principu. Sele po končanih volitvah so s-s pojavili na oni strani socijalisti. ki sro-vore o socijalistični večini, na drugi stran pa avtonomisti, ki govore o av-tonomistični večini. Socijalistiiino večino smo pokazali že zadnjič, ko smo konštii,tirali, da sesoji ona iz dveh tretjin huržujskih in to deloma celo nemških glasov. Skoro ravno tako je z avtonomistično večino. Klerikalni gla' sovi. ki trdijo o njih. da so avtonom?-stični, so «ni isti glasovi nesrečnih za-peljancev, ki so svoj čas na unionsken> vhodu po šusteršičevi komandi oblju-bovali, da bodo razbili vse srbske buče: to so oni isti glasovi, ki so neKdaj peli znano Slovročevo himno »ferbo iia vrtr- Ti slovenski avtonomisticni gia-sovi so oni isti glasovi, kot so glasovi hrvaških radičevcev. frankovcev, za-jedničarjev in klerikalcev, ki so nosili leta »14. po Zagrebu in Sarajevu slike Frana Jožefa m Frana Ferdinanda, jn uničevali vse. kar je bilo jugo-t slovansko orijentiranega.
narodno gledališče,
D t a m a:
Sreda 18. maja: »Navaden človek-. Red D.
Četrtek 19.: »Bobrov kožuh*. Po znižanih '-e.nah. Izven. Fot-ek 20.: Zaprto. Sobota 21.: »Elga». Red C.
Opera:
S rod a 18.: <Dalibor-. Gostovanje g. J«*
lija Bc-tetta. Rod E. Četrtek 19.: »Lepa Vida*. Red A. Petek 20.: »Carmen>. Red A. . Sobeta 21.: Zaprto.
*	Imenovanje v državni službi. Vfišji ži-rinozd ravnik Hugon Turk v Ljubljani je imenovan za veterinarskega nadzonika v A III. einovnem razredu državnih uradnikov. Višja živinozdravnika Frsadoslav Rcbek v Ljubljani :n Ivan Demšar-v Litiji ste pomaknjena v VIT. činovni rasred. višin živinozdravnika Iva-i Fisciier v Celju in Josip Rihar v Radovljici pa v VIII. činovni razred državnih uradnikov. Dr. Anton Schiffrer .ie sprejet v državno službo za provizomega asistenta v S. žinovnom razredu pri državnem kmetijsko-- kemijskem zavodu v Ljubljani.
*	Iz rndarske službe. Minister za šume fr. rude .ie imenoval višjega radarskega komisarja inž. Iga Pefcanija, predstojnika kr. okrožnega rudarskega ura/la v Ljubljani. za rudarskega svetnika v VH. einovnem razredu in pomaknil Uojzeta Dularja. pisarniškega ravnatelja kr. radarskega glavarstva za Slovenijo v Ljubljani, v V;!, činovni razred. Dalje jo Močil zgoraj imenovanega ravn?teVja in kancelista Ivana. Cešmigo pr: kr, okrožnem rudarskem uradu v Celju iz skupin pisarniških in uvrstil -j skupino administrativnih rudarskih uradnikov na dosedanjih službe-2ih mestih.
*	Ostavka na državno.sluSjo. Sanitetni referent v zdravstvenem odseku ?.a Slovenijo. dr. Demeter Blehveis-Trsteniški, je podal ostavko na državno-službo. Imenovan ie za nadzorovalnega<>zdravnika bolniških blagajn.
*	Demokratski župan v Višnji gori. V Višnji gori je bil izvoljen za župana demokrat Alojzij T ur k. za. podžupana pa demokrat Franc Tnrk.
*	Napreden župan v Domžalah. Iz-t)omžaI nam brzo javljajo 17. maja: Danes se je konstituiral novi občinski odbor. Za župana je bil izvoljen demokrat Tone Skok s glasovi. Klerikalni kandidat A. Cerar je dobil 11 glasov. Pri volitvah občinskih svetnike.' so oddali klerikalci prazne glasovnice. Izvoljeni so bili naprednjaki: Ja-nežič. Fronc, Jože Jezeroik, Andrej Kovač in Andrej Slokar.
*	Komunistična župana v Mostah pri Ljubljani in v Zagorju. V Zagorju in v Mostah sta bila pri konstituiranju občinskega odbora izvoljena kommd-sta za župana. Računa se, da bosta chčinsk odbora razpuščena.
*	Županske volitve. V Spodnji Pol-skavi, pod katoro spada tadi Prager-sko. je bil pri županskih volitvah, ki ho se vršile v nedeljo, izvoljen za župana socijalni demokrat Batier. Dobil jo namreč 8. kandidat, napredne gospodarske stranke pa tudi 8. nakar je .po trikratni bresispesni volitvi odločil žreb soeijalista v prid.
*	Politično društvo za Kolizejski-okraj fma svoj redni občni zbor v nedeljo dne 22. t. m. ob pol KI. mi dopoldne pri »Novem svetu» z običajnim dnevnim redom. Želeti je polnoštevilne udeležbe.
Mezdno gibanje. Kakor čujemo, se nafta,iaTo odvetniški in notarski nameščenci v mezdnem gibanju. Predložili so spomenico posameznim šefom in pa- notarski in odvetniški zbornici in so njihove zahteve
Ljubljana, 17. maja.
dia kritika Marija Kogoja. Ob; ozon ca Kovača je zastopal dr. Krivic, ki je na začetku obravnav? prebral iz »Jugoslavijo kritiko Marija Kogoja o Kovaču in pov-darjal. da je sani Kogoj dan na to pred glasbenikom Prelovcem izjavil, da jp bila ta kritika krivičru. in neopravičena. Priča Marij Kogoj je drastično opisoval -sestanek- in -razgovor* s Kovačem iu podal nato svoje zahteve. _'0.000 K bolestnmc. 14.000 K škode n«, zaslužku za 14 dni, 40 kron za zdravniško spričpvalo. 300 K za razbit« naočnike in 2000 K za raztrgan jopič. Ker je Mari.i Kogoj trdil, da vsled pohabljenega prsta ne more igrati glasovirja in izpovedal, da jc soobtoženec Trbuhovič hujskal Kovača, je okra-jni sodnik proglasil sklep, da se zadeva odstopi državnemu pravdništvu v nadalje pošto panje.
*	Gasilno društvo v Bohinjski Bistrici
nam poroča: (Gasilno društvo je v društ vene svrhe sprejelo od gospodov Pogač nika in Dolenca 4000 kron za delovanje pri požaru v Soteslfl. Najsrčnejša hvala!
*	Novi odvetnik v Slovenjgmdcu. Ita lijsnske oblasti odrekajo našim odvetnikom v zasedenem ozemlju, kateri niso tam rojeni pravico do izvrševanja odvetniške prakse. Dr. Konrad Janežič, kateri izvršuje odvetniško prakso v Voloski že skoraj 25 let. sc je moral odločiti, da zapusti omenjeni kraj in sc bode 1. julija preselil v Slovenjgradec, kjer bode izvrševal svojo odvetniško prakso. Omenjeni odvetnik je služboval kot koncipjent v pisarni dr. Iyaua. Dečka v Celju in je izza dobe njegovega službovanja v narodnih krogih dobro znan.
*	Podružnica Jugoslovanske Matice v Zagorju ob Savi priredi v nedeljo dne 22. maja ob 3. uri popoldne na zunanjih prostorih * Sokolskega doma* veliko javno tombolo. Sodelujejo z različnimi točkami krajevna narodna društva. Kdor ljubi pestro in različno zabavo kot tudi resnega užitka naj ne zamudi te izvanrodne prireditve. Za posetnike iz sosednjih krajev izborna zveza z popoldanskimi in večernimi vlaki. Ne zamudimo te učinkovite prireditve. — Odbor.
*	V Gotovljah pri Žalcu so izvolili za župana g06p. Andreja Antloga. Id je bil že dosedaj župan. AnUoga je vri naprednjak.
*	Poroka. V Celju se je 16. t. m. poročil g. Fran Voglar, učitelj na deški oko liški šoli z gdč. Rozo Knezovo, učiteljico na mestni osnovni šoli Bilo srečno!
*	Celjski mesarji pred štrajkom. ozirom na komisijonelno določitev cen« mesu v Ljubljani, so celjski mesarji-dne 8. maja vložili na okrajno glavarstvo prošnjo, da se jim dovolijo enake cene (36 K za boljše, 32 K za slabše meso). Ker glavarstvo ni dalo odgovora, se je 16. maja vršil izredni občni a bor mesarske zadruge, na katerem se je sklonilo, da mesarji v celjskem iu konjiškem političnem okraju jprenohajo z 20. majem s prodajo me-
* Stjepan Radič se izroči sodišču.;
Imunitetni odbor ustavotvorne skupščine je včeraj popoldne razpravljal o predlogu ministra pravde, da sc narodni poslane« Stjepan Radič izroči
UVOZNA CARINA.
Zastopniki posameznih gospodarskih
sodišču zaradi žal jen ja. storjenega po- I panog, katere je pozval generalni toni tiska. Ker je večina odbora miš-1 ravnatelj carin v Beograd, da izrečejo Ijenja. da je vsakdo odgovoren za ža- *»*<>*• mnenje glede predloga o nov litve, storjene potom tiska, je sklenil, uvozni carini, so izvršili svoj i>osel da se na podlagi dejstev, navedenih) Generalno ravnateljstvo carin je. že v predstavki ministrstva pravde. Stj-vjpred par dneva izročilo ves materija! pan Radič mora izročiti sodišču.
Odpust tuicev iz državne službe.]
finančnemu ministru, ki bo stavil kratkem svoje predloge ministrskemu
kakor smo informirani, z ozirom na se- j no ni a preosnoval in so radr-tega do rešit
Janjo draginjo docela upravičene. Upamo vsled tega. da pride skoro do sporazuma, tembolj, ker je bila te kategorija doslej precej slabo plačana.
*	Učitelji hi profesorji morajo biti ftnožni našega jezika. Ministrstvo prosvete je odredilo, da- se morajo vsi učitelji in profesorji nemške ali madžarske narodnosti v Sloveniji do letošnje jeseni naučiti našega jezika.
*	Srbohrvaščina v slovenskih ljudskih šolah. Ministrstvo prosvete je izdelalo učni načrt, po katerem se bo v ljudskih šolali v Sloveniji poučeval srbohrvateki jezik počenši s tretjim razredom.
*	Umri a je včeraj v Krškem po 71etni •mučni bolezni Danica Šante! v starosti 35 Ist. Kdor jo jo pomal. to idealno mladenko. navdušeno za vse. kar je dobrega in lepega in vneto .Iugoskrvanko, bo potočil solzo za njo. Ni jc ugrabila smrt nepričakovano, he, bila. je še bolj neusmiljena. Poslala jc dolgotrajno bolezen nad njo, ki je bik zdrave in močns narave. Bole-v.en. ki ji je ugrabila najprej glas. s katerim je pela, nate moč roke. ki je svirala in slikaia. Našla je slednjič tudi ona svoj mir in to bodi utih«, težko prizadeti rodbini, ki je baš pred letom izgubila svojetra očeta.
*	Smrt v tujini. V ujetništvu v Semi-f-alatinsku, okraj Tomsk v Sibiriji, je dne £7. septembra 1920 umrl poročnik Julij Zentoer, sin gozdarskega mojstra v Kamniku. in je tamkaj zapustil ženo z enoletnim sinčkom. Bil je kot vojnik-ujetnlk pri jugoslovanskih dobrovoljcih, kjer si je nakopal neozdravljivo bolezen: jat.iko. Vsled tega. je bil odpuščen od legije in se je vrnil nazaj v Semipalatinsk k svoji družini. Zelja, priti z družino nazaj v domovino, po kateri je po petletnem ujetništvu zelo hrepenel, se mu ni izpolnila. Lahka mu žemljica daleč v tujini.
*	Afera Kovač-Kogoj. Pred sodnikom ljubljanskega okrajnega sodišča g. Pre-mersteinom se je začela danes dopoldne obravnava proti opernima pevcima Kovaču in Trbuhoviču, ki Sta. kot pravi ovadba .policije in zasebnega obtožitelia, na®a-
ve sedanjih aktov sprejemi do preklica odpovedani.
*	Mestno kopališče v Mariboru bo do preklica odprto v sredah, četrtkih in petkih od 9. do 16. ure, ol> sobotah pa do 20. ure.
*	Jugoslovanska Matica. Prejeli smo: Vse člane in prijatelje 'Jugoslovenske Matice* v Ljubliani in bližnji okolici ponovno vabimo ua sestanek, ki ee wS v četrtek ob 8. uri zvečeT v veliki dvorani bivšega deželnega dvorca na Kongresnem trgu. Razgovor se vrši o bližnjem obenem zboru, določitve delegatov za istega in o nadaljnjem delovanja »Jogoslovenake Matice* v Ljubljani. Vljudno prosimo številne in točne udeležbe v četrtek ob8. tni zvečer.
*	Šnmarsko n druženje SHS. V dnevih
od 5. do 8. junija se vrši v Zagrebu (v sabo rs ki dvorani) ustanovni občni zbor gozdarskega udruženja kraljevine SHS. Gozdarska društva v Sloveniji, Srbiji in Bosni naj prijavijo pripravljalnemu odboru se-/.namek onih članov, ki se nameravajo udeležiti ustanovnega občnega zbora,
*	Udruženje jugoslovanskih inzenjerjev in arhitektov. Člani sekcije Ljubljane, ki žele vstopnice, h koncerta v soboto m h komerza v nedeljo, naj se javijo najpozneje do petka dopoldne. Število udeležencev je omejeno na prostor dvorane.
Potovanje skozi Jugoslavijo brez jugoslovanskega vizuma. Da se omogoči. oziroma olajša promet na progi Dunaj - Maribor - Rakek, je naša vla da sedaj odredila, da potnikom, ki potujejo skozi našo državo, ne bo treba vizuma. Dosedaj so namreč tujci potovali večinoma preko Trbiža, tako da so bili naši vlaki na progi Ljubijana-Logatec skoro prazni in je obstojala nevarnost, da se promet sploh ustavi, dočim so bili vlaki preko Trbiža vedno prenapolnjeni. Od sedaj naprej bodo tujci, ki potujejo skozi našo državo, dobili kar v vlaku tranzitni vizum, ki ga bodo v Rakeku zopet vrnili, ne da bi jim bilo troha izstopiti. Isti proces se bo vršil tudi obratno.
Kakor še poroča iz Beograda, je mini-] svetu, da bo definithmo določil novo strski svet sklenil, da se odpuste iz I uvozno carino.
državne službe vsi oni uradniki - tujci,] Tekom desetdnevne konference o katerih je dokazano, da so nelojalni zastopniki gospodarskih' panog, se .je in nezanesljivi. V Subotici je bilo t» izkristaliziralo sledeče mnenje: dni odpuščenih večje število železni- Ako ostane carina neizpremenjena Skih uslužbencev rodom Madžarov, ki j kakor je danes, bodo nekatere rodu niso hoteli položiti prisege. Taki injatrijske panoge prisiljene, ustaviti enaki slučaji bodo imeli za posledico I obratovanje in odsloviti delavce. Za
tudi izgon iz naše države.
*	Vrangel pride v Jugoslavijo. Kakor
se iz Beograda poroča, .je naša vlada sklenila. da se generalu Vranglu dovoli prihod v Jugoslavijo. Določen bo kak večji kraj, kjer bo nameščen njegov generalni štab. Vrangel sc koncem maja preseli v našo državo.
*	Nesreča v rudniku. V hrastniškem rudniku je pretečeni četrtek smrtno ponesrečil rudar Franc. Briuar oče peterih otrok. Pokojnik je bil kandidat združenih naprednih strank na Dolu in bi bil baš s svojim glasom pridobil tej listi še en mandat. N. p. v m.!
*	Izginila je v noči od pondeljka na torek 651etna Mariji Weirer. vdova, stanujoča v Plinarski ulici št. 9 v Mariboru. V stanovanju je ostavila listek, na katerem je bilo napisane, d - gre v Dravo. Ni izključeno. da je v resnici izvršila samomor, ker je že večkrat izjavila, da si bo vzela življenje.
Prosvefa
p- Spomladanska razstava v Jakopičevem pavgjtmu. Na binkoetno nedeljo ob ti. uri dopoldne se je otvorila letošnja spomladanska razstava v Jakopičevem paviljonu. K otvoritvi povabljeni so se odzvali v velikem številu. Navzoči so bih skoraj vei naši upodabljajoči umetniki,
v Ljuhljani. Otvoritev je poleg tega posedlo mnogo odličnih reprezentativnih osebnofeti. med njimi predsednik deželne vlade za Slovenijo dr.Baltič, mnogo kor-poracij in društev ter veliko število zasebnih povabljencev. Otvoritev se je izvrta na čisto preprost način, brez nagovorov in pompa. Razstavljena dela obsegajo štiri sobe, od katerih imajo v po eno Fran Tratnik ter brate Kralja. V ostalih dveh sobah so razstavljeni umotvori ostalih umetnikov med katerimi svečano gg. Žmitka. Vavpotiča, A. Kosa, Kambiča, Zupana, šantla, Gasparija in druge. G. Na-potnik je razstavil >iekaj zanimivih lesorezov, g. Zaje pa par skulptur iz tnramor-1 ja. Razstava nudi zelo pestro sliko sodobne slovenske upodabljajoče umetnosti, ki prehaja preko bratov Kraljev v najmoder
a, če do takrat ne dobe od glavar-f-rtejšo-smer. Razstavo, o kateri prinesemo stva zadovoljivega odgovora.
* Stanovanjska komisija v Maribora javlja da se bo način uradovaiija popol-
stO|miki konsumentov so vobči zast-o pali mnenje, naj ostanejo sedanje uvozne carine neizpremenjene. ker od tega obetajo nadaljno padanje cen Naravna posledica take politike bo pa ta. da se bo uvoz. še nadalje množil in da se naša valuta ne l>o mogla povzdigniti. Druga metoda naše zunanje trgovinske politike bi bila ta. da znat no povišamo uvozno carino. S teui omogočimo, da bo naša industrija in obrt s polno paro delala in da bo se več delavcev zaposlenih nego danes Zastopniki te metodo so poudarjali. <ia bo na ta način uvoz skrajno omejen in da se s tem n»ša trgovinska bilan ca z boljša, kar bo imelo za |>osiedice. da se tadi naša valuta povzpne navzgor.
Vlada, ki bo dobila že mogoče te kom tega tedna predlog finančnega ministra za definitivno določitev nove uvozne carine, sc bo morala odločiti za eno aK drugo metodo naše zunanje trgovine
= Letina na Štajerskem. Pretekli teden se je ob lepem vremenu popravilo skoraj vse, kar je zaostalo vsled zadnjega tritedenskega deževja. Trte sc krasno raz vijajo in se prične prihodnje dni ze z žvepijanjem in škropljenjem. Sadno clrev je je nasprotno slabo vzovek) in je priča kovati bolj slabe letine. Korana je ie po sejana.
= Dohodki državne trošarine, ki so bili za 11 meoecev zadnjega, proračunskega leta pro računani na 124.120.819 dinarjev 35 par. so znašali v istem ča&u 149.711.985 dinarjev 19 par. Presežek znaša torej 25v59t.16o dinarjev.
- Srpska banka je povišala svojo glavnico od 60 na 90 milijonov kron. Delnice so se prebiljegovale in se giasse na 300 kron.
= Ureditev agrarnega vprašanja v Bos
ni. Kakor poroča »Riječ*, je bila v soboto .podpisana, naredba- o ureditvi agrarnih od-nošajev v Bosni na podlagi sporazuma z muslimani.
= Bolgarske orne za Jugoslavijo. Komisija za sprejemanje živine od Bolgarske .je dne 14. t. m. v Zaječaru sprejela od
strokovno poročilo prihodnji«, občinstvu t ^fke	^ '*Jg,cod™,ie
priporočamo o bilan poset, pri čemur bo marsikdo naše! pnlikčt, da kupi te ali oni razstavljeni umotvor ter se s tem tudi v gmotnem oziru podpre naše upodabljajoče umetnike.
p- Sinočnji koncert «Gtasbene Matice«. Za pondeljek prešlega tedna napovedani koncert »Glasbene Matice?- se je vrtil šele sinoči. Izvajajo so se sledeče skladbe: Rnbinstoinovo »Jutro*. Pavčičeva »N
1500 ovac. Ovce se prodajo na javni dražbi dne 21. U m. v Zaječaru. Z izkupičkom se ustanovi fond za izplačilo živine, ki so jo lastniki izgubili v .vojni leta 1912.
= Društvo «0Mris» eksponent avstrijskega kapitala. Današnja »Rječ* ostro nastopa proti društvu »Orbis*. katero je u-vil zagrebši paromlin v zvezi z nekaterimi drugimi družbami v svrho prirejanja razstav. List naglasa, da se skriva
Krki*. Šantlovo -»Agame boiij* Adamičevi f^jf? . Pj" mad,Ž3Tski
.-April* in Lajovčev »Lan*. V drugem dehi je bila na programu P. H. Sattner-jeva kautate za mešani zbor. sob m orkester »V pepehHčni noči*. Koncert je-■bit izvrstno obiskan ter je pod vodstvom vodje g. J. Brazovška vsestransko uspel. V znak priznanja za trud in delo je bil ^g. Bre»ovšku poklonjen lep venec s trakovi. dočim je skladatelja Sattaerju občinstvo prirejalo burne ovacije.
- Recitacijski večer g. Silvestra Sker-prirert; literarna sokeija "Priroda* v četrtek ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani. Na vspore-du: Zupančič (Pesem mladine. Manom Jos. Murna) in Podbevšek (Črna lilija. Čarovnik iz pekla. Električna žogal. Vstopnine ni. Prostovoljni prispevki za kritje, stroškov se hvaležno sprejemajo.
Šport io tHistifei
st. Nogometne tekme. Na binkoštne praznifa se ie vršila v Ljubljani tekma med »Ilirijo* in zajrrebško »dparto*, ki končala v nedeljo s 5:1 in v pondeljek s 4 :0 — v korist »Diojes. — V Mariboru je bila na bmkošno nedeljo tekma med kluboma »Maribor* f slovenski) m-«Rapkl> (nemški), ki se je končala zmago »Maribora* s 3:0.
st Nogometne tekme v Zagreta na bki-koštne praznike. V nedeljo so igrali graš-fci »Atletiki* s »HaŠkom* z rpTniltatom 6:3 v korist »Hašfca-. V pondeljek so igrali »Atletiki* s -Coneordijo> z neod-kx-nim rezultatom 2:2. »Hašk* se jo tudi to pot odlikoval z izredno dobro igro. dočim so bili Gračani več aH manj ne-sigurni. 'C-oiK-ordia* je v pondeljek prehitro popustila, kakor je to že nična navada.
kapitel in napada zlasti banko za trgovi no. obrt i industrijo v Zagrebu, ki financira imenovano podjetje in je čisto na vadna podružnica Anglo-avstrijske banke, ki je zopet eksponent madžarskega kapitala. -Rječ» poživlja radi tega rae.ro-dajne činitelje, naj na vsak načm prepre čijn tako tajno koncentracijo tujega kapitala v B88! državi.
= Socialno-poKtična pogodba med Avstrijo in Češkoslovaško. Obe. državi sta sklenili pogodbo, v kateri si z-ajsnteita stranki se zavežete za državljane dnige pogodbene stranke v slučaju brezposelnosti skrbeti na isti način, kakor za lastne državljane. Zarezo je ta pa se povrniti vse medsebojno vzajemnost v podpiranju državljanov v slučaju brezposelnosti. Obe .»roške, katere je imela ena stranka za podporo brezposelnih državljanov druge stranke. Vse stroške morate kriti stranki iz lastnih sredstov, stroški ne smejo biti kriti s prispevki delavcev in delodajal-•cev.
= Fra ncoeko-čeSkoslovaška trgovinska pogodba je stopila v veljavo 2. maja. To
dejstvo je važno radi zvišanja francoskega minimalnega- carinskega tarifa. keT so v pogodbi obsežene nekatere izjemne n-dobnoeti za češki izvoz.
—	Indeksne števfflie. Češkoslovaški gospodarski oddelek državnega statističnega urada vrši priprave- za indeksne številke oen. Za podlago bo služilo 50 najvažnejših predmetov.
—	Investicije Južne železmee. fužna že lezniea je začela investirati večje kapita-le v progo, park in delavnice, da poviša in izboljša svoj promet. V Gradcu je začela zidati nove stavbe, ki bodo omogočile uvedbo še par tovornih vlakov dnevno.
—	Delavske in mezdne razmere v SvicL
Kakor poroča »Zflricher ZeHuog*. se 3«« lavske in mezdne razmere v Švici še niso: prav nič izboljšale. Število nezaposlenih! je sicer nekoliko padlo, posebno v stavb, ni in gostilniški obrti ter v poljedelstvu, vendar je v vseh drugih strokah povpraševanje po delavskih rnočeb jako slabo. V bližnjem času ni pričakovati zboljšanja, zaposlenosti. V splošnem pride na lTO mest 272.3 n.'7.a.fMislpnih. ki iščejo službo, napram 25S.fi v nrejšnjem mesecu.
17. maja
503,
Zagreh, devize: Berlin 227 Milan 715 717. London 490 Nevrrork 121.50 - 122. Pariz 1095 — 1100* Praga »4.25 — »4.50. Švica 2325 — 2375, Dunaj 23.06 -- 33.15. Budimpešta — CV4.50 Valute: dolar 121 —» 121.50. avstrijske krone 22. rnblii 50 —. 6U. češke krono 192. tranki 1015. napoleondori 150 — 460- m^-ke 225 — leji 225 — 230. italijanske lir.- 675 - «90, turške zlate liro 480. Blagovna bor-z a: koruza franko Zagreb 460.
denar
Hrvatska eskomptna banka , 620 Ljubljanska kreditna banka . 900 .lugoslavenska banka t k t Slavonia ... . > ■ > Trgovsko-obrtna banka » t Jadranska banka < ■ • ■ • Praštedkma ..«••< Rečka pučka banka . • > > Banka Brod na Savi » . •
Gutman.....i ■ >
Narodna banka ■ • • • • Srpska banka .'.■■>< Dubrovačko parobrodno dr. Eksploatacija drva . , = Ljublj. strojne tov. in liv. . Narodna šumska industrija .
Beograd, valuto: dolar 30.80 — franki 264 — 266. lin. 174 — 175.
blmr
650 906
520
:too 385 2000 9900 10C50 435 440 500 1275 616 729 660 180D 870 660 31. leji
510 850 380
610 710
650 1700
650
57.25 — 55.33. iev: -'2 — 42.50. marke 56.25 — 5650. nafKileotvkiri 110 — 112. Device-. London 127.50 — 128. Pariz. 270 — 271. Ženeva 570 - 580. Sohre 190
—	300, Praga 48.50 — 48.60. Dunaj 5.75
—	5.80. Beri in 56.50 — 56.75, Milaai 178
—	179. Efekti. Narodna banka S®-. 2880 — 2920.
Dunaj, d-e v i ze: Zagreb 435.50 —. 439.50. Beograd 1730 — 1750, Berlin 983.50
—	989.50. Budimpešta 261 - 264. Bukarešta 1010 — 1030. London 2295 — 2315^ Milan 3140 — 3160. Newyork 570.50 — 574.50. Pariz 4825 — 4885. Praga 890 —-836. Sofija 70250 — 712.50, Varšava. 67.5f>
—	09.50. Curih 10.275 — 10^25. V a 1 h t ei dolarji 56650 570.50. levi TIP — 715, marke 986.50 -- 992.50, funti 2280 — 2399* franc. franki 4820 — 4860. lire 3130 3150. dinarji 1722 — 1742. poljske Marke! 67 — 69. leji 1006 — lOto. carski rublji 178 — 184. švie. franki 10.176 10285« češkoelov. krone 890 — 836.
^ majska renta . % • Avstr. kronska renta • Ogrska kronska renta i > »»,-• t
V. avstrijsko vojno posodilo . «	—.—
TurSke srečke k s » > > » <	3600-—; Anglobanka .«•■»•«■
Bankvierein < s , « • • < »	Mtt*-^
Avstr. kred. zav. za tcg. in ind.	—'
.....	25J5-—
4800- —
3800-— 1440-—
, 2300-—;
| 10460'— , 6850*— , 9400'— , 3M0-— , 8300
116.75 —
Landerbank
Avstro-Ogrska banka s i • žvnostenska banka . ■ > ■ Bosanska zemaljska banka > Državne železnice . • > • Lombarde . -. i t i • ■ Alpisc-Montan
Praška železna industrija • Zetrica-železo t s	t
Kranjska železna industrija . Trboveljska premogokopna . Leykam. papirnica ; > . .
Praga, de v i z e: Berlin
118.25.	Curih 124850 — 1251.50. Mitor« 381 — 383, Pariz 58350 — 58650, London 277 — 279. Newyork 68 - 69. Beograd 203 — 305. Bukarešte 121.75 —
123.26.	Sofija 84.75 — 85.75, Dunaj ll.firt
—	12.60. Varšava 7.62 — 8.62, Zacreb 51
—	52, Budimpešta 32 — 33. Valut o: marke llfi.75 - tt8.25. švie. franki 134350 -- 1346.50. lire 372 — 371. franc. franki 580.50 — 888.50, funti 275 — 277, dolarji 67.50 68.50. dinarji 197.50 — 109.50. leji 121.62 - 123.12. levi 81.25 -82.25. avstrijske krone 11.60 — 12.W, poljske marko 7.62 — 8.62.
Berlin, devize: London 23250 —i 23350. >wwvnrk 58.H — 58.26. Pari* 492.50 — «3.50. Švica 1041.50 — 104:!..".'. TUmaj 14.73 - - 14.77. Praga 85.90 — 86.10, Budimpešta 28.22 — 28.38.
Curih, devize- Berlin 9.60. Newvork 557. Ix>ndon 22,30. Pariz 46.95. Milan 30.80. Praga 8.10. Budimpešta 2.65. Zagreb 4.125. Bukarešta 10. Varšava 0.7(1-Dunaj 1,35. avstr. žig. krone 1.03.
poročilo
tSobl)«uia sos m nad morjem
"T>» n	a	ii	T VotTOTi , N'«fco ia'	f
				
>17. maj		■Tsa-7	1«U- brez vetra M. nbl.	
	IVmi	7SI-0	v* 1 t. obl.	O*
	SI. Bij	7S®*S	15.7 j , »blatne	ZA
Vrenenki
Sotoo»-i
1 iZ, normalna i.s-J 4: toplo ppremij. vreme.
ata. ob 4nt atu ob i»Q
fasLnk In izS^aidj Koozndj MJtrfra". Odsfororni ecednik Mtf.ifcleae,
Kekofegie^a Ma
ISeB Primorec, ki se sedaj nahaja .V Sofiji, kamor je dospel na svojem heg\i iz Rnraje. je poslal nredništvn aagrebekt! «Riječi> pismo, v katerem ■OpišTge strahoto njetniskega življenja jV deželi boljševizma.
»Na. pot, sem se napravil prosle j?-seni», tako začenja- mož popis svojih doživfjajov. «Na celi sibirski železniški poti od Bajkalekega jezera pa do Odese. koder sem bežal, sem naletel na madžarske komuniste, katerim zapoveduje Bela Kun. Te čete so strah in trepet naših ljudi. Madžari ubijajo bnez usmiljenja. Mnogo naših, ki so si hoteli ohraniti golo življenje, se je moralo izdajati za Ruse, da so odnesli glavo na vratu. Madžari se poslužujejo največjih nasilij, kjer imajo kaj oblasti v svojih rokah. Rusom samim so začeli presedati, pa jih vsled tega po možnosti odpuščajo. Madžare prekašajo po zločinstvii samo ae Kitajci. Tudi te ie začela sovjetska vlada v novejšem fei-su odpuščali, ker so jej postali opasni Y rdeči armadi jc bilo prej tudi mnogo Nemcev. Naenkrat pa so izginili. Govorilo se je, da so odpotovali domov radi nemirov y Nemčiji, ki so jih izzvaii komunisti.
Od Nižjega Udinska. v Sibiriji pa <io Odese sc nudi in ponavlja ena in ista slika: teror, nasilje, glad in nevoJja. Poboji, umori, vstaje so na dnevnem redu. S težavo, sit trpljenja in zbičan od sladu, sem naposled prišel do Odese. Na poti nisem mogel ničesar kupiti, dasi sem imel v žepu 50 tisoč rubljev. Vse restavracije na ruskih postajah so zaprte. Prosta trgovina na trgih je, prepovedana.
Precej nadlege so mi delali naši komuni.-ti, ki nagovarjajo ujetnike, naj se nikar ne vračajo domov, ter zbirajo l judi za rdečo arnrado. V Moskvi imajo naši komunisti pri sovjetski vladi svoj oddelek, da se briga za one, ki so volj-
ni Se dalje prenašati muke komunističnega režima. Ta vlada skrbi krasno za svoje pristaše: dresira jih na posebno civiliziran način. Pošilja jih v komunistične tečaje za boljševiške agitatorje, a one, ki se nočejo pokoriti, zapira in jih odpravlja v taborišča, kjer jih biča z gladom in prisilnim delom. Taborišča za naše ljudi se nahajajo blizu Moskve in v Kazanu. Vohunov je Rusija polna. Ti se potikajo po ž^ezniških ]>ostajah in drugin prometnih središčih ter love oae, ki ucnikajo vojaški obveznosti.
V *>•}«?!•; je mnogo naših lindi. ki »c skrivajo po luknjah in čakajo, U.la.j se jim posreči zU-žati v domovino, • '■losa še je strpno izpremenila. "Danes je mrtvo mesto, v katerem razsaja glad in vsakojake bolezni, kjer je vse rolo in boso. Razsvetljave, vode in goriva ni. La bi ljudje prišli do goriva, podirajo hiše, iz katerih tržejo les. Glavna hrana v Odesi je črn kruh v malih količinah in ječmenova kaša, katera se začinjava s smrdljivim lojem. Čaja in kave ni dobiti.
Tako izgleda v resnici poveličevani boljševiški raj. A v severni Rusiji je še strašnejše. Tam se je narod že po-zverinil in čaka samo še na smrt, da ga reši strašnih mnk, ki so mu jih pripravili boljševiki. Le za razbojnike in komisarje cvete jo lepi časi. Oni lahko prosto in brezobzirno derejo narod, ki -si ne more pomagati.*
To in ono
X japonski prestolonaslednik is moda. Te dni je dospel v, Gibrakar japonski prestolonaslednik. Poleg drugih osebnosti ga je pričakoval v Gibraltarju tudi znani londonski krojač. Zakaj? Mikadov naslednik je prišel v Evropo na poziv angleškega prestolonaslednika. Ker želi deli časa ostati v Angliji iu ker hoče biti oblečen po najnovejši londonski modi, je ukazal naročiti enega najboljših london-
skih krolačev, ki mu bo s svojimi 20 pomočniki na potu med Gibraltarjem in Londonom izgotovil večje število oblek po najnovejši modi.
X Skrivnostne ruševine. Japonska ckspediciia. ki se je nedavno vrnila polotoka Namato na iztočni obali Ponape v Južnem morju, poroča, da ie našla tamkaj ruševine ogromnih stavb in to iz davne dobe, ko v oddaljenosti več sto milj ni bilo nobene iz kamna zidane hiše. Domačini še danes žive v bambusovih kolibah. Domneva se, da izhajajo najdene stavbe od prebivalstva, ki je že davno izumrlo ali pa se izselilo. Zidovje je de-bi!o po 6, a visoko po 20 čevljev. Šest-oglate kolone iz bazalta so se uporabljale za pročelje, dočim so kolosalne skale služile za stopnice. Med temi močnimi ruševinami, ki so se ohranile tisočletja, se razliva morje in rastejo orjaška debla. Te skrivnostne ruševine imenujejo «Be-netke južnega mori a k. Ekspedicija je našla tudi večje število okroglih, preluk-njanih novcev, ki bodo morebiti odkrili skrivnost teh impozantnih razvalin.
slil sem, da si me pravkar spoznala*.
Vzdihnila je. «Vide1a sem vas v sanjah — čudnih saniah». Rahla rdečica se ji je prikradla na lica pri teh besedah.
«Povej mi ie sanje», sem rekel.
«Ne morem. Bila sem bolna, jako bolna dolgo časa. Mnogo sem pozabila — vse, kar se je zgodilo».
«Ali naj ti jaz povem?»
«Ne zdaj — ne zdaj», je vzkliknila iskreno. -"Počakajte, nemara pride samo po sebi.»
Ali je slutila resnico? Ali so bile sanje, ki jih je imela v mislh, zgolj napori naraščajočega spomina? Ali ji je oni blesteči prstan, ki ga je še vedno nosila na prstu, oznanjal, kaj se je zgodilo? Da, čakati sem hotel in upati.
Vračala sva se skupaj, Priscila pa v primerni razdalji za nama. Videti je bilo, da sprejme Pavlina mojo družbo kakor da bi bilo nekaj pov-
HugK Conway:	57
Iz teme v luč
Roman.
Pošiljajoč tiho molitev k nebu, da bi se njeno prerokovanje uresničilo, sejn dospel do Pavline ter ji poda] roko. Prijela jo je brez obotavljanja ter povzdignila svoje temne oči proti meni. Kako sem se brzdal, da je nisem pritisnil na srce!»
«Pavlina, ali me poznaš-V Povesila je oa. «-PriscHa Je govorila o vas. Pravila mi je, da ste prijatelj in da moram biti s tem zadovoljna in ne smem povpraševati, dokler se vi ne bi vrniK».
«Ali se me pa ne spominjaš? Mi-
senj naravnega. Kadar je postala pot* strma ali grda, je iztegnila roko proti meni, kakor da bi imela pravico iskati mojo pomoč. Vendar dol^o časa ni spregovorila besedice.
«Odkod pa prihajate ?> je vprašala nazadnje.
«Z dolgega, tisoče milj dolgega potovanja*.
«Res, ko sem videla vaš obraz, ste venomer potovali. Ali ste našli, kar ste iskali ?» je vprašala vneto.
«Sem. Našel sem resnico. Vse vem>.
«Powejte mi, kje je on?*
«Kdo je kje?»
«Mof brat Anton — mladenič, ki so ga umorili, kje je njegov grob?»
«Pokopan je poleg matere*
«Hvala Bogu! Tako bom lahko molila ob njem*.
(Dalje prihodnjič.)
Brez posebnega obv .Ua.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša dobra, ljubljena hči, oziroma sestra, teta in svakinja, gospodična
Danica Šantel
v torek dne 16. maja t.L po dolgoletni zavratni bolezni našla končno svoj večni mir in sledila svojemu očetu tja, odkoder ni vrnitve.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek dne 19. maja t. L iz hiše žalosti na pokopališče v Krškem.
Globoko potrta rodbina Šantel.
- ■ '.-i-.Pr, -'-	" .. .
• <• "i- ; •..,. ..••• - * ■ ■

gdič
krosa? 783
tj^ijsna, BMfŠfca niha štfi. 7
se priporoča za Izdelovanje oblek.
M pomočniki
se- sprejme. Dober zasluzek. Henrik Be-bernlk, brivec, Bet je 30, Trbovlje.
Ugodna prilika za nakup
saheinsmsMne.
Dobi se priFrano&autižerjht, 3v.Petra
oesta 83, ali na. stojnici v Šolskem drevoredu. — Razpošilja se od 10 kg naprej.
pO K lOOv se- dobi v trgovini
iittre M. Hribemik
Ljubljana, Kolodvorska ulica 26.
822 2—2
Prodada se takm
v zale lep«« kraju
dve hiši
z gostilno in trgovmo
brez hostarcace, s precejšnem posestvom, z vse zalogo te inventarjem aH brez iste.
resne ponndbe se prosijo na uprav-nišbro »Jnfeu. 80(7 3—2
[ Kostanjev les
vsako množino kapi
- JffiAVA"
! 25ii3 Mdrijsta ftbi&ta inžba
Aleksandrova cesta št
ObJ. konees. zavod za pokončavanje podgan, miši in mrčesa, Kolodvorska Ulica Št. 39.	416 62—28
?V
11
Hrastove in bukove deščloe ima vedno v zalogi. Prevzema polaganje in popravila starih podov, kakor tudi vsa mizarska dela. Delo solidno.
Cix>il Primožič
763 mizarstvo ln parkeie 10-6 Tmaovski ppistan
J.
Gledališka ulica 7/III, Ljubljana. 831 &-1
T 2 elegantna avto-i mobila osebna se MT" prodasta po »godni ceni: Čopova cesta št. f O
na dvoriš on v garaži med 11. in
12. nro-dop. in med 6. in 6. aro pop.
Naročajte spise o naši državi i
ALBIN OGfiiS, Borba za jugoslovansko državo.
Cena. K 32—, po pošti X 1*80 Teč.
Dokumenti o jadranskem vprašanju.
Cena k 18-—, po pošti k 1*80 toč.
ŠTEFAN SASA0IN, Naš sadašnji ustavni položaj.
Cesa k i«-—, po pošti k 1'8& toč
ANTON MELIK, Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
XdeJ K-21't-, Il. del K-42-—vpopostroba zvezka skupaj.K 5-40 več.
208 14
Naročila sprejema
Tiskovna zadruga v Uubfjani, Sodna ulica 6.
Obvestilo.
Obveščava cen j. odjemalce in p. n. občinstvo, da sprejemava nova dela in poplavila po najnižjih cenah. Gotovi čevlji v zalogi. Tnrlstovskl oavljl domačega izdelka.	634 »
Ani. in Jož. Brajer-Kapele
Ljubljana, Turjaški trg (Breg) št. 1
lesom,
Tovarna furnirja, žaga in trgovina z je, p. Domžale. 768 20-3
H
je najboljši m najbolj informiran slovenski dnevnik!
zalaga Mm in piin»li
ivrdkm J. DOL&Ht ^
Ljubljana, Hllšepjesa ulica št. S
651
se priporoča za nakup najboljših instrumentov izvrstnih tovarn po n ajsolidnej ših in nizkih cenah.
n
u m
M1
II
%#
NOVO! Albin Ogris novo;
Borba za jugoslovansko državo.
Cena 32 K, po pošti K (*80 več.
Kdor se hoče poočiti, kako so agitirali naši izseljenci med svetovno vojno v Parizn, Londona, Kmn, Wasbingtonn in dr. za Jugoslavijo in kakšne težkoče so morali premagati, naj čita Ogrisovo knjigo. Spis nudi popolnoma, nora, dosedaj pri nas neznana dejstva.
Knjigo naročajte pri	207 11
Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6.

[ Kapital: K
3 SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA
; INTERESNA. SKUPNOST S HRVATSKO ESKOMPT- IJOBLJIVNA. SELENBURGOVA ULICA 5T. 1 IZV«»UJE VSE BANČNE TRANSAKCIJE I NO BANED IN SRBSKO BANKO V ZAGREBU ^"UJIHHi, OU.UIUUMVJVV.1 VPI.IWI l __NAJKULANTNEJE
DENARNE VfeOGE — NAKUP IN PRODAJA: EFEKTOV, DEVIZ, VALUT — ESKOMPT MENIC, TERJATEV, FAKTUR
NAJKUIiANTNEJE
AKREDITIVI — BORZA 343 26
NatienSa Drfmška tiskarna. 4 d-T I^aoi.