PUBLISHED MONTHLY BY: SLOVENSAN NATIONAL FEDERATION OF CANADA, 646 EUCLID AVE., TORONTO, ONT., KANADA, M6G 2T5 LETNIK XXX. - VOLUME XXX. DECEMBER 1979 STEV. 12. - No. 12.S "V edinstveni lepoti naših gora je vklesana resničnost in prvobitnost slovenskega naroda in njegova nezlomljiva volja po svobodi in suverenosti . . ." Planinko VESEL BOZIC IN SREČNO NOVO LETO ŽELITA UREDNIŠTVO IN UPRAVA S.D. Our verrj 6e V.oluv tAl, puuLavcatnu I >1 ' ■ _ M«lll»llllllllillilllllllllliaBlllllllllillBllllll»IIIIMIIilllillBBIIlllllllllBI»lllll»|IBM||Mll|||MMil|||i|IHIiHmBHimif • ..." .:; _:•;; - - V* V- .. , ■! : Ik^v h nrak /.r.ri The Premier of Ontario Parliamont Buildi: Quecn's F:prer,n my heartfpl S thanks for giving so deeply of your hands and hearts throughout the years to the strengthening of Canada and the enrichment of its unigue multicul tur al heritage, and evcry gocd v/ish that ■ Christmas, 3.979, will be for vou and your loved ones both happy and festive. •i Kii7 JE VAM /XI PfUTIItČlKI. RL JTF KOT SI I tal! 1 + . ti :;,. , Mohorjeva hiša v Celovcu. Zgoraj, z leve na desno: Glavna hiša, Sv. Mohor in For-tunat, Slomškov dijaški dom. Spodaj, prav tako z leve na desno: Tiskarna, knjigar-"a in jedilnica-dvorana. Foto: V. Zaletel. • Romanje Slovencev v Rim: „ . . . Narodne noše so prinesle od avdijence kopijo Brezjanske Marije (ki je v Sloveniku). ko jo je papež kronal. Slučajno meje zaneslo na Petrov trg, ko so bili Slovenci tam, ne da bi vedel za romanje . . ." nam piše dr. H. Čuješ, ki potuje po ev ropskih državah in raziskuje v svojem poklicu . . . Romanje je bilo konec jeseni . niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi V/illiar.i G. n.nr! ■ iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Season's Greetings and Best Wishes for Hope, Peace and Happiness in the New Year v i I Citv of Toronto Mavors Office 482323484823482353534891532353532353 POR A F*EE SLOVENIA Subscription rates |6.00 per year; ' 90« single issue. Advertteing l column x 1" $4.20 Published monthly by Slovenian National Federation of Canada I, " m «6*Euclid Ave., Toronto SLOVENSKA DRŽAVA Izhaja prvega v mesecu. Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado $6 - J Argentino 375 pezov, za Brasilijo 90 kruzeirov S Ane lijo 30 šilingov, za Avstrijo 80 šilingov za AvSraHk ^ frankov*' " ™ S * "» ^ Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi sc avtorjeva naziranja morala skladati v celiti z miš je njem uredništva in izdajatelja. 1 m ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. SLOVENSKA DRŽAVA 646 Euclid Ave. Toronto, Ont., Canada M6G 2T5 Moj novi naslov: ...................................... UaAU, DR. M PLANIN® Profesor Političnih Ved na Državni Univerzi v Californiji, ZDA, in družina želi vsem prijateljem in znancem širom sveta Blagoslaven Božič in uspeha polno Novo Leto 1979 Moj stari naslov: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO MR, TORONTO • TURNIR V TAROKU Dne 18 novembra 1979 so imeli na Lovski farmi v Alinstonu zanimivo prireditev, verjetno prvič v zgodovini slovenske zabavne industrije, — turnir v taroku. Ta igra je po zaslugi naših lovcev postala najbolj razširjena med Slovenci. Turnir je vodil zelo strokovno g. Miro Rak. Prvi prvak v taroku je postal znani stavbenik in lovec g. Ludvik Lovšin, ki je osvojil od 7 pokalov najlepšega. Turnirja so se udeležile tudi naše dame, vendar njim sreča v kartah to pot ni bila mila. Lovski klub bo za leto 1980 imel TAROK TURNIR 27 aprila ob treh popoldne zopet na farmi v Alinstonu. 7. novembra je bil ponovno novembra izvoljenjpredsednika (četrtič) etnične tiskovne zveze v Ontario naš urednik g. V. Mauko. K izvolitvi in zaupanju, ki mu ga izkazujejo drugojezični listi naše čestitke. • Večerna šola slovenskega jezika dobro uspeva in bodo vsi, ki jo obiskujejo, odnesli bogate sadove. Učiteljem in udeležencem tečaja velja zahvala za požrtvovalnost. • Nabirka ,,Dom-Lipa" lepo napreduje. A potrebujejo še več nabiralcev in denarja. Podprimo vseslovensko akcijo za slovenski starostni dom v Torontu. • Dr. Petra Urbanca, tajnika NOS je povabila Hrvatska selja-čka stranka in njenega predsednika Dr. J. Krnjevič, na proslavo 75 letnice ustanovitve HSS v Mississaugi. Ob tej priliki je imel naš rojak mali nagovor povdarja-joč, da so se Slovenci in Hrvati mnogokrat v zgodovini našli kot zavezniki, in da je želeti tudi za bodoče, da sodelujemo kot dobri sosedi, vedno z stališča suverenosti obeh narodov. • V prejšnji številki smo poročali o protestu slovenske mladine pred italijanskim konzulatom v Toronto v podporo naših rojakov, ki žive pod Italijo — v njih borbi za jezikovno enakopravnost, ki jim pripada po členil 6. mirovne pogodbe. Prinaš amo sliko s protestnega večera Cleveland • V nedeljo 28. oktobra je dramatsko društvo Lilija lepo praznovalo svojo šestdesetletnico obstoja. Društvo Lilija se je po prihodu emigrantov po drugi svetovni vojni še bolj poživilo. Danes je edino društvo, ki še naštudira razne igre. Vsaj eno vsako leto še postavi na oder. Člani so za proslavo obletnice imeli sveto mašo v Collingwoodu in nato banket z lepim sporedom v narodnem domp na Holmes Ave. Čestitamo in želimo, da društvo še dolgo deluje med clevelandskimi Slovenci. • Smo v dobi, ko novo vino vre in to se mora proslaviti. Tako je društvo slovenskih Primorcev imelo svoje martinovanje ž večerjo, sporedom in plesom 27. oktobra v dvorani na St. Clairju. Sledili so jim Štajerci s svojim tradicionalnem martinovanjem v dvorani pri Sv. Vidu. Proslave na čast sv. Martinu pa so zaključili Belokranjci s svojo večerjo in zabavo 10. novembra zopet v narodnem domu na St. Clairju. Vse te prireditve so bile lepo obiskane. • Prav na Martinovo v nedeljo 11. novembra pa se je raznesla med tukajšnjimi Slovenci žalostna vest, da je po težki bolezni umrla velika Slovenka in javna delavka Berta Lobe, vdova po dr. Hinkotu Lobetu. Težko prizadeti družini iskreno sožalje. Velika praznina je nastala v slovenskih vrstah z njeno izgubo. Naj v miru počiva! Vesel Božič in zadovoljno 1980 žele Somišljeniki slovenske državne ideje v Clevelandu, USA. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in srečno novo leto vam želi Glavni odbor in Svet. Slov. drž, gibanja Pevski zbor Jakob Petelin Gallus iz Celovca želi vsen prijateljem in dobrotnikom blagoslovljen je božične praznike in srečno novo leto. Voščila za BOŽIČ in NOVO LETO ter najboljše želje za ureničenje slovenskih ciljev pošiljajo somišljenikom v Sloveniji in po svetu prijatelji v VVashingtonu. Ameriško Slovenski radijski program v Chicagu želi vesel božič in zdravo novo leto. Poslušajte slovensko oddajo vsako nedeljo ob 8. uri zvečer na postaji WOPA 1490 KC dr. Ludvik Lpsknvar in družina VESEL BOŽIČ IN ZADOVOLJNO 1980 ŽELI SLOVENSKA NARODNA ZVEZA V AMERIKI CHICAGO, ILL. ■ ■aaiaaaiiHHii Kadarkoli kupiš kanadski izdelek, pomagaš Kanadi. Kadarkoli kupiš kanadski izdelek, je to več kot dobra misel. To je dobra naložba za bodočnost naše zamlje. Vsakokrat ko kupimo kanadčani svoj lastni izdelek, nudimo delo kanadčanu. Tukaj v Ontario proizvajalna industrija zaposljuje približno en mil-jon ljudi. To je 25% vseh del v Ontario. Kadarkoli kupiš kanadski izdelek, izboljšaš gospodarstvo naše province in naše zemlje. Z nakupom izdelkov, ki so označeni z znakom ,,Made in Canada", razvijamo in vzdržujemo industrijsko moč, ki jo portebujemo v borbi na svetovnem trgu. A istočasno pomagamo sami sebi tu doma z utrditvijo ontarijskih dobrin ter si zagotavljamo našo bodočo rast. Zato pa prihodnjič, ko boste spet nakupovali, glejte da pro-duct nosi simbol ki pravi „Made in Canada". Larry Grossman, Minister of lndustry and Tourism Ontario wi"'am Daviš, Premier ■ L Da se poznamo: ; Veseli vandrovčki iz Toronta v Kanadi so vžigali vesele ■ in poskočfie. m. Za letošnji Božič daruj nov jezik. Božični čas je čas zbližanja in razumevanja. Eden najbolj razumljivih daril, ki jih lahko date sorodniku ali prijatelju je možnost boljšga razumevanja in biti bliže sosedom. S pomočjo „Linguaphone Home Study Course" lahko date darilo, ki bo omogočilo nekomu, ki ga ljubite, naučenje angleščine ali enega izmed 33 drugih jezikov. To pa jim bo pomagalo postati aktivnejši v novi domovini. Ni potrebno obiskovati kako posebno šolo. Prav tako ni nevšečnosti sedenja v razredih. Učenje je z brzino po lastni izbiri v prijetnem območju njihovega privatnega doma. Več pojasnil, kako lahko date neki osebi odlično jezikovno darilo. Dobite, če izpolnite spodnji obrazec in ga odpošljete na: Linguaphone i LINGUAPHONE INSTITUTE OF CANADA INC., Box 416, Postal Station "Z" Toronto, Ontario M5N 1A0 * Please »end me the FREE Linguaphone oemonstratlon recordlng and llluitrated brochure. NAME--AGE _ 3529 • ADDRESS. | CITY_ APT. NO. I . PROV.. .CODE . OCCUPATION _ PHONE [ I would like to be able to apeak: Cj Enollah C: Itallan M French G Spanlan □ German Other ___J Marija Ahačičeva je pela z Veselimi vandrovčki iz Toronta in požela med poslušalci iji plesalci veliko odobravanja. Člani folklorne skupine Nagelj iz Toronta so obiskali tudi partizansko bolnišnico Franjo in se živo zanimali za njeno zgodovino. Brhka dekleta in fantje folklorne skupine Nagelj so z avtobusom v organizaciji SIM prepotovali dobršen del Slovenije in odnesli s seboj v daljno Kanado lepe spomine na nekdanjo domovino svojih staršev. " • Iz Rodne grude okt 1979 povzemamo, da so se letošnjega izseljenskega piknika in proslave NOB udeležili Veseli Vandrovčki iz Toronto» skupaj z gdč. Marijo AHAClC, pevko v ansamblu. Kot je znano prirejajo ta piknik na neprimernem kraju in sicer v Škofjeloškem gradu, kjer so mučili, pobijali in odvažali v množično smrt slovenske domobrance in druge nasprotnike režima! • Isto glasilo poroča o torontski plesni skupini Nagelj, ki se ni udeležila proslave v Skofji Loki, poroča pa o njihovem obisku partizanski bolnišnici Franjo za katere zgodovino, kot ve povedati Rodna gruda, so se udeleženci živo zanimali. • Še o izseljenskem pikniku v Skofji Loki. . . Rodna gruda, okt 1979, J. Vigel, stran 14. poroča o pikniku med drugim tudi naslednje: ... „Na osrednjem grajskem prizorišču se je ob desetih pričelo najprej srečanje borcev in aktivistov NOB, združeno s koncertom partizanskih in borbenih pesmi, potem pa so fanfare naznanile začetek osrednjega programa v okviru piknika. . . . predsednik slovenske izseljeniške matice Stane Kolman -: „Tudi današnje srečanje je odsev od- prtosti naše samoupravne socialistične družbe ... Za dobro voljo in urne petč na plesišču je poskrbel ansambel Lojzeta Slaka in še dolgo v noč je bilo na škofjeloškem gradu razigrano in veselo, znamenje . .. / RAZMIŠLJANJE OB ŽARI EDVARDA KARDELJA Medzavezniška "državna pogodba" za Avstrijo leta 1955 je porazno zaključila zgodovinsko vlogo Edvarda Kardelja, da v edinstveno ugodnih okoliščinah po zavezniški zmagi v drugi svetovni vojni doseže uresničenje stoletnega cilja "Zedinjene Slovenije". Po izgubi Gorice in Trsta Italiji je z medzavezniško pogodbo o obnovitvi Avstrije tudi celotna slovenska Koroška ostala odrezana od Slovenije. Se slabše. Državna pogodba ni koroških SLovencev učinkovito zavarovala niti kot narodno manjšino v sovražnem državnem, družbenem in kulturnem okviru in okolju, temveč je molče sankcionirala nadaljevanje sistematičnega ponemčenja, ki se je pričelo že v habsburški monarhiji, ko se je Dunaj v drugi polovici 19. stoletja predal pangermanskemu ekspan-zionizmu. Sedmi člen avstrijske pogodbe, ki govori o narodnih manjšinah, ni določil celotnega ozemlja južne Koroške, na katerem bi po sto letih političnega raznarodovanja slovenska manjšina morala biti mednarodnopravno utrjena in zavarovana z resnično "restitutio ad integrum"; manjšinski člen državne pogodbe ni zajamčil niti obvezne dvojezičnosti v šolah, uradih in drugih javnih ustanovah na tem ozemlju; obnovljeni avstrijski državi ni bila naložena niti primerna odškodnina za človeške žrtve, kulturno uničenje in gospodarsko škodo, ki so jih koroški Slovenci utrpeli v radikalno raznarodovalnem razdobju od začetka prve svetovne vojne skozi leta Anschlussa k Hitlerjevemu Reichu (1938-1945), ki ga je velika večina avstrijskih Nemcev navdušeno pozdravila, na Koroškem pozneje pa tudi v zasedeni Sloveniji pa uporabila kot brutalno sredstvo za dokončno likvidacijo slovenstva. Jugoslovanska partijska vlada s Kardeljem v vodilni vlogi je sprejela avstrijsko državno pogodbo brez omenjenih manjšinskih pravic in varščin. Poslej je jugopartijski režim le še od časa do časa pošiljal na Dunaj neučinkovite diplomatske note in uprizarjal domača protestna zborovanja. V zadnjih letih je tudi to zvonenje po toči utihnilo. V svojem letošnjem govoru na proslavi 60-letnice jugopartije, v laterem je podal podrobni pregled partijskih in režimskih dosežkov in še nedovršenih nalog, je Tito slovensko manjšino v Avstriji enostavno zamolčal. Nismo čitali, da bi Kardelj ali partijsko vodstvo v Ljubljani Tita na to opzorila in javno poudarila vsaj zahtevo po obnovitvi obvezne dvojezičnosti v šolah, ki so jo avstrijske državne pogodbe zopet odpravila. trajnejši in najožji sodelavec pri partijskem in državnem vodstvu. V tem svojstvu je za jugopartijski režim opravljal tri zelo posebne in pomembne službe. Kot najbolj priučeni marksist v jugopartiji je Kardelj postal poglavitna ideološka avtoriteta v Jugoslaviji. Nihče drugi v jugopartiji ni tako minuciozno in skrupolozno obvladal marksistično dialektiko, s katero v komunističnih režimih partija "razlaga" in "ligitimizira" svojo vsakokratno politiko. Toda Kardelj je Titovemu režimu dajal več kot sprotno dialektično artikulacijo. Bil je arhitekt jugopartijskega državnega in družbenega sistema. Zasnoval je in venomer spreminjal povojno ureditev. Skoraj lastnoročno je napisal pet zapovr-stnih ustav (če mednje štejemo tudi "ustavni zakon" in leta 1953 in zaokrožen sveženj "ustavnih amandmanov" iz leta 1971). Tudi "Zakon o združenem delu" iz leta 1976, ki so ga proglasili za "Magno Carto" in "miniustavo" družbenega samoupravljanja, je v svoji zasnovi in mnogih podrobnostih Kardeljevo delo. Kardelj se je spuščal celo v sistemsko Ciril Žebot Drugi del spreminjanje gospodarskega načrtovanja - tehnično zelo zahteven predmet, v katerem Kardelj ni bil nič bolj strokovno izšolan kot Boris Kidrič, ki je po vojni zasnoval centralizirano načrtovanje po sovjetskem vzoru. Tretja konstantna partijska služba, ki jo je Kardelj vodilno opravljal do svoje smrti, je bila praktično najbolj pomembna. Ko so se v negotovih okvirih venomer se spreminjajočega formalnega sistema v povojni Jugoslaviji po letu 1949 znova in znova pojavljale težave za ohranitev izključne partijske oblasti, je Kardelj bil tisti, ki je vsakokratne teža^rve ustrezno "razložil", odkrival njih "krivce" ter vedno znova utrjeval partijsko nadoblast in v njej ohranjal kontinuiteto stare garde. Le v posebno kočljivih primerih kot sta bila izločitev Aleksandra Rankoviča leta 1966 in čistka hrvaškega vodstva leta 1971-72, je Kardelj to službo vršil bolj za kulisami pod neposredno avtoriteto Tita samega. Toda izključitev Milanova Djilasa leta 1954 in "odstop" Staneta Kavčiča leta 1972 sta zaradi njunega ideološkega značaja bila v glavnem Kardeljevo delo. Po pravilih in merilih marksizma, leninizma in (tudi) stalinizma Kardeljeva posebna vloga v Titovem režimu » V povojni Jugoslaviji je Edvard Kardelj bil Titov najstarejši, naj- Kardelj je svojo posebno trojno službo v jugopartijskem režimu opravljal ne le kot korenit marksist, temveč tudi kot zvest leninist, do leta 1949 pa tudi kot neomahljiv stalinist. Kot radikalen marksist je Kardelj bolj kot kdorkoli drugi v Znamenja in klicaji 44. številka 28. letnika Družine- virov. (ljubljana, 18. novembra 1979) vsebuje posebno 8 strani obsega-jočo sekcijo, naslovljeno "Znamenja in klicaji". V njej podajajo slovenski teološki strokovanjaki kritiko nekaterih poglavij učne knjige "Družba in socialistična morala za 7. in 8. razred osnovnih šol" (Ljubljana 1977). V uvodu je zapisano: "To ni osebni napad na dr. Vojana Rusa, ki je avtor spornih sestavkov. Kritika velja knjigi kot uradnemu učbeniku, ki ga je potrdil Republiški komite za vzgojo in izobraževanje z odločbo št. 610-3/77 z dne 11. aprila 1977. V njem so prikazi krščanskega pojmovanja človeka in življenja, trditve o krščanski morali, pogledi na izvor in vlogo religije, ki podajajo izkrivljeno podobo krščanskih stališč o teh vprašanjih. Zato ne moremo mimo njih. V imenu znanosti, v imenu zgodovinske resnice, v imenu odprtega in nepristranskega pogleda na svet." (str. 5) Vsekakor presega kvaliteta prispevkov ravan množičnega družinskega tednika. Družino so porabili za objavo verjetno zato, ker je v danih razmerah v Sloveniji edino sredstvo, s katerim so mogli doseči večino vernikov. Na ta način so mogli opozoriti vernike na dvoličnost komunistov, ki je preprostejši . ljudje večkrat očitno ne opazijo ali jo vsaj podcenjujejo. Komunistična dvoličnost se kaže predvsem v tem, da govore na eni strani o pluralistični družbi in o ustavi zagotovljeni verski svobodi, na drugi strani pa uporabljajo vsa prikrita in manj prikrita sredstva, da izpodkopuje-jo vero zlasti še pri mladini. Sestavki tudi razgaljajo zaostalost komunistov, ki skušajo izrabiti sklicevanje na znanstvenost v borbi proti veri, ko pa temelje njihovi argumenti na podmenah 19. stoletja, ki jih sicer danes noben resen znanstvenik več ne upošteva, toda še vedno lahko vplivajo na mladino, ki nima dostopa do bolj sodobnih V sestavku "Človek kot proizvajalec in oseba" obravnava Tone Stres prvi dve poglavju učbenika. Njuna avtorja sta dr. Vojan Rus in mgr. Jože Ster. Avtorja zavzemata dosledno marksistično stališče, da je bistveno za človeka njegovo zgodovinsko proizvodno delo. Prof. Stres poudarja, da pri opredelitivi človeka "ne moremo ostati pri človeku - delavcu in proizvajalcu. Pomembnejše je še, da je človek oseba. Zato je treba marksistično pojmovanje dopolniti s krščanskim. Najpomembnejši proizvod dela niso zunanji proizvodni dosežki v korist družbe. Najpomembnejši proizvod je človek sam." (str. 6) Franc Perko se je lotil težkega vprašanja "Marksizem v šoli". Vprašanje je težko, ker nudijo komunisti nasprotujoče si izjave glede vere. "Na eni strani so odkrite izjave odgovornih osebnosti, da naša šola nima namena ateizirati, pač pa na znanstveni podlagi tako izobraziti in vzgojiti mladega človeka, da mu omogoči vsestranski in svoboden razvoj osebnosti. Na drugi strani pa so uradni dokumenti in navodila ter, mnenja pedagogov, ki jasno kažejo, da je namen izobraževanja in vzgoje oblikovati osebnost tako, da bo v celoti sprejela marksistični pogled na svet, to pomeni tudi marksistični ateizem. V tem pa je seveda zaobsežena načrtna ateizacija" (šole, op. poročevalca; str. 7). Po daljšem navajanju takih izjav in dejstev zaključi Perko: "da naša šola v zvezi z oblikovanjem celostnega marksističnega pogleda na svet načrtno pospešuje ateizacijo" (str. 7). Nasprotne izjave nekaterih odgovornih prestav-nikov "razodevajo neko dvoličnost v naši družbi. Treba je ustvariti videz, da je naša šola laična in ne izvaja načrtne ateizacije, ker ateizacija verne razburja (in kar postavlja Jugoslavijo v slabo luč v mednarodnem svetu - op. poročevalca), hkrati pa celotni vzgojni in izobraževalni proces nadaljevati, ne sicer nasilno, pač pa s prikritimi metodami, ateizacijo, ker so verski pogledi na svet nedružljivi z marksizmom, ki je idejna podlaga naše družbene ureditve" (str. 7). Perko seveda nima težave razkrinkati zlaganost kominističnega sklicevanja na "znanstvenost" v borbi proti veri. Opozori pa na logične posledice stališča Ivana Periča, objavljenega v Naših razgledih 24. novembra 1978, kjer je zapisal med drugim: "Znanstveniki so kot ljudje svobodni pri izbiri tega drugačnega svetovnega nazora". Ce bi bilo to uradno priznano stališče, "potem je treba izločiti take priročnike kot sta D. Frankoviča ."Bistvene oznake socialistične idejnosti in političnosti pouka" ali I. Mrmaka "Prispevki k marksistični zasnovanosti vzgoje in izobraževanja" ter marsikaj spremeniti v učbeniku "Družba in socialistična morala za 7. in 8. razred" (str. 8). Tudi bi morali postati verni učitelji enakopravni ateistom. Dejanska ateizacija šole krši osnovne pravice vernih, ker nimajo možnosti zavarovati svojih otrok pred ateizacijo v šoli. Zveza komunistov si tako prisvaja celotno šolstvo. "Ateizirati v šolah, ki so vzgojne ustanove celotne družbe, družbe vernih in nevernih, pa pomeni izvajati nasilje nad vernimi. Tudi prepričevanje, če je obvezno, je duhovno nasilje nad človekom" (str. 8). Taka šola tudi ne more vzgajati mladih ljudi za samoupravno socialistično družbo. V sestavku "Krščanska morala po zamisli dr. Vojana Rusa" zavrača Štefan Steiner njegova poglavja "Nasprotja v religiozni morali" ter "Pristna krščanska morala in socializem;" obljublja, da bo odgovoril na poglavje "Katoliška cerkev, kapitalizem in socializem" ob drugi priliki. Sestavek zaključi: "Rus dela z obravnavanim pisanjem krščanstvu krivico in nas kristjane žali" (str. 10). Na Rusova izvajanja v učbeniku na straneh 61 do 68 odgovarja Franc Rode v jicstavku"Izvor in vloga religije". Rode pravi v sklepu: "Mislim, da moramo biti do takih stališč neprizanesljivi. Ne zato, ker se ob njih verni čutimo prizadete, marveč zato, ker niso znanstvena, ker so v nasprotju z odkritji znanosti zadnjih desetletij. Prof. Rus. je v svojih pogledih obtičal nekje v sredini 19. stoletja" (str. 10). Rode navaja vrsto novejših del, ki jih Rus ni upošteval. K listi bi mogel dodati še dela slovenskega družboslovca prof. T. Lukmanna ter Petra Bergeria. Želeti bi bilo, da bi se številni bralci Družine ne ustrašili tega nekoliko težjega berila in bi izrazili svoje soglasje s to utemeljeno kritiko na vseh krajevnih področjihvkjer je ta učna knjiga v rabi. Celjan iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimi VESEL BOŽIČ SREČNO 1980 želi Vsem svojim članom in prijateljerrl ' ter podpornikom SLOVENSKA PRISTAVA Cleveland - Ohio iiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiii, BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ in ZADOVOLJNO NOVO LETO želi vsem prijateljem in znancem DRUŽINA L. JAMNIK 1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIII partijskem vodstvu "vedel", da po Marksovi dialektično-materialistični "znanosti" družbeno politični sistem ni avtonomna kategorija, ki se kompleksno razvija pod vplivom raznovrstih človeških in zgodovinskih dejavnikov in okoliščin, temveč le odraz ("nadzgradba") zapovrstnih stopenj razvoja z družbeni materialni osnovi ("materialne produkcijske sile") kot jih je v svoji vizionarski domišljiji skonstruiral Kari Marks. Kot prepričan leninist pa je Kardelj znal tudi hitro zapaziti "nepopolnosti" in "odklone" v dialektičnem sistemskem zapovr-stju kot posledico neizbežne delne "stihije" (aktivna nasprotja in nasprotstva med raznovrstnimi "trenutnimi" interesi) v "delavskem razredu" samem, poleg le-teh pa tudi pojave "reakcije" še preostalih - pa tudi novih - "pro-tisocialističnih sil". Zaradi tega je v smislu Leninove modifikacije akcijskega marksizma nujno potrebna posebej organizirana partija elitne "avantgarde delavskega razreda". Njena vloga ni )e v tem, da "znanstveno" previdi in zagotovi "naslednjo" stopnjo Marksovega dialektičnega razvoja, temveč tudi v tem, da znotraj vsakokratne stopnje tega razvoja sproti ugotavlja in popravlja zgoraj omenjene nepopolnosti in odklone. Ker je - poleg predvidenih in nepredvidenih "zunanjih" (v svetu) sovražnikov določenega partijskega režima treba računati z označenima "notranjima" (domačima) sovražnikoma socializma ("stihija" in "reakcija") na vsaki zapovrstni stopnji dialektičnega presnavljanja, zato mora elitna partija ohranjati svojo korektivno "vodilno vlogo" na vseh "prehodnih" stopnjah vse do izoblikovanja "komunistične" družbe (kot raja na zemlji v izobilju vsega za vse) kot krone Marksovega zgodovinskega razvoja. Ker tega Marskovega dialektičnega zaključka v Jugoslaviji še niso datirali, sledi, da morata njihov družbeni sistem in državni režim ostati pod trdnim nadzorstvom partije v praktični nedogled. To partijsko vlogo ohranjati in jo vedno znova utrjevati je bila najpomembnejša Kardeljeva funkcija v Titoveme režimu. Prav v tem njegovem svojstvu ga bo jugopartija najbolj pogrešala, posebno po Titu. Do končnega preloma med Stalinom in Titom leta 1949 je Kardelj bil tudi dejanski stalinist v obojnem pomenu tega pojma - v smislu istovetnosti države s partijo in le-te z "delavskim razredom" in v smislu uporabljanja kakršnihkoli metod obvladovanja kakor jih pač "zahtevajo" vsakokratne razmere po mnenju partijskega vodstva. Prva značilnost stalinizma v povojni Jugoslaviji je bila uresničena s tem, da je osredotočeno jugopartijsko vodstvo v Beogradu imelo popolno oblast nad vsem. To je posebno živo in podrobno opisal Dušan Bilanžič v svoji knjigi HISTORI-JA SOCIALISTICKE FEDERATIVNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE (Zagreb 1978, str. 95-136). Skrajnost stalinističnih metod obvladovanja z ustrahovanjem pa je označevalo partijsko nasilje (z neomejenimi likvidacijami) med vojno in po njej, vključivši množične pokole razoroženih Vaških stražarjev v jeseni 1943 in vrnjenih Domobrancev maja in junija 1945 ter krvavi obračun z lastnimi"kominformisti", ko je Stalin Tita in jugopartijo dokončno izključil in izobčil, ker ni brezpogojno priznala sovjetske partije in Stalina kot absolutno avtoriteto tudi nad jugopartijskim režimom. Šele z mednarodno (Zahodno) zavarovanostjo neodvisnosti Jugoslavije od sovjetske nadoblasti in s. sledečimi spremembami v njenem notranjem ustroju v smeri "delavskega samoupravljanja", pozneje pa tudi v smeri postopne federalizacije, se je jugopartija polagoma destalinizirala, pri tem pa ostala zvesta tako leninizmu kot marksizmu, za kar je goreče in gostobesedno skrbel Edvard Kardelj vse do svoje smrti. Nove dimenzije zadružništva Zadružna Zveza Kanade, ki predstavlja angleško vejo kanadskega zadružništva, je imela svojo sedemdeseto letno skupščino letos v Halifaxu, Novi Škotski. Geslo zborovanja, ki je posvetilo večji del večdnevnega programa razpravljanju o bodočem razvoju zadružništva, je bilo: Smer za bodočnost. Enega predavatelja so povabili iz Združenih držav. Jeff Faux je so-ravnatelj Državnega središča za gospodarske alternative (National Center for Economic Alternatives) v Avgusti, Maine. Jeff Faux sodelitja^j Garom Aiperovitzem. Središče njunega zanimanja je najti poti, kako zagotoviti vpliv vsakdanjega občana na bodoči razvoj in vodstvo gospodarstva. Nekaj svojih misli sta objavila v članku "Gradnja demokratičnega gospodarstva" (Building a democratic economy, The Progressive, Madison Wi.) in trenutno pripravljata za tisk knjigo, ki bo razpravljala o političnih in gospodarskih alternativah, ki naj okrepe demokracije za naslednjih 20 let. ORIS SEDANJEGA STANJA Predavanje je obsegalo dva dela. V prvem je orisala sedanje stanje"gospodarstva, in do neke mere celotne družbe, v industrijskih državah, v drugem pa je nakazal vlogo, ki naj bi jo igralo zadružništvo v tej kritični prehodni dobi. Strokovnjaki in nestrokovnjaki soglašajo, da je industrijska družba v veliki krizi. Kriza preskrbe z energijo je položaj poostrila, toda ne povzročila. Te težave ne kažejo samo na zaključek neke gospodarske dobe, marveč tudi konec teoretičnega razumevanja gospodarstva, ki je bilo značilno zlasti za dobo po 2 svetovni vojni (teorije angleškega ekonoma Keynesa, da morejo vlade vplivati na brezposelnost in inflacijo z manipulacijami državnih izdatkov, obrestne mere ter obtoka denarja). Ena značilnost te dobe, ki je mnogi ne upoštevajo, je dejstvo, da sta se razvili do naravnost grozečih dimenzij ustanovi multinacionalnih korporacij ter vladne birokracije. Mnogi so upali, da bosta ti dve ustanovi nekako držali druga drugo v šahu, tako da ne bo nobena dobila prevelike moči v družbi, toda dejansko sta se obe močno povezali. Kljub pogostnim izjavam, da se je treba vrniti k svobodnemu trgu ter zmanjšati vladno birokracijo, ni verjetno, da se bo kaj takega tudi primerilo. En razlog je, da bodo volilci pritiskali na vlade, da podvzamejo korake, ki bodo omilili rastočo brez- poselnost ob istočasnem porastu inflacije (stagflation). Drugi razlog pa je, da so začele velike gospodarske organizacije pritiskati na vlado, da zagotovi večjo gospodarsko stabilnost, ker morejo le tako razviti dolgoročne načrte, ki so za poslovanje teh gospodarskih kolosov nujno potrebni. Večji vpliv vlade na gospodarstvo ni nikak znak socializma, marveč zahteva, ki jo bolj in bolj glasno izražajo vodilne osebe velikih podjetij. To preusmeritev je dobro orisal profesor George Lodge, ki prcuava na Harvard Business School, v knjigi The new American ideoIogy. Po njegovi oceni so nekdanje vrednote gospodarstvenikov — in-dividualizem, tekma ter lastninska pravica — v zatonu. Bolj in bolj začenja prevladovati občestvenostni pogled na svet, ki ga označujejo sodelovanje, pravice, ki izvirajo iz članstva (v nasprotju s pravicami, ki slone na zasebni lastnini) ter priznavanje vedno večje vloge države pri izdelovanju gospodarskih načrtov. Posledice take preorientacije so na eni strani koncentracija gospodarske moči v multinacionalnih korporacijah, ki jih država več ne poskuša omejevati, marveč jim olajšati poslovanje za dosego njih gospodarskih ciljev, ter porast državne birokracije. To ozko sodelovanje med obema ustanovama bo vodilo do še večje centralizacije odločanja z vzporedno rastočim odtujevanjem poedincev od obeh ustanov. Večina gospodarskih uspehov bo seveda pripadala tistim, ki so najbližje procesu načrtovanja. Ker je v današnjem položaju (omejeni gospodarski viri, plačevanje visokih obresti za izposojeni kapital, nižajoča se storilnost, itd.) težko vzdrževati gospodarsko rast, začenja država podpirati na najrazličnejše načine (katere mora končno plačati davkoplačevalec) velikanska podjetja, ki so postala negospodarska (da se ne bi povečala brezposelnost). ZNANILCI PREOBRATA Ta oris sedanjega stanja pa ne podaje celotne stvarnosti. Na delu so še druge sile, ki nudijo možnost, da se rešimo tega obetajočega se dušečega objema veleindustrije in državnega aparata. Eden takih pojavov je naraščajoč poudarek na občestvenosti, na združevanju ljudi, ki priznavajo iste vrednote, na osebnih odnosih in na identiteti med interesi skupine ter poedincev, ki jo sestavljajo. Ker je v prejšnjih časih bolj in bolj izginjal čut družinske vzajemnosti ter vaških občestev, je morala prevzeti odgovornost za poedinca država s svojimi ustanovami. Ker pa so državnemu vposegu določne meje, tako finančne kot zlasti v učinkovitosti, ki je birokracija ne zmore, so ljudje -bolj in bolj prisiljeni, da iščejo rešitve v samopomoči. OBNOVA ZADRUŽNE DEJAVNOSTI Sodobno zadružništvo se je razvilo iz naporov filantropov ter oseb, ki jih je novi družbeni red potisnil ob steno. Sčasoma so se v mnogih primerih razvile zadruge v ustanove srednjega stanu ter izgubile značaj družbenega gibanja. Sedaj pa se nenadoma pojavlja- . jo zadružna stremlenja na področjih, kjer doslej zadruge niso bile ; dejavne in med ljudmi, ki niso imeli mnogo stika z organiziranim (Nadaljevanje na naslednji strani) 1*1 Minister Employment and Immigration Ministre Emploi et Immigration Lastniki PLANINA RANCH in SlTŽMARK SKI* KiUBA žele klientom, prijateljem in znancem BLAGOSLOVLJEN BOŽlC in SREČNO NOVO LETO 1979 I" Vesel Božič in srečno Novo Leto želi DRUŽINA KUK 16 Northfield Road, Scarborough, M19 2H4 Vesel Božič in srečno Novo Leto želi DRUŽINA PEPEVNAK 87 Dunblaine Ave., Toronto, Ontario oi uunuiame «ve., ■ ■ ■■ ■ mmmm ■ hm Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem Slovencem DRUŽINA PETER PAVLIN 22 lslay Crt., Toronto M9M 1V3 ■ 1 ■ 1 My wish 1s that we might ali share 1n the greatest joys that the holiday season brlngs — the reunion of families, the dellghts of children and the warm remembrances of friends. It Is also a time to remember our blesslngs and give thanks that we Uve in freedom and dignity and that we have the compasslon to share our good fortune w1th those who need our help. The year that is drawing to a close has seen much goodwm and sharing by Canadians. Me have proudly joined w1th other nations of the wortd in openlng our hearts and homes to the homeless and suffering people from Southeast Asian refugee camps. In July we made a commitment to welcome 50,000 of these refugees before the end of 1980. Since then, iti a great outpouring of generosity and goodwill, the residents of Canada have already offered to sponsor more than half of this number. At the same time, normal immigration levels have been maintained from other parts of the world. As Minister of Employment and Irnnigration, I wish to thank Canadians for the manner in which they have sponsored and received the horael ess refugees. I hope these courageous refugees and the new immigrants enjoy their first Festive Season here and they they will take their plače beside other Canadians from ali ethnic backgrounds. In the year ahead may vve aH reach new levels of understanding and awareness of each other. Our future in Canada is very bright and the opportunities for newcomers are boundless. May you and your families know the blessings of health and happiness. Minister, „ Employment and Inmigration Canada r __i. 305 Rideau Street Ottawa K1A 0J9 305. rue Rideau Ottawa K1A0J9 m, ...... . ■ nfli^f • v •"» ,„. ■ IHjiii* * M. & . 3 •».»-<•<« j« Moje želja je, da naj razveseljujoče sporočilo "Slava Bogu na višavah in mir na zemlji vsem ljudem" bo še vedno tako, kot je bilo v betlehemski deželi in naj prinese Vam vsein Miru in Ljubezni za časa božičnega praznovanja. * > Želim tudi naj Dete Jezus blagoslovi Vas in Vaše družine ter naj Vas vodi v Novom letu. SREČEN BOŽIČ IN BOŽJI BLAGOSLOV V NOVEM LETU ŽELIJO SLOVENSKA MEDICINSKA PODJETJA VTORONTU i L METRO MEDICAL LABORATORY LIMITED 284 Bathurst St., Toronto 368-7717 •CENTRAL X-Ray Services 284 Bathurst St., Toronto 366-0919 CITY ECG Services 284 Bathurst St., Toronto 368-7712 CITY X-Ray Services 2299 Dundas St. W., Toronto 534-8487 KEW X-Ray Centre 1971 Queen St. E., Toronto 690-0048 METRO X-Ray Services •1033 St. Clair Ave. W., Toronto 652-0485 ONTARIO LABORATORY 2199 Bloor St. W., Toronto 769-4772 RADOCAAN Medical Messenger Services 1 lWingrove Hill, Islington 231-1233 WOODVIEW PARK Medical Laboratory 3236 Weston Rd., Weston 742-8381 TEHNIČNI DIREKTOR IN I.ASTNIKA orski časnikar, dr. Kalež in p. Kazimir Zakrajšek OFM. Miikotu Ceratiču, ki je bil tudi jirvi urt-.inik lista, potem pa njegov stalni in zve.-ii sodelavec, ie Bok naklonil milost, da je lahko o te.n dogodku napisal svoj zadnji .članek predno je odšel v večnost. * Slovenska država je začela izdajati v času. ko so se morali po litifni emijrranti, v težkih razmerah, Močili s problemi vsakdanjega življenju v novih deželah in v popolnoma novih okoliščinah. Milo pa je tedaj mnogo idealizma in mnogo požrtvovalnosti. Kljub temu, da so morali trdo delati, da so si prislužili vsakdanji kruh, so imeli še vedno čas na razpolago za brezplačno sodelovanje pri listu. Ne samo to, z. radodarnimi srci so krili stroške tiska. Duhovne in materialne žrtve so doprina-šali velikodušno za širjenje ideje slovenske neodvisnosti. Slovenska država pa je bil prvi tiskani list. ki je iznesel v javnost zahtevo po neodvisnosti. Ko tedaj Slovenski državi, kot starosti slovenskega državotvornega tiska, častitamo ob 30-letnici, se s spoštovanjem spominjamo vseh sodelavcev, upravnikov in urednikov, zlasti še sedanjega urednika Vladimirja Mauka. Visoko cenimo njihovo požrtvovalnost, idealizem in žrtve. Istočasno pa smo hva ležni vsem onim Slovencem po raznih kontinentih, ki so list materialno podpirali in tako omogočili, da se je ideja svobode in neodvisnosti razširila med politično emigracijo. številnim častitkam, ki jih e Slovenska država prejela od najvišjih predstavnikov kanadskega življenja in visokih osebnosti a meriškega, se pridružuje tudi naš list. Imamo samo eno željo, da bi Slovenska država praznovala še mnogo podobnih proslav v brezkompromisni borbi za slovensko neodvisnost. Vesele božične praznike in mnogo sreče v novem letu želi vsem prijateljem in sorojakom Stanley R. Zupan Slovenski advokat in notar Suite 309, 121 Willowdale Ave. WiIlowdale, Ont. M2N 6A3 Tel.: 2 2 3 - 4 0 1 4 Veliko tihega veselja za božične praznike in prave sreče v Novem letu i Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto želita Pavla in Viktor Trček vnV)//^ B0NANZA AUT0 CENTRE LTD. METOD SERAŽ1N 1822 and 1836 St. Clair Ave. West, Toronto — Tel.: 656-7644 Res.: 86 FERN AVE., TORONTO, ONT M6R 1K3 Tel.: 535-1894 Bus.: 115 RONCESVALLES AVE. BLAGOSLOVA POLNE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO želi VSEM PRIJATELJEM in ZNANCEM GRADBENO PODJETJE f ' ":. ■>•- i Kavčič Construction Ltd. Tel.: 275-3935 252 Chantenay Dr., Mississauga, Ontario L5A 1E4 BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO zeli vsem Slovencem Dr. F. POROVNE, zdravnik TORONTO MEDVED & LEGGETT chartered accountants Accounting and Auditing Business and Tax Consulting 770 Brown's Line, Toronto, M8W 3W2 Tel: 259-2367 Želi vsem srečen Božič in Novo Leto BLAGOSLOV BOŽIČNE NOCI in SREČNO NOVO LETO želi svojim članom in prijateljem ter vsem Slovencem, ki so dobre volje, v domovini in po svetu. Društvo slovenskih domobrancev TABOR v Clevelandu Blagoslovljen božič v milosti novorojenega Kralja in srečno, veselo novo leto želi vsem prijateljem in znancem Jose Osana AND ARTS 731 Brown s Line. Toronto M8W 3V7 Tel.: 259-9182 — 255-3550 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIM VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM m Zormann & Tompa Insurance Agencies Inc. CAB • HM • MODTGACC ■ LIH • 730 6BOWN6 I.INL. TOOONTO M8W 3W1 • 2514666 V slučaju, da prodajete ali kupujete novo hišo, se prav tako lahko obmete na me. JOHN O. TOMPA Spoštovani. p""d"" kratkim ^ bj|a ustanovljena NOVA SLOVENSKA ZAVAROVALNA ALjfcNUJA, katera vam nudi vse vrste zavarovanja. Videli smo veliko potrebo po agenciji, katera bi lahko hitro in poceni izpolnjevala potrebe mnoqih Slovencev. Ob prihodnji priliki v zvezi z zavarovanjem za avto, hiše požar pohištvo, podjetja, zdravstvena in življenska, se lahko z zaupanjem obrnete na nas^ Moja 6 letna praksa pri drugih zavarovalnih podjetjih vam aarantira najbohši servis. Prepričajte se sami. Vaš za varnost in uslugo John Tompa Bus. 252-4666, Res. 252-2766 P.S. Izpolnjujemo tudi Income Tax. Pridete lahko direktno. _730 Brovvns Line, na nasprotni strani Slovenske Cerkve. VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO želi vsem prijateljem in znancem 7/ormann C CO RfAL fSTATC ITD Tel.: 252-3787 726 BROVVNS LINE, TORONTO M8W 3W1 &mm mm ®®„ m 1770 Albion Rd. Rexdale 749-2777 SLOVENSKA STEKLARNA ŽELI VSEM STRANKAM IN ZNANCEM Vesel Božič in uspešno novo leto LastnikFrank Vlahovič Vsem bralcem Božje besede žrli blagoslovljene božične praznike iti srečno novo leto CARL VIPAVEC SLOVENSKI ADVOKAT IN NOTAR Simpson Towers 401 Bay St. Suite 2000 — EM4-4004 Podružnica: 770 Brovvns Line — Nevv Toronto Tel.: 255-7500 Zadovoljen Božič in zdravo 1979 žali FRANK DAMI ANI JEWELLERY LTD. JOŽE BALKOVEC Z DRUŽINO Upravnik: JOŽE BALKOVEC Velika izbira ur, zlatnln, diamantov in srebrnih predmetov. The Galleria, 1245 Dupont (at Dufferin) Tel.: 534-1066 1660 Eglinton Ave. W. (en blok zah. od Oakwooda) — Tel.: 783-7326 3320 Keele St. — Tel.: 630-8839 Dr. IVA PRAPROTNIK MIHIČ zdravnica želi vsem rojakom VESEL BOŽIČ IN SREČE V NOVEM LETU. 15 Roncesvalles Ave., Toronto Ont. M6R 2K2 (blizu križišča Queen St. Tel.: 535-4659 ENCYCL0PAEDIA BRITANNICA VAM NUDI ŽIVLJENSK0 MOŽNOST, ČE STE SPOSOBNI Prodajanje je poklic, za katerega ne potrebujete izkustva. Naša preizkušnja vas in naša ocenitev nam pove, če posedujete zmožnosti za p/odajo našega izdelka. USPEŠNI PROSILCI ZASLUŽIJO NA TEDEN $350.- DO $620 ZA 2 DO 3 NAROČILA Vabimo vas. da nas pokličete po telefonu na številko 922 5011 za pripravo razgovora, da ugotovimo, če imate zmožnosti za prodajo našega izdelka k Persons Illegally in Canada who Report Voluntarily The question of vvhat happens to people illegally in Canada vvho voIuntarily report to an immigration officer has been broaehed by a Member of Parliament earlier this year. I vvish to share vvith you the ansvver given to him. Over the years. it has generally been our practice that vvhen dealing vvith a person illegally in Canada vvho has come forvvard voluntaril.v, vve do not automatieally institute deportation pro-ceedings but consider ali the circumstances of each čase to deter-mine if there are any mitigating factors. Aithough by no means a forma! policy, it has been a long-standing tradition, and one vvhich should be continued, that (a) vvhere a person illegally in Canada has been here for some years. and (b) has fully demonsfrated his capacity to establish himself and family here as useful and worthy future citizens. and (c) has not committed erimes or violated the Immigration Act (other than his illegal presence) vve careful!y consider the circumstances and deeide vvhether in the interests of Canada. as vvell as (he individuals', any useful purpose vvould be served by deportation. In sueh a čase. vvhere positive consideration appears vvaranted. the region should refer the čase to the Special revievv Committee at NHQ, vvith a full čase historv and recommendalion that committee vvill decide vvhether an individual should be (a) offered voluntary departure vvith an assurance of re-admission, (b) landed by Order in Couneil after a further specified probationary period under Minister's Permit; or (c) referred for enforcement aetion. I vvould appreciate your bringing these vievvs to the attention of your staff not as a "direetive" but as an indicalion of my own thinking about the most common sense and compassionate way to deal vvith these cases, vvithin vvhat I believe to be the intent of Parliament in the Immigration Act. Yours sincerel.v, J.L. Manion November 22, 1979 Dear Mr. Mauko: At the conciusion of last Monday's Media Conference, the Minister of Employment and Immigration, the Honourable R.G. Atke.v. asked that you be provided vvith a copy of the policy of "diseretionarv leniency" lo vvhich he referred in the question and ansvver session. A copy of the relevant docufnent is, therefore, attached for vour information. I am also attaehing a copy of an article vvhich appeared in the Toronto "Star" on Tuesday. November 20,1979 ('No guarantee' of le-nienev for illegals - Atke.v). I trust that vou vvill find the tvvo items useful in explaining the _ polie.v to your readers. Yours vey truly David Conn Director General, Immigration Ontario Region Suite 700 x 5900 Yonge Street Willowdale NORTH YORK, Ontario M2N 6A8 i ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i SIJ SI.OVKNSKK SVOBODE - Mr. 2 - 2S. septembra 1979 SiVi: TESEE![itiKTBJiTM1I Slovenski tisk v svobodnem svetu i/ z njim politična (migracija sta v zadnjem letu dni odhajala dva pomembna jubileja. Prvega v avgustu lani, ko je učakal 30-lctnico mesečnik "Klic Triglava-' v Londonu, drug-, ga pa junija letos, ko je bila tretjino stoletja stara Slovenska država, nnsornik v Torontu. a sta politično in finančno neodvisna od katere koli bivših slovenskih strank ali o.l njihovega sedanjega, bolj ali manj simboličnega skupnega foruma, Narodnega odbora za Slovenijo, v Argentini. Toronlski list izdaja Slovenska narodna zveza v Kanadi, ki največ po njem povezuje protik:>munističnc i/.povedovavce ideje o popolni in brezpogojni slovenski državni neodvisnosti v sestavu demokratične Zahodne Evrope. Ustanovili, oziroma razv ili iz njegovega prednika Slovenske pravice so ga v Chicagu konec maja 1931 Mirko (ieralič. dr. Štefan Fal?ž. Dušan Huinar in dr. Ludvik Leskovar ob trdni portpuri p. Kazimira Zakrajška in p. Mirka (iodine, ko so komaj dobro prišli v Združene države. Prvi urednik in upravnik mesečnika je do njegove preselitve v Kanado leta I!l."»l bil Mirko (Jeratič. nekdanji mariborski katoliški časnikar, velik idealist, ki jc žal umrl tik pred -'10-Ietnico. V torontskem obdobju je Slovensko državo požrtvovalno urejeval Vladimir Mauko, ki jo vodi še zdaj in ki i i je znal piiriohiti enakopravno mesto v vsedržavni Zvezi kanadskega etničnega tiska in zaslombu pri raznih vladnih ustanovah. V povečani slavnostni številki za julij li)7!», ki je ižsl.i v slovenskih barvah, pri-bčuje list vrsto priložnostnih sestavkov ter voščila Franka .1. I.auscheta, dolgoletnega guvernerja iu senatorja ameriške zvezne države Ohio v slovenščini; hivšpga predsednika kanadske osrednje vlade Die. fenbakerja. sedanjega ministrskega podpredsednika in vodja konservativne večine v poslanki zbornici Welrha; kanadskih /veznih ministrov za vzgojo, za kulturo in razvedrilo, za zdrav, sivo, sodstvo in energijo, za industrijo, tujski promet, porabniške in trgovske odnose; dalje predsednika vlade za državo Ontario in drugih. Uredništvo \ slavnostnem uvodniku ugotavlja, da je ideja Khrlichovega višarskega -loveiist va le prirdrla. Vedno več Slovencev se prav danes bolj kot kdaj zaveda, da je združena, samostojna in demokratična država edina politična oblika, ki i:o vsem Slovencem zagotovilu tiste politične, gospodarske in kulturne pravice, za katere se je naš narod boril tisoč let. Slovenska država v svojih prizadevanjih za dosego, našega vrhunskega političnega in narodnega cilja ni samn. Z njo Kredo v istem koraku, volumskega političnega čeprav vsak po svojih, sem pa tja tudi križaj-.čiii se poteh, še Sij slovenske svobode in Siikt v sloven,-! gibm.je o;l vseli političnih s*kupin v svobod, nem .-vetu največ glasil. Nova Hrvatska Dec 9, 1979 Med najvažnejši dogodek hrvaške emigracije v tekočem letu moremo šteti uspešne volitve v tretji hrvaški sabor v diaspori imenovan HRVAŠKO NARODNO VIJECE. Pred volitvami v to predstavniško telo, ki združuje v emigraciji skoraj vse pomembne hrvaške politične struje in posamične Hrvate z važno izjemo Hrvatske seljačke stranke in konzervativne struje ustašev, je zgledalo slabo. Novejši emigranti "prolečari" pod Vodstvom Markus Zlatka iz Švedske in Arapoviča Rudolfa iz Washington-a so ustvarili namreč pred volitvami težak, nepotreben in nerazumljiv spor s težkim napadom na staro emigracijo. V časopisnem članku "Hrvatski vukovi" so izjavili, da bi bilo bolje zanjo, ako bi padla v Pliberku skupaj z hrvaško vojsko, čes da itak nič ne koristijo. Ko je bil ta napad odbit, so poskusili tik pred volitvami kandidirati Zvonkc Bušiča in ženo, oba v zaporu radi ugrabitve TWA aviona. Zmerna struja je tudi to odbila z motivaci jo, da bi potem HNV zgledalc preveč kompromitirano. Rezulta: volitev je dal prav zmerni struji., V saboru so sile tako razdeljene da imajo zmerni skromno večino dočim imajo novi večjo kohezijc med svojimi odborniki. Delo bo v saboru nedvomo radi takega razmerja sil dokaj težko. Največ glasov to je 2500 od 6000 dosegljivih približno je dobil Gd. Marijo Dešpoja, nestrankarski človek iz Australije, silno popularen, ker je dve leti Australiji in Jugoslaviji navkljub, vodil hrvaško am-. basado v Kanberri. Drugo mesto je pripadlo Prof. Mirko Vidoviču, znan pisatelj mlajše generacije. Poznane osebnosti v novem HNV so še Dr. V. Vranic bivši minister v NDH, Dr. M. Meštrovic, Dr. I. Jelič in Prof B. Radica. V HSS v Kanadi in USA so nastale težke razmere. Dr. Juraj Krajevič ima namreč težak spor z Dr. M.G. Zorkin-om, predsednikom HSS v Kanadi, katerega je brez konzultacije enostavno izključil iz stranke. Dr. Zorkin se je postavil po robu in imamo v Kanadi in USA popolni kaos v vrstah HSS z dvemi glasili in še drago pravdo na sodišču, kdo je pravi lastnik 'glasila in ostalega premoženja. Hrvaški emigranti so nedvomo uspeli seznaniti svetovno javnost z njihovo težnjo po osamosvojitvi. Na žalost gredo nekateri v težke skrajnosti in gorje tistim, ki jim slepo ne sledijo! Zanimivo je, da so sedaj proti vsaki povezavi s Srbi, saj tako se sliši v emigraciji, dočim so ravno Hrvati leta 1918 z izjemo 8 odbornikov v saboru vsi glasovali, da se gre takoj v Beograd ponuditi zedinjenje. Takrat je samo malo manjkalo, da ne bi množica ljudi, baje Dalmatinci, linčala Stjepana Radiča, ko je isti čisto pravilno govoril, da ne mara v Beograd neinformiran, tako kot goska v meglo. Povezava hrvaške emigracije z domovino je šibka in človek ima vtis, da je na Hrvaškem v SFRJ več realnosti in, da je tam bolj izrazita tendenca po večji ali celo absolutni ekonomski avtonomiji in manj po separaciji. Kakšnih terorističnih ali propagandnih akcij na Hrvaškem ni zaslediti vse od nesrečnega Bugonja in Australjske akcije naprej, ki so bile med drugim obe infiltrirane in brez ljudskega odziva. Hrvaški problem in posredno problem mirnega prehodnega stanja po drugi Jugoslaviji je seveda na popolnoma mrtvi točki in zgleda, da emigracija greši, ker: a) Hrvati in Srbi ne iščejo ali saj ne najdejo pravega kontakta. Sporazum obeh strank bi odprl izredne možnosti, ker so prilike take, da je Jugoslavija edina država vzhodnega bloka, ki bi mogla najti pot v svobodo navkljub Brežnjevi doktrini. b) Hrvati in Srbi ne povedo glede bodoče razmejitve realnih gledišč. Zaenkrat se samo slišijo skrajna stališča, ki jih nihče ne more vzeti resno. Danes je neispodbitno dejstvo, ustvarjeno zaradi silne konfrontacije med obema narodoma ustvaritev republike •Bosne in Hercegovine, c) se poziva vse mogoče sile izven Jugoslavije med drugim celo Bolgarijo, Albanijo, da naj ob dani priliki intervenirajo, kar naravnost sili prizadete, da žele ostati pri status quo!! HNV in še posebej hrvatska notranja opozicija stoje pred težkimi problemi. Naša slovenska usoda je hočeš nočeš v mnogočem vezana na njihovo. Pri njihovem stremljenju za mirno rešitev jim bomo stali ramo ob rami. Dr. Peter Urbane r ■ i i Kot vodja Liberalne stranke Ontaria in kot uradni predstavnik opozicije, izrekam Vam in Slovenskemu občestvu v celoti, moje tople želje za Vesel Božič ter voščila za zdravo in uspeSno Novo leto. Naj ta praznična doba prinese veselje Vam in udom Vaše družine tukaj v Kanadi, in tudi tam daleč pr»ko morja. STUART SMITH f VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO »MIRO SETTING« lastnik MIRO RAK Zlatarska delavnica in prodajalka "Miro Setting" lastnik Miro Rak Vam nudi raznovrste-zlatarske izdelke kakor prstane, uhane, zapestnice, obeske in verižice vseh vrst. Na zalogi imamo švicarske damske in moške ure. Izvršujemo tudi naročila po želji iz Vašega zlata. Odprto od 7 zj. do 6 zvečer, v ponedeljek in petek; v torek sredo in četrtek od 7 zj. do 3.30 pop. 12 Richmond Street E. Suite 108 Toronto M5C INI Tel.: 364-3772 I VESEL BOŽIČ IN USPEŠNO 1980 LETO želi odbor 30/60 i i Vesel Božič in zdravo Novo Leto želi vsem Slovencem in Slovenkam in se priporoča GYRO MOTORS 134 Laird Dr., Toronto Tel: 421-5730 Mesarija in klobasičarna DERMASTJA želi VSEM ODJEMALCEM in ROJAKOM VESEL BOŽIČ in SREČNO NOVO LETO Na razpolago imamo vse vrste svežega in doma preka-jenega mesa, kranjske klobase, vse vrste domačim salam, šunk, itd. Dobite tudi bučno olje, kislo zelje, repo, radensko slatino itd. 192—194 AUGUST A Ave., Toronto, Ont. M5T 2L6 • 366-2165 • I I I I I I I I I I I I Vesele Božične praznike in srečno ter uspehov polno novo leto želi prijateljem in znancem DRUŽINA JAMNIŠEK \ m tš BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO želi VSEM PRIJATELJEM in ZNANCEM PLATNAR BROS PLUMBING & HEATING LTD. Merro licence No. 176 43 ALGIE AVE., TORONTO M8Z 5J9 Vesele božične praznike in mnogo sreče v novem letu zeli vsem prijateljem in znancem DRUŽINA JOŽETA ŽOLDOŠ Vam nudimo raznovrstne kuhinjske in hladilne naprave za restavracije, hotele in starostne ustanove, kakor tudi vsa naročila po želji "nerjavečega jekla". I I iz Tel.: Bus. 2 5 5- 6 1 4 4 Res. 2 5 5 - 6 0 1 9 255-6406 TORONTO KITCHEN EQUIPMENT LTD. 1150 Barmac Drive, VVeston, Ontario M9L 1X5 Tel.: 745-4944 Po slovenskem romanju v Rim 0 slovenskem romanju v Rim je poročal tudi nemški časopis Frankfurter Allgemeine Zeitung 2. novembra 1979. Med drugim poroča tudi o zadržanju države do romanja. "V celoti ni država ovirala romanja. Vendar so na mejnih prehodih v Italijo nekatere romarje temeljito preiskali. Med drugimi so enega urednikov Družine Frančeka Križnika podvrgli pri mejnem prehodu Kozina pri Trstu skoraj enournemu carinskemu pregledu in celo telesni preiskavi. Te priskave so povzročile zgražanje med romarji." Dopisnik se sprašuje, ali je to nenavadno preiskovanje vernikov na meji uvod v ostrejšo politiko vlade proti Cerkvi. Mitja Ribičič je namreč pred nedavnim izjavil, da si bodo ljudje v katoliški Cerkvi Sloveniji sami škodili, če si bodo še naprej prizadevali poostriti razmere med Cerkvijo in državo. Prejšnji poslanik pri Vatikanu Stane Kolman je ob isti priliki očital Družini, da "politizira" v svojih poročilih. Ko je omenil "poedince", meni dopisnik, da sta bila mišljena profesor teologije dr. Franc Rode in urednik Franček Križnik. Knjige in revije • FRANCE VEBER, ZADRUŽNA MISEL. Izbor člankov in razprav. Buenos Aires, 1979. Uredil in uvod napisal: Zorko Simčič. Založila Kreditna zadruga Sloga v Buenos Airesu ob "svoji 25letnici in za 351etnico našega zdomstva . . . vsem Slovencem po svetu in doma v razmišljanje". V knjigi so zbrani nasledni Vebrovi članki, ki se nanašajo na zadružništvo: O narodnem in zadružnem gibanju; Proizvodnja in zadružništvu; Iniciativa in zadružno gospodarstvo; Socialni pomen zadružne misli; Svoji k svojim: Zadružništvo in sestav človeške družbe; Etika zadružnega gospodarstva; Življenske osnove zadružne misli; Zadružna misel in svetovni nazor; Zadružna misel in delo, ter _ Zadružništvo-gospodarski humanizem. Članki so izšli prvotno v raznih zadružnih glasilih. Vodstvo Sloge je opravilo zelo važno kulturno delo, da je omogočilo izdajo teh raztresenih udov v eni knjigi ter tako omogočilo, da bodo misli filozofa Vebra otete pozabi, ter bodo doprinesle svoj prispevek k razmišljanjem o bodoči usodi zadružništva. Tako v Kanadi, kot tudi pri Mednarodni zadružni zvezi (koordinator je dr. Alex-ander Laidlaw, nekdanji pomočnik ravnatelja Extension Departmenta univerze sv. Frančiška Ksaverija v Antigonishu, N.S. in pozneje glavni tajnik Kanadske zadružne zveze) so v teku resne študije, ki skušajo usmeriti sodobne zadruge tako, da bodopomembne za človeka tudi v bodočnosti. Ker je termin za božično številko SD pred durmi, ne morem več poročati o knjigi, ki sem jo pravkar dobil po pošti, rad bi pa že sedaj opozoril nanjo vse, ki vidijo v zadružništvu več kot pa samo osebno korist. Več o vsebini drugič. Knjiga se naroča prj: Kreditna zadruga Sloga, z o.z., Bmč. Mitre 97. 1704 Ramos Mejia (Bs. Aires), Argentina. DRUŠTVO S. A. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE želi vsem dragim rojakom SVETEGA MIRU ZA BOŽIČ in VELIKO BLAGOSLOVA V NOVEM LETU 1= IE IS 1= 1= 1= ii 1= 1= 1= 1= ie IE IE ■s in SREČNO NOVO LETO Vam želi V. A. V TORONTU v nuvc.m L,C.IU ^ — jij m mi m mi m m mi m m mi m m mi m mi m m m mi m ANT0N'S MEAT MARKET ANTON BAVDEK PRVA SLOVENSKA MESARIJA V TORONTU KI LETOS OBHAJA 25. LETNICO SVOJEGA OBSTOJA. Imamo vedno sveže meso, okusno prekajeno meso in klobase ter tudi krvavice. Imamo na razpolago bučno olje in rogaško slatino. Pri nas tudi lahko kupite nove zmrzovalne skrinje po najugodnejših cenah. Če pripravljate gostije, bankete ali slično, se priporočamo. Dostavljamo na dom brezplačno. Po zelo ugodnih cenah Vam napolnimo hladilnike. 033 VAUGHAN ROAD (na vogalu Oakwooda) Toronto Tel.: 654-9123 — 654-9112 Blagoslovljene božične praznike Zdravj^ in uspeha polno novo leto J980 vain želi BARBARA POR - Slovenska prodajalka Cimerman Real Estate Ltd. UPRAVA: 397 399 EGLINTON AVE. WEST Poslovanlice: 3064 Hurontria Street, REALTOR Tel.: 486 5200 \ssiauga — 275-5225 911 Bloor Street VVcsl, Toronto 534-1124 2201 Dan for t h Avenue, Toronto 690-6363 4184 Sheppard Avenue East, Scarboro 292-6900 397 flgliiiton Avenue Kast, Toronto 486-5200 2261 Bloor Street Vest (High Park) 763-5161 Kličite: Andrej Cimerman, tel: 486-5200 BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO Vam želi STAVBENO PODJETJE F - F Construction Co. Ltd. Lastnik A. FERKUL 183 BETA STREET, TORONTO M8W 4HS • Tel.: 259-7334 I I I ■■■ ■■ ■■ iii JJJ ^ im m m ■■■■■■■(■lunini "" ■*"■■■" ™ ™ ™ Spozor iBT "" "" OBVEŠČAM ROJAKE, ZNANCE IN PRIJATELJE da imam URARNO IN ZLATARNO pod novim imenom EMILIAN JEWELLERY LIMITE !> In novrni naslovom; 1700 \VILSON AVE. ait Jane NOKTH YORK - SHERIDAN MALL želi vsem delavcem in znancem VESELE IN BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČE V NOVEM LETU. GRADBENO PODJETJE Jože Kastelic Ltd. 10 KEYWELL COURT, Toronto, Ont. M8Y 1S6 • 255-2085 VESEL BOŽIČ IN SREČNO 1980 LETO ŽELI IN SE PRIPOROČA SLOVENIJA MEAT AND DELICATESSEN 2409 DUNDAS ST. W. TORONTO, TEL.: 535-8946 Importiramo odlična jugoslovanska jedila, delikatesne izdelke, radensko slatino ter vse jugoslovanske časopise in revije i E E § E BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO Vam želi VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO želi in se priporoča "LE CAFE" 25 Belair St. Tel. 967-5911 TORONTO Marta in Bob € E PROSIMO, PORAVNAJTE RESTAVRACIJA tiroler Vam želi BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE tn SREČNO NOVO LETO 1115 Bay St. Toronto, Ont. 923-7021. SLOVENSKA HRANILNICA in POSOJILNICA JANEZA E. KREKA ki je denarni zavod vseh Slovencev v Torontu in okolici. Uradne ure: Torek, četrtek, petek od 10—1 h in od 5—8 h. V soboto odprto od 10—3 h. Zaprto: nedelja, ponedeljek in sreda ves dan. 646 EUCLID AVENUE, TORONTO, ONTARIO Telefon: 532-4746 E V SKUPNOSTI IN ZAJEMNOSTI JE MOČ! 731 BROWN'S LINE, E TORONTO, ONTARIO J Pomožni urad: vsak četrtek in petek (vhlši predcerkv,'i°> _E zvečer (7 — 9 ure). Telefon: 259-9182 (Med uradnimi urami) 232323484823485348485323539148