Ta list dobijo iasioni vsi naročniki Slov. Gospodarja.
Naročnina listu: =
Celo leto	.	.	K	IO—
Pol leta	.	.	B	5-—
Četrt leta	.	„	„	2-50
Mesečno	.	.	„	r—
Zunaj Avstrije: =
Celo leto	.	.	K	15’—
Posamezne številke k 10 vinarjev. ::
Inserati ali oznanila
se računijo po 12 vinarjev od Čredne petitvrste : pri večkratnih oznanilih velik :::	popust :::
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračaj a
Uredništvo In npravništvo: Maribor ■•roška ulica 5. — Telefon St. 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Z uredništvom se more govorili vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Svetovni vojni plos se začno.
Avstrija mobilizira. — Rusija mobilizira. — Nemčija mobilizira, — Francija mobilizira. — Rumunija mobilizira. — Nizozemska mobilizira. — Belgija mobilizira. — Švica mobilizira.
o
Rusija začne napadati.
Vsako uro prihajajo nova rosna poročila. Dogodek drvi za dogodkom. Dno 28. julija napove Avstrija Srbiji vojsko. Rusija odgovori na to, da odredi dne 30. julija splošno mobilizacijo. Vsled tega odredi tudi Avstrija dne 31. t. m, splošno mobilizacijo. In ker splošna mobilizacija Rusije ne pomeni vojaške pripravljenosti samo nasproti Avstriji, ampak tudi nasproti Nemčiji, odredi dne 1. avgusta tudi Nemčija splošno mobilizacijo* Obenem zahteva Nemčija od Rusije v 12 urah odgovora, zakaj mobilizira, a od Francije odgovora, kako se bo zadržala, ako izbruhne vojska tudi med Nemčijo in Rusi io. Rusija in Francija še nista odgovorili. Govorilo bo to re j oro ž- ' j e! Avstrija in naši zavezniki so pripravljeni.
Francija že brozdvoinno na tihem mobilizira. Angleška sé še vedno ni odločila in posreduje. Druge evropske države in državice so že vse izjavile svoje stališče, Nekaitere bodo ostale nepristranske, druge se hočejo udeležiti svetovnega vojnega plesa in so mobilizirale.
Avstrija odredi splošno mobilizacijo.
Presvitli cesar ‘ je glasom uradnega, naznanila? z dne 31. julija odredil splošno mobilizacijo vse armade, mornarice, deželne brambsé in je vpoklical črno vojsko. Ta odredba Njega c. kr. apostolskega Ve- \ ličarstva nima nobene sovražne namere, marveč je zaukazana iz previdnosti v svrho .potrebne obrambe naše države.
1
Rusija se oborožuje.

Uradno poročilo iz Berolina poroča, daje nemški poslanik iz Petrograda javil v Berolin, da je car ukazal splošno mobilizacijo ruske armade |n mornarice. S tem je Rusija pokazala, da bo skušala za-prečiti kazen, ki jo je določila Avstrija Srbiji za u-mor našega prestolonaslednika. Skušala bo, h dosegla ne bo nič! Ruski car ima pač najmanj, povoda, da Ščiti umor članov vladarskih hiiš, kajti celo njegovo življenje ni drugega, kakori nepretrgan stirali pred napadalci in morilci!	• !
1 „Zakaj Rusija mobilizira?
Dne 1. avgusta.
Rusija je v mobilizaciji! S'tem je pokazala že Svoje pravo lice. Izjavlja sicer, da njena mobilizacija nima sovražnih namenov. Todai ako se katera držav,a vojskuje in njena soseda v ‘tem času dela vojaške - priprave, ki so očividno naperjene proti že vojskujoči državi, potem 'mora tudi prva država, v tem slučaju Avstro-Ogrska.; poskrbeti za potrebno varstvo. Vsled tega. se je odredila splošna mobilizacija,
Rusija nima nobenega zadostnega povoda, da se oborožuje proti nam. S tem se postavlja ob stran Srbije ter se ne more otresti očitanja, da odobruje vse, kar se je v Srbiji proti najn delalo, vse spletke, agitacije kn hujskanja, ki so dosegla v sarajevskem umoru svoj višek ter nagnila našo državo, da z orožjem poseže vmes.
Rusija pravi, da nima sovražnih namenov in se le radi tega oborožuje,1 «ter hoče Srbijo obvarovati, da ji Avstro-Ogrska, pe vzame samostojnosti!
To je odkrita hinavščina! Saj " je- vendar Avstlrija i-sta država, ki se strogo drži svojega političnega gesla: „Balkan (balkanskim narodom ! “ in ki je ravno zadnja leta dokazala, kako odkritosrčno ji jje pri srcu neodvisnost balkanskih: 'držav. A Rusija se vede zadnja leta, kakor dal bi Srbija bila, ruska pokrajina, katero sme poljubno izigravati proti naši državi, Ali ni narajvnost grozoviti obtožba za Rusijo,, da je njen belgrajski poslaniki, torej njen zastopnik, vedeli že vnaprej za sarajevski umor ter ga odobraval?
LVvstroč'O'grska je in ostane najboU miroljubna velesila v Evropi in nima nobenega sovraštva proti Rusiji;» toda proti vsakojakim napridom se mora zavarovati in i sicer vsestransko in dobro zavarovati. Avstrija Še danes hoče mir, in ako Rusija hoče i-sto, potem je svetovni mir ohranjien.
Vsekako je mogoče, da Rusija; ' še v sedanjem trenutku res ne misli na svetovno vojsko in da hoče samo vročekrvnim ruskim političnimi 'petelinom na zelo drag način povedati: Glejte, koliko poguma i-mam, Čez Srbijo čujem vedno sklrbno! Toda; za nas je mobilizacija Rusije opomin, da smo pripravljeni. Samozavestna država he more čakati, da jo spseda preseneti, ampak se mora pravočasno pripraviti za vse slučaje. In za to je znamenje očetovske skrbi ga državo, ako je naš cesar zaukazal splošno mobilizacijo., S tem še ni rečeno, da vojska med Rusijo in Avstrijo mora izbruhniti.____________________
Nemčija zahteva od Rusije
pojasnila.
Berolin, 31. julija.
Nemški vladni list „Norddeutsche Allgemeine Zeitung“ piše dne 31. julija:
„Ruski car je 'izrekel željo, naj bi nemški cesar posredoval, da bi se zabranila svietovna vojska. A med tem posredovanjem je, ruska vlada odredila splošno mobilizacijo ruske armade. Nemška vjlada je danes naznanila v Petrograd, da bo tudi Nemčija mobilizirala svojo armado, ako Rusija, tekom dvanajstih ur ne ustavi -, svojih vojnih priprav in ako o svojem postopanju ne da zanesljivega pojasnila. — Istočasno je Vprašala Nemčija tudi francosko vlado, kako se bo Francija zadržala v slučaju nemško-™ sike vojske.“
Neodkrit« sréni ruski car. j
Nemški listi objavljajo I brzojave med obema vladarjema doslovno. Iz brzoj avov spozna (lahko že
vsajcdo, kako neodkrito je ravnal rus* ki c a r .nasproti nemškemu cesarju. Rus*! car je pripravil že vse za mobilizacijo, ko si je naenkrat zmislil ter dnfe *29. julija prosil nemškega cesarja za posredovanje. Delal se je jako miroljubnega. Ko je-bilo vse pripravljeno, odredil je tudi mobilizacijo. A pri nemškem cesarju še je istočasno, dalje prosjačil za posredovanje. Radi tega postopati jaj vlada povsod veliko ogorčenje.
Razvoj ja bil ta-le: Dne 29., julija je cLošel brzojav od carja na nemškega cesarja, v «.aterom prosi car, ida mu Viljem pomaga v tèm resnem trenub ku ; prosi ga, da bi se preprečila evropska vojska-; naj posebno stori vše, da zaveznica Avstrija) ne gre predaleč., Se isti dan odgovtori cesar Viljem carju, da prevzame z veseljem posredovanje, kar se je tudi zgodilo.
Med tem pa se je že uradno naznanilo, da -Rusija deloma mobilizira Nemški cesar takoj brzojavno opozori carja, da vsljedj delne mobilizacije Ruske (proti Avstriji) ni upati vspešnega posredovanja. Vendar so se vkljub temu pogajanja na Dunaju od strani Nemčije nadaljevala. Toda med tem časom pride novo poročilo. Iz Rusije se je uradno naznanila mobilizacija cele ruske armade in mornarice (proti Avstriji in Nemčfrji). Sedaj je cesar Viljem zopet brzojavil carju 'in zlasti povdarjal, da ga car izziva in sili k odporu. On (ViRem) je storil yse, samo da bi preprečil svetovno vojsko in splqš,no gorje; zato ne nosi nobene odgovornosti. Evropski mir. se žamore ohraniti le, če preneha Rusija ogroževati Nemčijo in Avstro-Ogrsko.
(Jasno je torej : Med tem orisom, ko je nemfška vlada na prošnjo carja posredovala, je Rusija mobilizirala in obrnila! vse svoje vojne moči ' na suhem in na morju tudi proti Ntefaičiji. Nemški cesar je bil torej p r e v a r j e n od ruske Strajni na neverjeten način. Zato je dal takoj primeren odgovor in dne 1. avgusta popoldne ob 5. uri odredil splošno mobilizacija. Vsa Nemška je poklicana pod orožje!
Svetovna vojska blizu . ..
Nemški cesar je v soboto dne 1. avgusta ob 5. uri pop. odredil splošno mobilizacijo. Ako izbruhne vojska, bo nemški državni zbor sklican za jutri, torek dne 4. avgnsta. Seja se bo vršila v Berolinu v cesarskem gradu ob 1. uri popoldne. Cesarjevo povelje, da se skliče državni zbor, še ni izdano.
Ako bo svetovna vojska, potem je njen začetek bliza. Niti dnevi nas ne ločijo več od strašnega začetka.
Rusija ne odgovori, ampak začne streljati.
Najnovejša poročila.
Dne 2,. avgusta.
Iz Berolina se poroča: Ko je semkaj došla vest o splošni ruski mobilizaciji, je dobil nemški poslanik
Ta list dobijo zasloni vsi naročniki Slov. Gospodarja.
v Petrogradu ukaz, da pozove rusko vlado, naj ustavi mobilizacijo proti nam in naši zaveznici in nam o tem v 12 urah poroča.
Ta ukaz se je izvršil, kakor poroöa poslanik, v noöi od Sl. julija do 1. avgusta o polnoči. Rusija ni odgovorila, öeprav se je doznalo, da brzojavne zveze med Petrogradom in Rerolinom niso pokvarjene ali pretrgane. Pač pa je dob.l nemški generalni štab vÖ raj, dne 2, avgusta ob 4, uri zjutraj poroöilo, da je r u s k a m e j n a p a t r u 1 j a z a č e-la streljati na nemško. Napad je nemška patrulja odbila, dva moža sta lahko ranjena. Za izgubo Rusov se ne ve, Rusija je torej začela vojsko...
Pomenljive besede nemškega cesarja .Viljema.
V Berolinu se vršijo dan na dan velikanski obhodi ljudstva, ki z navdušenjem kliče na boj za 'Avstrijo. Predvčerajšnjim, se je prikazal množici cesar Viljem s cesarico in princem Adalbertom. Ljudstvo je cesarja gromovito pozdravljalo, tako da je bil še prisiljen, spregovoriti nekaj besed.. Dejal je: „Težki časi so napočili za Nemčijo. Ziavidneži nas silijo povsod k pravični obrambi. Stiska se mam meč v roko. Ce se v zadnjem trenutku ne posreči mojim prizadevanjem, da bi prišli nasprotniki k pameti in o-hranili mir, upam, da bctdemo * lz božjo pomočjo vihteli meč tako, da ga bodemo vtaknili s častjo zopet v nožnico. Velikanske žrtve bi zahtevala vojska od nemšEega ljudstva. Toda pokazali bi sovražnikom, kaj se pravi napadati Nemčijo. Priporočam vas Bogu. Idite v cerkve, pokleknite pred Bogom in prosite ga pomoči’’ za našo vrlo armado ! “
Zbrana množica je na to 1 bila kakor elektrizi-zirana navdušenja ter !je v enomer pela domoljubne pesmi.
Na ruskih obalih so vgasnili vse svetilnike.
Ruska, vlada je prepovedala zasebnim la'dijam vožnjo po Vzhodnem morju. Morske svetilnike so že vse vgasnili. Ravno tako so vgasnili vse luči v Ornem morja. V pristanišče Sebastopol ne sme nobena tuja ladija.
Vojna moč Nemčije, Francije in Rusije.
Nemčija ima okrog 4,200.000 izvežbanih vojakov na razpolago. Za čas vojske lahko postavi Nemčija na bojno polje: .eno armado prve vrste, obstoječo iz 25 armadnih zborov (50 inlanterijskih divizij), 11 kaivalerijskih divizij in najmanj 25 rezervnih divizij v skupni moči - 1,700.000 mož. Deželna hramba (armada druge. vrste) lahko 'postavi na bojno polje 1,800.000 mož, tako da razpolaigate obe armadi z bojno silo 3,500.000 mož. Crnajvpjna obsega
4,500,000	mož, od kojih je kakih 60D-000 mož vojaško izvežbanih. Nadomestna rezerva šteje skupno o-kroglo 830.000 mož, od katerih jih je vojalško izvježf banih 350.000 mož.
Vojna sila Francije Šteje okroglo 5,500,000 izvežbanih vojakov. Francoska armada prve vrste z rezervami vred Šteje 1,600.000 tnož. Armada ! prve vrste obstoji iz 2i korov (43 divizij), 20 rezervnih divizij in 10 kaivalerijskih divizij.
Vojna sila Rusije je sledeče preračunjena: (Glavna in rezervna armada 3,700.000; armada druge vrste 2,600.000 in armada 'tretje vrste (črna1 vojska) 1,140.000 mož. Rusija bi po teh računih lahko v slučaju vojske postavila na bojišče 7,700.000 mož, ,od katerih je v Evropi kakih 4,000.000 izvežbanih vojakov.
Armada prve vrste se vrsti v 30 torov (59 inlanterijskih divizij), 38 rezervnih divizij in 32 kava-lerijskih divizij. Ruska armada v Evropi (brez Kavkaza) se deli v 7 > vojaških okrožij in sicer :	Petro-
grad, Vilna;, Vfaršava, Kiev, Odesa, Moskva in Kazan (vshodno od Moskve).
Korna poveljstva so1 v sledečih mestih: v Petrogradu (3), Relsinglorsu na Finskem, Vilni, Grod-nem, Minsku, Rigi, Varšavi (2), Bjelostoku, Lublinu, Brestu, Lipovšku, Kijevu (2), Carkovu, Rovni, .Vinici, Odesi, 'Simleropolu, Moskvi (2), Voronešu, Smolenskem, Kazanu in ’Samari.
Evropa mobilizira.
Španski uradni listi piše: „.[Vlada izjavlja, da bode ravnala Španska v slučaju mednarodnega spora popolnoma nepristransko. Vse druge vesti so neresnične.
Francoski ministrski svet se 1 vsak dan sestaja. Toda kaj sklepa, o tem vlaida tajnost. Le toliko poroča za javnost, da je za varnost francoskih mej dobro preskrbljeno. Da bi bila splošna mobilizacija, tega še ni slišati.
N i z o z e pi |s k a. kraljica Viljemma je izdala oklic, ki naglaša vojno nevarnost in odredi mobilizacijo armade.
Soseda Nizozemske, B e4 g lij a, je tudi odredila mobilizacijo, d|a si zavaruje svoje meje.
Švicarski zvezni svet je sklenil dne 1. t. m. splošno mobilizacijo švicarske armade. Za dne 10. avgusta sklicuje zvezni svet zborovanje zastopninov posameznih 'švicarskih okrajev, dat se določi, kako hoče Švica čuvati svojo neodvisnost in nepristranost. Izvolil se bo na tem zborovanju tudi general, ki bo poveljeval švicarski zvezni armadi; določeval
lo se bo ob enem. ali ,se izdajo novi bankovci po 5 frankov.	,
Španska, Danska, Švedska- in Norveška ■ ostanejo nepristranske.
Dansko ministrstvo za zunanje zadeve naznanja dne 1. avgusta: Ker je med Avstrijo in Srbijo izbruhnila vojska, je sklenila Ivlada damske kraljevine, da bo ob času vojske ostala nepristranska. — Tudi Švedska in Norveška ste izjavili, da ostaneta nepristranski. Toda kolikjo je vsem tem izjavam zaupati, je danes pač težko reči. Pred par dnevi se je pisalo, da n. pr. Švedska komaj čaka priložnosti, da bi se maščevala nad Rusijo, ki ji j'e svoječasno odvzela Finsko.
Japonci prihajajo»
Japonski list „iNishi-Nishi“1 piše:' „[Japonska mora morebitne težave Rusije na vsak način izrabiti, da se uredi mandžurijsko-mongolsto v-praišanje. Dne 31. julija se je vršil v Tokio daljši japonski ministrski svet.“
Japonci nameravajo torej v slučaju, da stoni Rusija , s kajso sosedno! državo v vojsko, najpasti Rusijo za hrbtom in se na ta način okoristiti. Spominjamo se še zadnje rusko-japonske vojske, v kateri je vrgla Rusija celo svojo armado nad Japonce. Ves svet je bil prepričan, da je prišel za Japonce sodni dan. Toda pojtazala se je moč malega naroda nasproti velikanu Rusu, ki je grozovito podlegel s celo armado in z velikansko'mornarico. Kakor vse kaže, bodo Japonci izrabili sedanji položaj in poplačaj-li Rusu, kar še zasluži za vznemirjanje vseh ‘ narodov. Skoro gotovo je, da bodo doživeli Rusi, ki se po nepotrebnem vtikavajo, v spor Avstro-Ogrske s Srbijo, mogoče še hujše poraze; kakor v vojski z Japonci.
Še nekaj o Japoncih.
Japonska se še dosedaj ni izjavila, da bo v slučaju svetovne vojske ostala nepristranska. To se razlaga v tem smislu, da bo ob ugodnem Času napadla Rusijo za hrbtom in zahtevala od nje v Aziji rusko zemljo. Japonsko ljudstvo je prijaznega mišljenja na-pram Avstriji in Nemčiji. Japonski vojaški krogi sodijo, da sta avstrijska in nemška armada najboljši armadi v Evropi. Rusija se je pač mnogo naučila, v vojski z Japonci, je marsikaj izboljšala, toda na višku1 njena armada ni. Japonci spremljajo sedaj naše vojne zastave z najboljšimi željami.
Zakaj Nizozemska mobilizira.
Ge Nemčija mobilizira, se smatra, da bo tudi Anglija mobilizirala armado in vojno mornarico. Ce bi se tedaj poostril položaj tako, da bi prišlo mied tema narodoma do vojske, tedaj je dolžnost Nizozemske, da je pripravljena za vse slučaje. Pred vsem je mogoč slučaj, da bi Anglija hotela izkrcati čete ob o-brežju Nizozemske in skušala prodirati skozi Nizozemsko. To se pa mora zabraniti. Nizozemska hoče s tem dokazati Nemčiji, da jej proti tej strani ni treba ukreniti nobenih posebnih varnostnih odredb, marveč da je Nizozemska iz lastne moč;i v stanu, da sfori to sama. To je vzrok mobilizacije, ki pa nima nobenega napadalnega namena. Nizozemska je že izrekla svojo nepristranost in bo v slučaju kakih nadaljnih zaplet-ljajev, to se pravi, Če bi druge velesile posegle v av-strijsko-srbski spor, ponovila to izjavo. — Ravno i-sti, oziroma slični vzroki, so tudi za mobilizacijo Belgije merodajni.
Zadržanje Rumunije.
Rumunski uradni list „JndeperidaJnce Roumai-ne“ poroča : Dolžnost Rumunije je, tor ni mogla zabraniti spora med Avstro-0grško in Srbijo, da se sedaj vzdržuje vsake izjave, ki bi bila neprimerna časti in v protislovju z lajstnimi težnjami in s prijateljskimi razmerami do držav. Po slovenskem se to pravi, da Rumunija noče na Inobeno stkan pokazati svojih kart. S tem je položaj le še bolj zamotan.
Nemški cesar in ruski car pišeta rumunskemu kralju.
Velike važnosti je, na katero stran se bo nagnila Rumunija, ko se začne veliki vojni ples. Zato nas ni prav nič prese netilo poročilo romunskega lista „Adeverula“, ki pravi, da je prejel kralj Karol lastnoročni pismi od cesarja Viljema in cesarja Nikolaja. Cesar Viljem je povdarjal dobro prijateljstvo, ki je doL sedaj vladalo med Romunijo in Nemčijo.
Bolgarija se še ne vmešava.
Bolgarski poslanik v Atenah je javil uradno v imenu svoje vlade grškemu zunanjemu ministru dr. Strejtu, da se bo Bolgarska zadržala v vojski med Avstrijo in Srbijo popolnoma nepristransko. To se je vedelo že prej, a se je sedaj torej tudi uradno g)o,-trdilo. Kakor hitro pa bo posegla v avstrijsto-)srbs-ki spor Še katera druga država, bo seveda tudi Bolgarska nehala biti 'nepristranska.
Crnogorci v škripcih.
Nobena država ni menda v takfebi zagati, kakor je Crnagora, Kralj Nikita bi se rad izmuzal iz teža/vnegaj položaja», toda ministrski svet deluje za po-
polno spojitev s Srbijo. Nikita je bolan, prestolonaslednik Danilo je v inozemstvu, princ Mirko je pa srbski general. Kakor verino, trpi dežela zlasti sedaj na pomanjkanju denarja, pred vsem živil, ker je meja proti Avstriji popolnoma zaprta. Govori se, da je odredil vojni minister Vhkotič vojno oborožbo Lov-čena, kjer je zbranih 10,000 mož, V armadi in med ljudstvpm vlada naravnost obupnost, ker razsaja da-vica, tifus in celo malarija. Zdravnikov imajo v celi deželi le 17. Bližajo se za kralja Nikita, ki se je na slepo zvezal s 'Srbijo, hudi časi.
Turčija preži v ozadju.
Povsod gledajo z zanimanjem na gibanje ljudstva v Turčiji. Taj«) mirno ne bode Turek opazoval dogodke na jugu;|pft še pozabil hudih udarcev, katere mu je zadala balkanska vojska. Toliko je gotovo, da je Turčija vedno v zadnjem času bila odkrita prijateljica AvstrOHOgrstoi; visoki turški dostojanstvenik se je izrazil še pred par dnevi, da smatra Turčija Avstrijo celo za svojega zaveznika, ker gre proti njihovim najhujšim sovražnikom, Srbom in Grkom, v boj. Turki odobravajo splošno odločen korak naše monarhije. Zato se morajo tudi pripraviti, če bi prišlo do resnega spora, Grčija je zavezana po pogodbah, da pošlje Srbiji 100,000 mož na pomoč. Ce pride do tega, tako je naglašal turški državnik, potem postanemo mi Turki naravnost zavezniki Avstro-Ogrske in bodemo varovali svoje težnje napram Grški in Srbiji,Turčija upa, da doseže v tem slučaju za-se velike koristi in pridobi zopet, kar je izgubila vsled sklenjenega miru v Bukareštu. Ljudstvo sili naravnost v boj in zahteva maščevanje; splošnemu razpoloženju ljudstva se ne bode zamoglà vlada odtegniti. Listi pišejo bojevito in zahtevajo od vlade, da mora takoj staviti Srbiji ultimatum (zadnjo besedo), če noče ta prostovoljno spremeniti mirovnih določb v Bukareštu. Najnovejša poročila že tudi javljajo, da so o d j a d r a 1 e vse turške t o r p e d o v k e pod vodstvom admirala Limpes-paše iz Bospora protijugu med otoke Egejskega morja, kjer so se svoj čas najbolj šopirile grške ladje. Iz teh podatkov lahko vidimo, da se Turčija jato zanima za sedanje spore.
Anglija je nevoljna.
Angleška vlada je izvedela za mobilizacijo Rusije še-le iz Nemčije. Ker je Anglija stala dosedaj z Rusijo v tesnem prijateljskem razmerju, jo je to preziranje neljubo dimilo. Zato se tudi že sliši, da bo An gli j a ostalav svetovni vojski nepristranska. Ato se to res zgodi, potem bosta Avstrija in Nemčija prav lahko premagali svoje sovražnike. A tudi, če poseže Anglija v prid Rusiji v vojsko, ne bo na suhem nobene spremembe, ker je angleška armada mala in nerabna. Pač pa bi v tem slučaju izbruhnila tudi splošna vojska na morju. Dosedaj še Anglija vedno nepristransko čaka in posreduje.
Angleška še noče pokazati barve.
List „Westminster Gazette“ povdarja, da angleški državnik Grey še vedno posreduje za mir, toda ni ledo ne more reči, kako se bodo stvari razvijale in kaka dolžnost še čaka Angleško v tem tednu.
Brez dvoma se pojavijo lahko razlogi, iz katerih bi Angleška ne mogla mirno in neudeležena opazovati evropski spor. List povdarja, da mora Angleška uvaževati svoje pravice zlasti radii varnosti v Indiji in prekmorskih posestev.
Z avstrijsko-srbskega
■a » » v v
bojišča.
Dne 28, julija (torek) je Avstrija napovedala Srbiji vojsko. Dne 29 julija (sreda) so hoteli Srbi spustiti savski most med Belgradom in Zemunom v zrak, a se jim ni popolnoma posrečilo. Naši streljajo na 'Srbe, ki se umaknejo. Pri Progerju, avstrijski vasi blizu Zemuna, je hotela neka srbska četa priti čez reto Donavo na avstrijska tla, a so jo naše predstra-že prepodile. V noči od srede (29. julija) na četrtek (dne 30. julija) se je zopet vršil boj za savski most. V boj so hrabro posegle tudi naše donavske ladje, Srbom se tudi tokrat ni posrečilo, popolnoma porušiti mostu. Naši topovi so razrušili poslopje carinskega urada v Belgradu ter spustili belgrajsko smodnišnico v zrak.
Našim sprednjim četam se je posrečilo ob bo-sansko-srbski meji preriti se do glavne struje reke Drine. Na avstrijski strani je 1 mož mrtev, na srbski strani kakih 10 mož mrtvih.
To j.e glavno, za kar se je do danes, dne 3. avgusta, izvedelo z avstrij sko-srbskega bojišča,
Spopad pri Klotjevacu.
Dne 31. julija.
Včeraj je četa naših izbornih obmejnih lovcev odbila napad mnogoštevilnejših Srbov pri Klotjevacu, ne da bi imela kako izgubo. Srbi pa so izgubili
1 častnika in 22 mož.
Junaški čin.
Dne 30. julija.
Obmejna lovca Jožel Hluzek in Iv., Sin iz Moravskega sta v četrtek, dne 30. julija, ob srednji Drini med sovražnim ognjem preplavala naraslo reko in sta na nasprotni strani uničila srbsko telefonsko zvezo in s tem napravila čin, ki zasluži, da se ga zabeleži v knjigo avstrijskih junakov...
Srbija na Balkanu zapuščena.
Na Balkanu se nihče ne gane za Srbi,o. Črna gora je sicer mobilizirala, a ne upa začeti sovražnosti nasproti nam. Grčija se je izrekla za nepristransko. To je storila grška vlada, a grško časopisje že hujska, naj zahteva Grčija v Macedoniji Mon astir, ker je baje izključeno, da bi mogla Srbija obdržati v Macedoniji pridobljene okraje, Rumunija, čeravno je mobilizirana, še je tudi nepristranska in ne gane niti z mezincem, da bi pomagala Srbiji. Kako je z Bolgarijo, je znano. Pravi, da bo ostala nepristranska, a vendar že rožlja z orožjem. V celi Bolgariji prevladuje vojno razpoloženje. V seji ministrskega sveta je poročal vojni minister o stanju armade in izjavil, da je bolgarska armada zopet docela urejena ter pripravljena, da udari. Značilno za bolgarsko ljubezen do Srbije je tudi to. Srbski poslanik v Zofiji je nujno zaprosil, ko se je vrnil iz Niša, za avdijenco pri bolgarskem ministrskem predsedniku. A ta ga je pustil 3 dni čakati in ko ga je sprejel, se je vedel skrajno mrzlo. Avdijenea 'je trajala le 10 minut.
Veliki nered na Srbskem.
Iz Petrovaradina se poroča, da se je tam prijavilo 8000 dezerterjev iz Srbije. Spravili so jih v Komora in v Arad.
V celi Srbiji je proglašeno vojno stanje. Vlada prosi deželo, naj zaupa v armado. Med kmečkim ljudstvom vlada velikanski strah in strašna zmešnjava. Vse je vznemirjeno ' in razburjeno.
Srbi so svoje, izgube v obeh balkanskih vojskah nadomestili s tem, dal so v svojo vojsko uvrstili može in mladeniče iz nov,o osvojenih pokrajin. A med temi novimi srbskimi vojaki je velika večina (skoro Štiri petine) nesrbsldh narodnosti, ki so Srbom in Srbiji skrajno sovražne. Bolgarski Macedone! v srbski vojski ,so bili toliko pogumni, da so svoje bolgarsko domoljubje očitno kazali ter so se mnogfi celo branili priseči. Lahko se reče, da je v sedanji srbski vojski do 50.000 nezanesljivega), Srbiji sovražnega moštva. .To moštvo komaj1 čaka prilike, dai bi za-moglo dezertirati ali pa Srbom pripraviti še druge neprijetnosti.
Albanci, ki so pobegnili iz Nove Srbije v Albanijo, ker so jih Srbli grozovito stiskali, ' se pri-pravljaijo, da vpadejo v srbsko ozemlje in se maščujejo. Znani albanski četaš Isa Boljetinac navdušuje ljudi k vstaji in zbira nezadovoljneže. 'Pravijo,, da bodo zbrali do 30001 mož.
Obstreljevanje Belgrada.
Dunajski list „Neue Freie Presse“ priobčuje o dogodkih v noči od srede na četrtek izviren dopis iz .Zemuna, ki je dobil tudi uradno dovoljenje, da se sme priobčiti:
Vse kaže, da bomo doživeli hudo noč. V Zemunu so vse luči ugašnjene. Voz, ki se pomika iz vojaško stražo na kolodvor, mora na povelje ugasnili svoje svetilke iTudi Belgrad je brez luči, ki sicer tato prijazno svetijo k nam. Vse mesto je zavito v temo, samo na obrežju gorijo v dveh vrstah svetilke, ki se odsvitajo v temni Donavi. Tiho jie postalo, ,vse tiho. Samo na kolodvoru sopiha lokomotiva, ki bi naj vlak odpeljala v Novisad.
Ob bregu stoji mnogoštevilno ljudjsìtìvo, odrasli in otroci, ki tajno medseboj šepetajo in pričakujejo prihod monitorjev. iCe pridejo monitorji, je znamenje, da se bo boj ponovil, (Malo prej še smo gledali vroč boj.
Že rano popoldne so imele naše težke baterije artilerijski dvoboj s srbskimi baterijami, ki so bile postavljene pri Banjijci, j5 kilometrov južno od Bel-grada.
Deset minut pred 8. uro zvečer se je začelo pri mostu ob Savi, ravtno ko se je menjala naša predstraža, močno streljati iz pušk.. Kaj je bilo? Av-stro-ogrski aeroplan (zrakoplovni stroj), ki je prišel v smeri od Novi,sada, je 'plaval nad srbskimi postojankami in jih obsvetljeval. Kakor, sveteča se vojaška tiča je krožil visoko nad sovražnikom in je dajal naišiim topovom smer in cilj za streljanje.
Ob tem času se pridružijo puškam naši havbici. Njih ogenj, ki so ga bljuvali z občudovanja vredno natančnostjo, je kmalu prisilil nasprotno artilerijo, da je utihnila.
Kmalu potihne bojno gromenje.
Sedaj smo odšli na slabo razsvetljen kolodvor ter čakali nadaljnih dogodkov. Proti 11. uri ponoči so začeli monitorji metati luč. En monitor je zavozil v Savo in obstal čisto ob bregu Salve. Njegove napol sveteče svetilke so modrikasto oasvitale na nas. Dolgo se ni nič ganilo na monitorjih. Naenkrat pade z enega strel. Cisto najtančno se vidi, kako so granate vdarifo v spodnji del 'srbskih utrdb v, sav,-
sko-donavskem kotu, na severnem robu Belgrada. A kmalu se zasveti drugi in tretji strel. V Savi zasidrani monitor pa je metal luč doli do mesta.
Naenkrat je opaziti ob mostu živahno gibanje. V tem hipu začnejo naši podonavski čolni in ob bregu postavljene stro),ne puške brzo streljati. Smrtonosne kroglje pošiljajo v četo nasprotnikov, ki so jo obsvetljevali metalci luči, da so kroglje zagotovo našle svoj cilj. Nekoliko časa se vedejo Srbi, kakor da bi se hoteli ustaviti na nasprotnem bregu • in pa narn odgovarjati. Toda naše strojne puške naredifo v njihovih vrstah kmalu velike vrzeli in ker so začeli naši havbici sodelovati, so kmalu. zbežali s svojih postojank. Srbske izgube so jako velike; na bojišču so pustili mnogo mrtvih in ranjenih.
Boj na mostu, ki je bil istotako težak kot kratek, utihne. Luči monitorjev ugasnejo. Ladje, 'ki so so gibale kot ponočne sence, se potopijo'v popolno temoto.	j
Cez nekoliko časa se zopet kaikor zbl|iska; monitorji tipajo po sovražnem pobrežju.
Toda Srbi so po prvem naskoku, ki so ga nar redili, imeli oči vidno dovolj- Njih poskus, most popolnoma, razdreti, je bil krvavo odbit.
Naše čete se drže nad vso hvalo imenitno. Več kot 24 ur so stale v ognju in vsa prizadevanja Srbov,'polastiti se mosta,, so se izjalovila ob njih vrlini in čuječnosti.
Posebno se je odlikovala mala posadka finančne stražnice Burma' tik Malega Vojnega- Otoka, ki leži nasproti belgrajskemu pobrežju in je vsled' povodnji njega zveza z ogrskim bregom pretrgana. Ta posadka je morala vzdržati glavni napad sovražnih čet, ki so bile na ladijah ob belgrajskem pobrežju. Ko se je zmračilo in so posadko izmjenili, so marširali junaki posadke v svoje bivališče!, kakor da bi prišli iz vežbališča.
Proti 541. uri ponoči se je vnel nov boj na Sa-vinem mostu, v katerega so naši havbici krepko poi-segli. Edenajst šrapnelov. se je ustrelilo proti srbskim četam. V temni noči se 'je razločno videla pot strelov in se je čulo, kako so se razpočili. Monitorji, ki so bili v. bližini Velikega Vojnega Otoka, so streljali na mestni vrt v Tsopšiderju na jugovzhodni strani mesta Belgrada.
Proti y22. uri ponoči se je začulo močno streljanje pušk, ki je po petih minutah zopet prenehalo.
Ob 11. uri je korakala v Zemun nazaj,kompanija, ki je bila kot prejdstraža postavljena k Savi-nemu mostu in je stala v ognju polnih 24 ur. Obrst brigadir, ki je pričakal kompanijo pred vratmi vojašnice, je imel na hrabre vojake, ki so bili kot prve čete avstro-ogrske armade v ognju, kratek, podžigajoč nagovor. Pohvalil jih je za njih vstrajnost in poi-gnm. Moštvo je poslušalo z leskjetajd|či!mi očmi in nihče ni kazal sledu utrujenosti. Po oberstovem govoru je kompanija marširala s krepkim korakom naprej v bivališče.
Strašno poročilo.
Ruski poslanik vedel za prestolonaslednikov umor.
O smrti ruskega poslanika v Belgradu, Bart-viga, se še poroča od dobro poučene strani: Splošno se je z začudenjem opazilo, da se ruski poslanik v Belgradu, Hartvig, ni udeležil sv. maše-zadušmce za umorjenim prestolonaslednikom Franc Ferdinandom. Ko se je avstrijski poslanik baron Giesl vrnil v Belgrad, ga je Hartvig prosil za sprejem, da se opraviči glede očitanja, da se namenoma ni hotel udeležiti maše-zadušnice.. Hartvig je v pogovoru z Gieslom odločno povdarjal, da je prisostvoval maši-zadušnici in da je ob tej priliki imel pripet veliki križ Prane Jožefovega reda, na katerega je bil baje posebno ponosen, Baron Giesl je mirno poslušal, ko se le Hartvig razburljivo zagovarjal in mu je nato hladno odgovoril: „Prevzvišenost, ako mislite, da me boste z Vašimi smešnimi izgovori prevarali, se motite“,
V tem trenotku je potegnil Giesl iz žepa pismo Hartvigovo, v katerem mu1 je z njegovim lastnoročnim imenom- jasno in neizpodbitno dokazal, da je že poprej dobro vedel za sarajevski umor m njegove vzroke. Hartvig je bil s tem tako hudo zadet, da je skočil pokonou in je v zavesti, da se mn je dokazala krivda, se zvrnil vznak, zadet od srčne kapi. Da se naš poslanik na vse strani zavaruje, so se shranili vsi predmeti, ki so bili v Hartvigovi bližini, med temi tudi o-stanki onih dveh cigaret, kateri je Hartvig pokadil pri baronu Gieslu. Hartvig je namreß prosil desia, ko je prišel k njemu, če bi smel kaditi svoje cigarete, kar mu je Giesl tudi dovolil, Nadalje se je tudi po zaupniku potrdilo, da poslanik Hartvig pri baronu Gieslu ni ničesar zavžil.
V Nišu huda prede.
^Südslawische Korrespondjenz“' javlja iz Solije sledeče poročifo jz Niša:- (Za pondeljek tu sem sklicana izvanredna seja skupščine se tega dne ni mogla vršiti, ker večina poslancev vsled mobilizacije ni mogla priti pravočasno v Niš in se vsled tega ni mogla doseči sklepčnost. I Ministrski predsednik Pa šič In vsi člani kabineta z uradništvtom vred so tukaj. Svoje pisarne imajo deloma v, starem konatu, katerega so zgradili Obrenovdči, deloma v zasebnih hišah. iTiiji poslaniki, med temi tudi nemški poslanik pl. Griesinger, so za silo nastanjeni v tukajšnjih hotelih. Pričakujejo prihod prestolopaNledhika princa
Aleksandra in kralja Petra. V Nišu ni skoraj prav nobenih poročil o dogodkih v inozemstvu, ker je pretrgana brzojavna in telefonična zveza. Večina bel-grajskih listov se pripravlja na odhod v Niš. Tudi uradni list „Srpske Novine“ bodo izdajali v Nišu. Belgrajske banke so tukaj zopet začele poslovati. Vsled prihoda toliko ljudi so cene -stanovanj in živil postale neverjetno visoke. Bolgarski poslanik javlja brzojavno od meje, aa je tačas brez stanovanja in da stanuje s svojim uradniškim osobjem v nekem železniškem Vozu na kolodvoru v Nišu. Poslanik je zajedno naročil, da mu dopošljejo konzerv, ker primanjkuje v Nišu živeža,
Neka druga vest pravi, da je došel v Niš princ Pavel. Princ Jurij je po enodnevnem Vlivanju v Nišu odpotoval k svojemu polku.
S posebnim ukazom je proglasil1 kralj Peter mesto Niš kot novo srbsko prestolnico.
Hrvati so smeli prvi streljati.
„Neue Freie Presse“ poroča iz Zemuna:	Na
podonavskih monitorjih je vzbudila vest o napovedi vojne Srbiji med vojaštvom' nepopisno navdušenje. Vskliki na boj kar niso hoteli ponehati. Oficirji so poživljali vojaštvo na boj v madžarskih govorih, a hrvatske vojake pa je doletela čast, da so smeli pričeti prvi streljati.
Belgrajske utrdbe.
Belgrajske utrdbe so sicer zelo zastarele, vendar pa imajo še zmiraj nekaj odporne sile. Po večini so še iz časa avstrijskega gospodstva v letih 1718 do 1739 in obstoje iz zgornje in spodnje trdnjave. Gornja trdnjava leži nasproti Vojnemu otoku na 50 m visoki apnenčevi planoti, ki pada proti savski strani strmo navzdol, -Ob vznožju te planote, na bregu Do-razpadla spodnja, trdnjava. Utrdbe so bile nedavno nave in Save, ki se tu stekata, leži sedaj popolnoma preskrbljene s topovi.
Cesar zaupa armadi.
Ko se je peljal cesar iz Išla na Dunaj, ga je na kolodvoru v Linču pozdravil častniški zbor. Cesar se je od častnikov zelo prisrčno poslovil ter rekel: „Zelo me veseli, videti tu gospode, in v tej resni uri rečem, da zaupam na mišljenje, na hrabrost in na straj-nost armade“.
Prestolonaslednik pozdravlja vojaštvo.
Včeraj, dne 2. avgusta, je dospel prestolonaslednik Karl Franc Jožef s svojo soprogo v Budimpešto, da na povelje cesarjevo izroči v vojsko odhajajočemu vojaštvu cesarjeve pozdrave., a budimpeš-tanskcmui meščanstvu da se zahvali za domoljubno navdušenje 1 s katerim je sprejelo napoved vojske. Razume se, da je Budimpešt jako slovesno sprejel prestolonaslednika.
Dne 1. 'avgusta pa je imel prestolonaslednik v Dunajskem Novem Mestu na kadete, ki so bili nenadoma imenovani poročnikom, krasen nagovor, v katerem je rekel:	Ko se je pred tremi dnevi Njegovo
Veličanstvo naš premilostni cesar poslovil v Linču od vojaštvja, je rekel:	„(Zidam in zaupam na svojo
armado!“ Te besede našega naj višje g a vojnega poveljnika nas vse navdušujejo s ponosom. Obetamo in prisegamo v tem ■ resnem času: ’Vse za dom in za cesarja, za cesarja blago, kri! Njegovo Veličanstvo, naš premilostni cesar in gospod, naj živi!“ Živijo-klici, ki so sledili tem krasnim besedam, med mladimi poročniki niso hoteli nehajti.
Ne jokati — Da delo!
IJok in stok je povsod v vseh hišah ! Žalosti na*-vidaje ljudi, ki se tresejo ža svoje očete in za svpje sinove. Umevno je , iz prav človeškega stališča, da ihjti čuteče srce po svojih domačih. IToda malodušnost nikakor ni na mestu. Ljudje, poglejte si povsod vrle vojake vseh narodov! S pogumom, veseljem, navdušenjem gredo v boj za dom in cesarja! Posnemajmo jih vsi,, ki smo ostali doma! Prenašajmo junaško vse udarce, kj bi mogoče zadeli tega ali drugega! Udajmo se v božjo voljo in skušajmo z delom olajšati vse skrbi.
Kaikor nikdar poprej, je zlasti sedaj potrebno za slovensko kmečko ljudstvo, ki je ostalo na domovih, da pridno del a in obdeluje svoje polje,! Žene, starčki in otroci; vsi na delo, da, ne bodo polja zanemarjena! Gorje vsem, vojakom in onim, ki so ostali doma, če ne bodo kmetijo pridno in vestno obdelane. Vsi morajo skrbeti, da pridelajo mnogo pridelkov, ker jih rabimo tudi za celo armado. Skušajte z dobrim gnojenjem in skrbnim obdelovanjem njiv in polja tem več prijcMkov pridobiti iz rodovitne zemlje. Vsak košček je treba izkoristiti!! Vemo prav dobro, kako naporno je delo, ker ni mož-kih moči, niti ni konj, toda požrtvovalnost in pridnost žen, otrok in starejših mož bode nadomestila že vse ! Vsak naj dela z zavestjo, da se trudi za celoto, da žrtvuje svoje moči svojim bližnjim,, svoji domovini in olajšava bedo Vojakom, M ne smejo trpeti pomanjkanja pri svojem trpljenju. Ne pozabite tuidi na dolžnost, ki nam' jo nalaga sv. evangelij, da si posebno v sili drug drugemu pomagamo, da si priskočimo na pomoč in se podpiramo. Častita duhovščina in učiteljstvo na,j pazi na to, da poljedelsko delo na deželi gre svojo staro pot naprej. Sedaj je modrih mož in modrih svetovalcev krvava potreba, ki <• svetujejo našemu ljudstvu: Ne jokati, ampak na delo!
Izjemne postave za obmejne, dežele.
Za Galicijo, 1 bikov ino in za nekatere dele Sle-zije in Moravske so se izdale izjemne postave, ki nam dokazujejo v e liko r e s n ost položaja:
1.	Pravice 'političnih . uradov, preidejo na vrhovnega armadnega poveljnika. (Za’ Dalmacijo se je slična izjemna postava 'zelala že začetkom delne mobilizacije. 2. Določbe za izdajanje in pregledovanje popotnih listov (prehodnic) se poostrijo. 3. Določbe • o posestovamju orožja, municije in raznesilnih tvarin.
4.	Delovanje porotnih sodišč se ukine, na njih mesto Stopi sodni dvor, obstoječ iz šest sodnikov.
Za Dalmacijo se je izdala ministerijalna odred ba, s,katero se omejuje pomorski promet.
Kratek odlog (moratorij).
Uradno se razglaša: Splošna mobilizacija globoko posega v vse gospodarske razmere vseh slojev prebivalstva. Da se zabranijo vsled mobilizacije motenja v gospodarskem življenju, za to skrbijo državne oblasti. Po vzgledu drugih držav je tudi Avstro-O-grska odredila za prvi čas kratek odlog (moratorij) zasebno-pravnih obveznosti. Namen te cesarske naredbe je, da se zajamči mirni razvoj trgovskega in denarnega prometa. Naredba,! ki ne zadene javno-prav nih zahtev in obveznosti države same, se glasi:
Na podlagi paragrafa'14 drž, osnov, zak. z dne
21.	grudna (1867, drž, zak, list štev, 141 zaukazujem:
§ 1. Pred 1. avgustom 1914 nastale zasebnopravne denarne tirjatve, če so bile plačljive pred tem dnevom, se odložijo do 14. avgusta,, če so pa plačljive med 1, in 14. avgustom, se pa odložijo na, 14 dni, računši od dneva, kb so bile plačljive. Za menice in čeke, ki so plačljivi od 1. do 14. avgusta, se podaljša prezentaeijski rok in rok za protest za 14 dni. Pri preračunanju, kako dolgo traja plačilni odlog, se mora všteti dan pričetka plačilnega odloga in dan, katerega se neha plačilni odlog
§2. Določbe § 1 nimajo veljave 1. pri tirjatvah zneskov do 200 kron iz vložkov pri kreditnih zavodih ali tirjatvah od istih iz tekočega računa; 2. pri tirjatvah iz službenih in mezdnih pogodb; 3. pri tirjatvah Iz najemninskih pogodb; 4, pri tirjatvah rent in pri plačilu za oskrbovanje živil; 5. pri tirjatvah obresti in vnovčevanju glavnice iz državnih dolgov in pri državno-zajamčenih obveznostih. Vlada se pooblašča, da določi potom naredbe nadaljne izjeme,
§ 3, Za čas, za katerega so vsled plačilnega odloga plačilo podaljša, je. plačati poslovno ali pogodbene višje obresti
§ 4. Tir j an je plačilnih odlogov se ne všteje pri preračunanju roka za zastarelost in tudi ne pri postavnih rokih za odložbo tožbe.
§ 5. Z izvedbo to cesarske naredbe, ki stopi v veljavo z dnem razglasa (dne 1. avgusta 1914) pooblaščam mojega justičnega ministra sporazumno z u-deloženimi ministri.
Prestolonaslednikova soproga kuha sama.
Mobilizacija jo zadela tudi hišo prestolonaslednika Karl Franc Jožefa, Vsi moški uslužbenci v prestolonaslednikovem gradu s kuharjem vred so morali iti pod orožje. Prestolonaslednik mora biti sedaj zadovoljen z bolj skromno urejenim gospodinjstvom. Ko so kuhar in drugi uslužbenci odhajali, je rekel prestolonaslednik: „No, sedaj bo pač moja Soproga sama kuhala!“ ‘Vsi sloji so potemtakem prizadeti vsled sedanjih priprav, a prestolonaslednikova udahöst kaže, da je treba vse tožkofio iz ljubezni do pravične stvari, za katero se bori naša domovina, voljno prenašati.
Kako pišete vojakom.
Za časa vojske se za armai lo na bojnem polju ustanovi posebna vojna pošta, Važnejše določbe za poštni promet v vojski so sliedeče:
Z,a pisma in dopisnice. Častnikom, vojakom in odpoklicanim rezervistom se zamorejo odpošiljati dopisnice in pisma. V ta namen se upeljejo posebne dopisnice, takozvane „dopisnice za vojno pošto“, katere dobivajo vojaki Zastonj, zasebniki pa proti plačilu '1 vinarja pri poštnih uradih. Na pisma in na imenovane dopisnice ni pojtreba prilepiti n i t a kih znam K, Ta določba je stopila v veljavo s 1. avgustom t. 1.
Z vojnim poštnim uradom se zamorejo dopošil-jati (tudi listi, tiskovine, vzorci in Eupčijske listine, Te pošiljatve pa morajo biti opremljene z znamkami, kakor navadno.
Vsak vojak dobi, ko dospe na svoj določen kraj, svoj natančen naslov, oziroma številko vojnega poštnega urada.
Nedovoljene poštne pošiljatve. Z vojnim poštnim uradom se ne Smejo pošiljati priporočena pisma, nakaznice, čeki in paketi, naslovljeni na častnike in vojake.
Denarne pošiljatve. se zamorejo dopoŠiljati z vojnim poštnim uradom le potom denarnih 'pisem in ne več, kakor 1000 K.
Pošiljatve s pomanjkljivim ali nedovoljenim najslovom se ne dostavljajo.
Vsa nadaljna navodila je posneti iz dotičnih razglasov, ki so pribiti v poštnih uradih, po mestu, in v občinskih uradih. Ce. komu glede poštnih določb ni kaj jasno, morajo mu poštni uradniki dati potrebna pojasnila;
Založnik In izdajatelj : Konzorcij „Straža,"
f Profesor Magdič. Realčni profesor v p. in ravnatelj stenografskega urada v Zagrebu, Magdič, je bil naš rojak, doma od’ Sv. Križa» na Murskem polju. Odlikoval se je zlasti kot prvi jugoslovanski stenograf, ki je določil za. hrvatski in slovenski jezik stenografijo. Več let - je« urejeval stenografski! list. Zagreb mu je postal druga domovina, kjer je pa, z vesebem sprejemal slovenske goste, zlasti ožje rojake iz slovenske domovine. N. p. v, m. ! f
Umrl je na Polzeli dne 29. julija č, g., Franc Leber, vpokojeni župnik Sv. Janža pprij Dravogradu. Rojen je bil dne 25. septembra 1845! vi Braslovčah, v maišnika posvečen dne 23, julija 1871, Naj v miru počiva!
Imenovanje zdravnikov. Deželni odbor je imenoval za distriktnega zdravnikov V Sv. Trojici v Slov. gor., dr, Jarmerja.
Imenovanje živinozdravnikov. IŽivinozdravnik Peršuh v Braslovčah je dobil mesto v Trbovljah; ži-vinozdravnik Zavrnik je imenovan za Braslovče.
Deželni odbor štajerski je imel dne 31. julija skozi celi dan dolgotrajno sejo, v kateri je deželni glavarpovdarjal, da obe narodnosti v deželi pozdravljata odločen nastop presvetlega cesarja nasproti Srbiji; deželni odbor želi le, da bi bil junaški boj vrlih sinov štajerske dežele povsod vsem bojnim četam v vzgled in da dovede naše orožje do zmage, V seji so se vršila nadalje posvetovanja o raznih zadevah, ki se tičejo dežele in je potrebno raznih nujnih ukrepov vsled vojske. Med sejo se je javila splošna mobiliza-cija.
Posredovanje S. K. Z. «pri ees. namestnika.
Vodstvo S. K. Z. je javilo na višjem mestu vjeliko navdušenje slovenskega prebivalstva; Štajerskega za napovedano vojsko proti Srbiji’. Prosilo je zajedno cesarskega namestnika, da-se hitro podeli pomoč o-stalim ženam in otrokom, da se eksekucije ustajvijo, da se ne zaračunajo zamudne obresti glede zaostalih davkov in se gre povsod na roka posestvom, 1 ki so odposlala svoje sinove in gospodarje v vojsko.
Maribor. Učitelj na vinorejski šoli v Mariboru Anton deutsch je bil v zadnji seji deželnega odbora imenovan za ravnatelja kmetijsko šole v Grotten hofu pri Gradcu.
Cirkniea pri St.f liju. Občinske Volitve so o vržene v celoti. Vršiti se mora še enkrat reklamacijsko postopanje in volitve.
Nedeljski počitek v obrti. Namestnija v Gradcu je izdala naslednji razglas:	Glasom, cesarske
naredbo z dne 31, julija 1914 je do preklica odpravljen ves do sedaj obstoječi nedeljski počitek v obrti in trgovini, -	■■-’APr--".	‘ — i!; ■ -Na ■/	-u-v"
* Prodaja moke; riža in sladkorja na drobno. Da so omogoči koliko* mogočo enakomerno zalaganje z živili za vse sloje prebivalstva, se na podlagi točke 7 aesarske naredbe z dne 20. aprila ,1854 drž. zak., list št. 96, zaukaže za mesta, trge in industrijske kraje sledeče : V trgovinah na drobno se smejo sledeči predmeti le do gotove mere naenkrat prodajati: 1. Od vseh vrst moke in riža do 3 kg;. 2. od sladkorja do 5 kg, oziroma pri sladkorju v klobukih celi krobuk. Za naročila, ki so se izvršila pred. 1. avgustom 1914, ne velja ta naredba. Prestopki te naredbe se kaznujejo z den orno globo od 2 K do 200 K, ali z zaporom od 6 ur do 14 dni, kakor se pač zdi ena ali druga kazen po okoliščinah primernejša ali bolj učinkujoča: Ta naredba stopi takoj v veljavo.
Pomiloščenje vojaških zavezancev. Cesar je zaukazal naslednje pomiloščenje : Onim vojaškim zavezancem, ki so v preiskavi, ki so jih ‘‘zasleduje, ali ki so dezertirali pred razglasitvijo splošne mobilizacije. ali ki se niso odzvali vojaškemu pozivu, pod pogojem, da nemudoma izpolnijo svojo; vojaško dolžnost/ Pomiloščenje velja tudi za one v domovino se vrnivše izseljence,. ki so prekoračili že tretje naborno leto; podvrženi so pa vojaški službeni ‘dolžnosti le do 31. decembra tistega leta, v katerem dovrše 33. leto svoje ' starosti. Ce je kdo kriv poleg kažnjivih dejanj, za katera velja pomiloščenje, še drugih kaiz-njivih dejanj, mu to ne skvari pomiloščenja, če še ni bil obsojen ; za poslednje imenovana kaznjiVja dejanja pa ostane zanaprej odgovoren.
Ustavljenje in omejitev zasebnega prometa na južni železnici. Vsled zaukazane splošne mobilizacije se takoj ustavi na vseh progah južne železnice prevažanje zasebnega tovornega blaga;. Prevažanje civilnih oseb in prtljage pa se ustavi o polnoči od 5. na 8. avgusta. Glede civilnih oseb in prevažanje prtljage veljalo naslednje določbe: Dne 4. in 5. avgusta se bodo pripustile k prevažanju civilnih oseb in prtljage le one civilne osebe m le k onim postajam, na katere morejo priti potniki še pred 6. avgustom. 'Od 6. avgusta naprej se bodo prevažali zasebni potniki s poštniki vlaki le tedaj, če potujejo v korist vojaštvu ali v javno korist, kar pa morajo dokazati pri blagajni s posebno izkaznico, katero je izdala politična oblast. Izkaznica velja samo za enkratno vožnjo. One osebe, ki so kupile vozne liste še pred objavljeno splošno mobilizacijo in se vsled ustav-ljenja zasebnega prometa niso mogle istih posluževati,, lahko prosijo pri železniškem postajenačelstvu za podaljšanje veljavnosti kupljenega voznega lista.
Glede p r e v a ž a n j a z a s e b n e g a t o v o r-n ega blaga vsake; vojske veljajo sledeče določbe: Vsako zasebno tovorno blago, bodisi, da .je še na postaji oddaje, bodisi, da je bilo prevažanje med vož-
Odgovorni urednik: FRANJO ZEBOT.
njo ustavljeno, se da primernim potom odpošiljatelju na razpolago. Zasebno tovorno blago mora odpošilja-telj ozir. prejemnik takoj, ko je bil. o tem obveščen, vzeti, sicer se blago na strošške odpošiljatelja, ozir, naslovljenca spravi iz železniških vozov. Odpošiljate-Jji, oziroma naslovljenci, morajo blago takoj odpeljati od postaje, sicer se postavi, če ni v skladišču dovolj prostora, na prosto, ne da bi bila železniška uprava za to odgovorna. Pravočasno bo objavljeno, kedaj se bo zopet začelo delno ali redno prevažanje civilnih o-seb, prtljage, in civilnega tovornega blaga.
Kje je denar varen? V vojskinih časih je denar najbolj var,on v posojil nicali. V posojilnicah ga ni mogoče ukrasti in izgubiti. fOjglejte si ljudi, ki vas hujskajo, naj vzamete denar iz posojilnic, prav gotovo Špekulirajo na vaš denar. Najboljše pa bo, ako jih naznanite sodniji, da jih zaprejo. Hujskanje proti denarnim zavodom je kažnjivo.
„Marburger Zeitung“ in njena pisava. V imenu S. K. Z. se je te dni Odločno protestiralo pri o. kr. namestniku grofu Claryju radi zahrbtnih napa-dov na slovensko častito duhovščino, kj je glavni vzdržitelj dinastičnega čuta in domoljubnega mišljenja slovenskega ljudstva, Naiše ljudstvo je globoko verno in vneto za cesarja in svojo državo, kar je še zlasti sedaj pokazalo povsod ob ‘priliki mobilizacije. To stanje je utrdila med ljudstvom častitih duhovščina, zato ne zasluži grdih napadov od strani takega lista, kakor je „jMariburgerca“1, ki se s Svojim vsenemškim mišljenjem nikdar ni skrivala.
Uradno nastavljene cene živil. Že zadnjič smo poročali o uradno nastavljenih cenah živil. G. kr, štajerska namestnija je vnovič izdala odlok, v katerem opozarja, da bi se strogo kaznovali oni, ki bi se ne držali določil glede uradno nastavljenih cen za živila. Opozarja dalje na določbe paragrafov 482—484 kaz. zakona, glasom katerih bi zapadli strogim sod-nijskim kaznim vsi oni trgovci in obrtniki, kateri bi skrivali svoje zaloge, ali ki bi ne hoteli vsakomur prodajati živil. Prvikrat bi zapadli kazni 20—100 K, drugikrat kazen v dvojni izmeri in v tretjem slučaju bi se jim odtegnila obrtna pravica. Ce bi pa zakrivanje živil povzročilo javne nemire, bi se dotičniku že kar v prvem slučaju odtegnila obrtna pravica, vrhu tega bi bil še kaznovan *s strogim zaporom od 1—6 mesecev. Skrivanje živil vojaškim oblastim bi pa imelo za posledico, da se odvzamejo vse zaloge blaga. .
Češki grof Harrach, ki je spremljal umorjenega prestolonaslednika Franca Ferdinand s svojim avtomobilom po Bosni, je dal » sedaj svoj nov avtor mobil na razpolago vojni upravi. Ko se je grof Harrach v sredo, dno 29. julija, pripeljal s svojim avtomobilom v hiesto Travnik v Bosni, i so 'domoljubnega grofa tamošnji Hrvati navdušeno pozdravili, mu u« stavili avtomobil*» grofa pograbili na roke in ga nosili po nlicah. Gospe in deklice so ga obmetavale z rožami.
Sokolska društva prepovedana. C. kr, deželna vlada na Kranjskem je začasno ustavila delovanje vseh sokolskih društov na Kranjskem.
Liberalni Ust ustavljen. Kranjska dež, vlada je ustavila izhajanje slovenskega liberalnega lista „Slovenski Dom“, ki ga je urejeval, liberalni kričač Ribnikar.
*	Brezplačni pouk v vseh vojaških zadevah v Celju, posebno v zadevi podpor za družine rezervistov in črnovojnikov, sploh v vseh stvareh, ki se tičejo vojske, vpelje S love n. s k a K m e č k a Z v e -za in S trakovna Z v o z a dela v c e v; uradovalo se bo do preklica vsak dan v Celju, hotel „Pri belem volu“, I, nadstropje, in sicer dopoldne od 9, dp Yèn. ure, popoldne pa od 3. do 4. ure. Za sedaj vodi pouk p o s 1 a n e c d r, B e n k o v i č ; tudi. na deželi se bd po potrebi priredilo: v’ določenih časih tak pouk.
*	Poziv kmetom! 'Osrednji odbor c. kr. kmetijske družbe in Zveza kmetijskih zadrug poživljata avstrijske kmetovalce, naj pravočasno, in sicer kakor hitro mogoče, spravijo poljske pridelke, da ne bo vojaštvo in prebivalstvo trpelo pomanjkanja. Delavskih moči je manjkalo že poprej vsepovsod, danes pa. ko je zamenjal krnet plug z mečem, da brani ogroženo domovino, čuti se to pomanjkanje tem bolj. Da se temu pomanjkanju deloma odpomore, nabirali se bodo v Mariboru in okolici za poljsko delo zmožni šolski dečki, ki vstopijo pri kmetih kot pomožne delavne moči za, Časa vojske. Župnijski in občinski uradi mariborske okolice na levem breg u. D r a v e se prosijo, da naznanijo to istim kmetovalcem, ki potrebujejo pastirja, pomožnega delavca pri spravljanju sadja, otave, krompirja itd., učitelju F. T .i oh temval ln e r-i u. Maribor, Kokosohineggov drevored 123 (poleg šole).
Poštnine prosta pisma za čas vojske. Vsa pisma, ki jih v času vojske oddajo na pošto vojaki na bojišču ali ki se pošljejo od doma istim na bojišče, so poštnine prosta. Pismo ne sme biti težje ko 100 gramov.
Zadnji brzojav.
B^rolin. 2. avgusta. Ruskemu poslaniku Swerbejevu je dostavila nemška vlada potni list. Vojska je torej neizogibna,
Berolin, 2. avgusta. ' Francoski zrakoplovci vrgli bombe v okolici Norinberga, čeprav Francoska ni napovedala vojska. Francija posega že v vojsko.
JTlsk tiskarne sv, Dirila v Maribora,