Stev. 45.	7 Mariboru, dne 9. novembra 1905.	Tečaj XXXIX.
--.f>
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, za pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijske deželo 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na : Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se pošilja do'odpovedi. — Deležniki „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 v. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se no vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. — Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 v, za dvakrat 25 v, za trikrat 35 v. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede opoldne. — Nezaprte
reklamacije so poštnine proste.
Živinske zavarovalnice.
Da bi pospeševalo kmetijstvo posebno pa živinorejo, jo izdalo ministrstvo vzorna pravila za živinske zavarovalnice, ki naj bi bile pripomoček pri snovanju zavarovalnic in z vsebino kojih hočemo površno seznaniti naše čitatelje.
Samopomoč je jedno izmed onih sredstev, ki morejo kmeta rešiti iz onega žalostnega položaja, v katerem se danes nahaja. Radi tega naj se snujejo živinske zavarovalnice v znamenju samopomoči na podlagi medsebojne vzajemnosti. Člani zavarovalnice naj se smatrajo za člane velike družine, v koji je vsak član navezan na drugega in je dolžan vsak član drugemu članu v nesreči pomagati. Vse člane vezati mora medsebojna ljubezen, ako hočejo, da bo vspcvala zavarovalnica.
Zavarovalnico se lahko osnuje, če se je prijavilo najmanj 50 živinorejcev, ki imajo najmanj 100 goved, ki so sposobna za zavarovanje. Član te zavarovalnice more biti vsakdo, ki se v dotičnem okolišču, za kojega je ustanovljena zavarovalnica, peča z živinorejo. Člani ne morajo postati: 1. oni, ki imajo za jednake nezgode zavarovano svojo živino že pri drugi zavarovalnici; 2. oni, ki kupču-jejo z živino, v prvi vrsti živinski prekupci; 3 člani pa ne morejo biti tudi oni — in to je posebno važno —, ki zanemarjajo svojo živino, ki jo ali preslabo krmijo ali pa premalo varujejo pri delu in jo na ta način ugo-nabljajo.
Za zavarovanje nesposobna so živinčeta, ki so 1. se bolna; 2. ravno prebolela bolezni; 3. živina iz hlevov, v kojih je razsajala kužna bolezen in se uradno še ni proglasilo, da ni nobene nevarnosti več; 4. živina, ki je preveč zanemarjena; 5. živina iz onih hlevov, v koje
LISTEK.
Kolera.
Veliko razburjenje je vladalo v mestu Cigora. Glas o koleri se je razširil po bliskovo po vseh glavnih in tudi zakotnih ulicah, ljudstvo je letalo po trgu kakor brez glave. Fija-karska kljuseta so nervozno privzdigovala ušesa, kakor bi slutila bližajočo se nesrečo. V mestnem vrtu so se pogovarjali razni ljudje o koleri, med njimi tudi čuvaj Pepi, kateri je vedel posebno veliko povedati o tej čudni bolezni.
„Kolera", dejal je, „tamtarata", to vam je pravi hudir. Človek postane kar suh in posebno grlo; seveda je to ena najhujših bolezni, kar si jih more človek misliti. Veste, jaz sem jo že večkrat imel, posebno ko sem bil pri „zibenundfircgarjih"; takrat me je davila in davila, in vse grlo se mi je bilo izsušilo".
Vsi so se čudili taki učenosti. Celo slušatelji mestne visokošole so občudovali globoko in temeljito znanje njegovo. Filozof Kokodajs, ki je študiral že dvajset semestrov, je celo dejal, da se da ta razlaga primerjati z razlagami cerkvenih očetov in sedmih grških modrijanov.
Tudi po gostilnah ni bilo boljše. Povsod
se postavlja tržna živina in 6. živina živinskih prekupcev.
Tudi glede starosti živine, v koji jo je moči zavarovati, je natančno določeno. Zavarovati se ne more goved pod 3 meseci in ne nad 12 leti.
Kdor hoče svojo živino zavarovati, mora se oglasiti pri načelstvu, ki ukrene vse potrebno za njegov sprejem. Živino, ki je uže zavarovana, ceni posebna komisija in na podlagi te cenitve se določijo tudi prispevki, ter v slučaju nezgode tudi odškodnina.
Zavarovalnice so lahko za govejo živino ali pa za konje. Okolišče, na koje se razteza zavarovalnica, je lahko večje ali manjše ter se določa v vsakem posameznem slučaju po krajevnih razmerah.
V taki zavarovalnici ima vsak član dolžnosti in pravice. Glavna dolžnost vsakega člana je plačevati letne doneske in v slučaju potrebe tudi izvanredne prispevke. Ako je namreč v jednem letu veliko nesreč in se vsa škoda iz rednih letnih doneskov ne more pokriti, dolžni so člani plačati izvanredne prispevke v pokritje škode. Nasprotno pa, ako iz rednih letnih doneskov kaj preostane, dene se ta prihranek na stran in se v slučaju obi-lih nezgod pokrijejo izvanredni izdatki, ne da bi morali člani plačevati zato posebne prispevke.
Glavna pravica vsakega člana obstoja v tem, da sme vsak čian za poginolo živino zahtevati odškodnino; pravico ima se udeleževati občnih zborov, tamkaj govoriti, staviti predloge in dajati nasvete, katere vpošteva odbor ozir. načelstvo.
Vspešno delovanje zavarovalnic pa je po našem mnenju v prvi vrsti odvisno od načel-stva. V načelstvu morajo biti osebe, ki so
razburjenost! Poglejmo v gostilno gospoda Pe-telinčka. Tam v kotu sede štirje visokošolci; vsi so preplašeni, kajti medicinci so in sedaj jih čaka naloga reševati ubogo človeštvo iz rok krute smrti.
„Hm, prav hudirjeva bode; profesor Kefo že ves teden nekaj godrnja o bacilih in bakterijah, jaz se kar bojim", pravi dijak Kislica, „da se tega vraga ne nalezem kje. Pijem sicer trikrat več kot prej, a vendar človek ni brez skrbij".
„Ej, gospa Kokoška", pravijo gospej Pe-telinčkovi, „menda ga ne bodemo dolgo tako-le smukali. Smrt nas bode pobrala, smrt, in toliko vinca bode še ostalo! Brrr ..."
Isti dan je zvedel tudi mesmi sluga Hehač o grozni nesreči, ki je pretila mestu. Napotil se je proti večeru k županu Mezetu, ki je takrat slavno vladal mesto Cigora, kakor še nikdo pred, in nikdo po Kristusu.
„Dober večer jim Bog daj, gospod župan", dejal je, ko je vstopil. „Nekaj važnega imam za nje, gospod župan, in pokorno naznanjam, da pride v kratkem kolera v naše mesto in pomori vse prebivalce, rogato živino in konje".
„Kaaaj ?" zategnil je župan Meze.
„Je tako. Celo mesto govori o koleri, jaz sem zvedel to se le danes zjutraj, pa sem si mislil, čemu boš hodil zjutraj h gospodu žu-
pripravljene popolnoma se žrtvovati, a imeti morajo tudi za to vse potrebne zmožnosti. Brez dobrih voditeljev ni dobrih sadov.
Najbolj zmožni, da prevzamejo načelstvo, so na deželi duhovniki in učitelji.
Posebno lahko pride na ta način učitelj do sodelovanja v gospodarskih stvareh. Kmet, ki ne zna ravno prav dobro svinčnika ali peresa vihteti, hvaležno sprejme pomoč, tu so vrata, ki se odpirajo učitelju k zaupanju ljudstva. Pri takih prilikah dobi učitelj vpogled v gospodarske odnošaje ljudstva in v tem za-more ljudstvu ne samo svetovati, ampak tudi dejansko pomagati. Ako bo učitelj na ta način pomagal ljudstvu, rastel bo njegov ugled in spoštovanje od strani ljudstva in to more le ugodno uplivati na vspehe v šoli.
Oni, ki hočejo našemu ubogemu kmetu pomagati na tem polju in se čutijo za to poklicana, naj zahtevajo pri glavarstvu svojega okraja izvod pravil, kjer bodo dobili tudi vsa potrebna nadaljna navodila.
Na delo torej za zboljšanje žalostnega položaja našega kmeta.	D.
Politični ogled.
V deželnem zboru štajerskem se je
dr. Hrašovec pritožil, da vlada na ljubo nemškutarjem razveljavlja po večkrat občinske volitve ter tako dela stroške občini in nepri-like volilcem. Dr. J u r t e 1 a je predlagal, naj se spremeni občinski red.
Jugoslovansko vprašanje. V deželnem zboru Kranjskem je dr. Šusteršič omenil} da je treba Slovencem na Kranjskem dalekovidne, jugoslovanske politike. Nemške poslance je to
panu, ko imajo druge opravke; raje pojdi lepo zvečer".
„Sedaj je dobro. Le pojdi nazaj; jutri pridi zgodaj k meni, da ti dam naročila —".
Gospod Meze je ostal sam. „Hm, hm, kolera! Huda bolezen — iz česa že nastaja?
—	— A, iz gnjilega in nezrelega sadja — pa tudi od drugod lahko pride — a pa ne,
če to uničimo, smo dobri--tako — ne
nekaj drugače — da pač tako je dejal tudi profesor Kefo in on se razume na take stvari.
—	Da, jutri moramo imeti sejo —".
Komaj se ie drugo jutro vzbudil, ga je že čakal sluga Hehač in sprejel od njega po-vabilne listke za vse starešine in tudi za profesorja Kefota in mestnega fizika Kulona, ki je bd takrat posebno na glasu in predaval je tudi na univerzi po trikrat na teden o — žveplu.
Potem se je odpravil gospod župan v občinsko hišo. Ni mu bilo treba dolgo čakati. Prišli so vsi in možato posedli po stoleh.
„Gospoda moja", otvoril je župan sejo, „velika nevarnost preti našemu mestu. Kolera se bliža hitrih korakov in jaz mislim, da je treba sedaj hitro posegniti vmes, sicer nas vse podavi, in gorje potem kraju in deželi. Sinoči sem bil sicer mnenja, da bi mesto obzidali, a ker se dandanes s „kanoni" lahko vsako zi-dovje podere, sem se odločil, da zatremo to
hudo vjelo in Lukman je sumničil, da to ni domoljubno stališče. Dr. Šusteršič je odgovoril: „Jaz se ne bi pečal z Luckmanom, če ne bi bil izrekel tudi nekega smpničenja, češ, da so njegovi pristaši Avstrijci, kakor bi mi ne bili. — To je storil Luckman radi tega, ker sem dejal, da je treba tu delati jugoslovansko politiko. — Hrvatje žive ravno tako pod habsburško krono in če se z njimi hočemo združiti in zasnovati slovensko hrvaško državo, je samo ob sebi umevno na podlagi hrvaškega državnega prava pod habsburško dinastijo. Če bi Luckman študiral hrvaško državno pravo, bi moral vedeti, da se opira na pogodbe izvirajoče od avstrijske vladarske hiše."
Za splošno in enako volilno pravico so se vršili minoli teden, posebno v nedeljo, shodi po celi Avstriji. Priredili so iste krščanski socijalci in soeijaldemokrati. Medtem ko krščanski socijalci mirno, toda resno in nujno hočejo pribojevati to pravico za nižje ljudstvo, delajo soeijaldemokrati z grdo, surovo nasilnostjo. Po svojih shodih so naredili po mestih obhode, kjer so kričali in vpili. Ko jih je pa policija ovirala, je pa prišlo do krvavih spopadov. Najhujši so bili na Dunaju in v Pragi, kjer je več ljudi mrtvih, na stotine pa ranjenih.
Dunajsko vseučilišče je zaprto in pouk ustavljen za nedoločen čas, ker je prišlo do nemirov med nemškimi in nenemškimi dijaki. Nemški dijaki so zopet nesramno napadli Slovane. Slovensko vseučilišče je potrebno.
Na Ruskem se nemir še ni polegel, čeprav so dobili ustavo. Mnogi sedaj niso zadovoljni s tem, ampak hočejo ljudovlado. Plaz, če je enkrat v teku, se ne da tam ustaviti, kjer bi človek to hotel.
Dopisi.
Studenci pri Mariboru. (Pogreb posilisocijaldemokrata.) Dne 30. okt. popoldan spremljali smo k večnemu počitku dobrega očeta Janeza Keizera. Bil je vrl katoliški mož in priljubljen delavec v tovarni. Dan pred smrtjo je še ondi delal. Prišli so seveda tudi tovariši, med temi soeijaldemokrati, katerih se tu pri nas skoro vse boji. Predno so rakev prinesli iz hiše vun, da jo
| duhovnik blagoslovi, so položili nanjo običajni venec, na katerega so hoteli pripeti rdeč trak v znamenje, da je bil rajnki socialdemokrat.
Tedaj stopi pogumna hčerka rajneega pred nje in odločno izjavi: „Venec hvaležno sprejmem, rdeči trak pa takoj odstranite, drugače se jaz in moja mati ne udeležive pogreba! če so bili moj oče socialdemokrat, so bili le prisiljeni, ker jim niste dali miru!" Soeijaldemokrati so se tej odločni zahtevi vdali in rdeč trak v žep djali; pristavili pa so, da ne dajo nobene podpore.
Posnemanja vredna vrla katoliška zavest dobre hčerke. Tembolj, ker tukaj na Studencih hira katoličanstvo, protestantovski duh vse-nemcev in socialdemokratov pa hoče prevladovati.
Sv. Jurij v Slov. gor. (Naši p o s i-1 i n e m c i.) Ta dopis je v tesni zvezi z volitvami v okrajni šentlenarski zastop. Volitve, kakor že znano, so častno in zmagoslavno dovršene za nas Slovence. Nasprotniki leže na tleh osramočeni, pobiti. In to kljub svoji dtvji in strastni agitaciji. Naši volilci so nastopili tako zavedno, združeno in edino, da so ob njihovem nastopu nasprotniki kakor politi ku-žeki begali semtertja. Zdatno so pripomogli do tako veličastne zmage veleposestniki iz župnije Sv. Jurij v Slov. gor., katerih je skupno 28. Izmed teh je bilo naših 20. Izmed ostalih osem se jih volitve ni udeležilo pet, trije so volili nasprotno. In tem naj bodo v žalosten spomin posvečene sledeče vrste.
Pavalec Jurij, starček okoli 80 let, je vobl proti Slovencem, to je proti poštenemu slovenskemu kmečkemu zastopu. Kaj vas je vendar napotilo, da ste že dan poprej odšli v Šentlenart? Morebiti ste se zbali, da bi ne mogli priti pravočasno na volišče. Pa bili ste zelo goreči! Prvi ste prišli, zadnji ste iz volišča odišli. Kako žalostni ste čakali po volitvah in ste se tolažili: Bog ve, menda bo pa treba še enkrat voliti, da b; mo videli, kateri so te zmagali. Ej, ej, kako je pač svet nehvaležen! Ti dobri nemškutarji vam niti povedali niso, da so slavno propadli, sicer bi vas ne bili pustili, da ste tam čakali. Pa se niso več zmenili za vas. In kako žalostno ste korakali domu! Ste pač menda premišljevali svojo ne-spamet. Prav ste imeli! Le pomislite, da pač ne bo te več delali neprilik slovenskim kmetom, med katerimi živite. Delajte rajši pokoro za
bolezen na drug način. Bolezen ta pride namreč iz sadja, in sicer gnjilega in nezrelega, a tudi v zdravem sadju lahko tiči. Poživljam vas torej, da odločite danes, da ee ne sme več prodajati sadja na našem trgu, in da ga tudi nikdo ne sme jesti, ker sicer zapade kazni treh — ne, da se bodo bali, recimo štirih šmarnih petič. Piosim sodaj če ima še kdo kaj opomniti!"
In vzdignil se je profesor Kefo: „Dober io zares pomenljiv za napredek našega mesta se mi zdi sklep našega gospoda župana, a jaz bi ga razširil še na druge stvari in ne samo na sadje. Kakor mi je znano, so bacili tudi v kruhu in drugih jestvinah, torej predlagam, da se povsod pazi na red in snago in da se določi za to posebna komisija".
Predlog sprejet. V komisijo so bili voljeni sledeči gospodje: Župan sam, oba izvedenca in dva starešine. Koj po kosilu so začeli svoj plodonosni posel. Stopali so svečano po mestnih ulicah, za njimi sluge z občinskim košem.
Prvo so stopili v prodajalnico jestvin, nad katero je visel nadpis:
Peter Griže Prdaje blagu, Cev dan za dnarje Jutre taku.
Ustrašil se je Peter, ker ni pričakoval takih gospodov pod svojo streho. Pa hitro se je ojunačil, natočil vsakemu en „štamprl" brinovca, in gospodje so koj pokazali lepši obraz. To je opazil tudi on in natočil je drugi glažek in tudi tretji.
„Gospod župan, ta je najboljši, kar ga imam. Pa morda bodo še enga".
„I nu, pa nalij".
Sluga Hehač je potem pregledal prostore in iskal gnjilih ostankov jedil in pijač, a slednjič se je vrnil s praznimi rokami.
Gospod župan je ukazal zapisati v protokol: „Peter Griže, vse v redu; o koleri niti sledu". Odšli so dalje.
Pek Smukvica jih je že čakal pri vratih. Uljudno se je priklonil in pozdravil komisijo. Mestni fizik Kulon je potem hotel videti prostore. Peljal ga je sam gospodar, in ko sta bila sama, zašepetal je gospodu nekaj o mesečnem plačilu za kruh, kar je očividno vplivalo. Nič več ni hotel gospod brskati po predalih in policah, ampak obrnil se je in dejal, da je vse v redu.
Odšli so dalje na mestni trg. Bil je že prazen, le stara babnica je čepela še tam pri košarici z breskvami.
„Ah", ušlo je vsem iz ust, ko so zapazili sadje in planili so po košarici, kakor lačni volkovi: „V imenu postave, katera nam zapoveduje skrbeti za zdravje občanov, moramo odnesti te škodljive breskve in jih javno po-mandrati —".
Zmagonosno so šli potem nazaj, naravnost k županu, kateri jih je povabil na večerjo. Pilo se je in jedlo, dokler niso bili vsi trdi in nabiti.
„Hola, Urša", pravi župan svoji ženi, „prinesi gor tiste breskve; menda bodo dobre v vinu".
Drugi dan so v mestu Cigora zažgali na glavnem trgu koš, v katerem je bilo „okuženo" sadje, in tako zatrli pretečo kolero---.
„Gorica".
različne svoje grehe, ki ste jih storili v narodno - gospodarskem in zlasti političnem življenju slovenskemu ljudstvu. Ste nas razumeli? Pa brez zamere!
Drugi patron je Janez Rojs, ali kakor se on podpisuje Ruess. Pravijo, da rad vidi tudi ime Roies. Zdaj pa čuk naj ve, katero je pravo! Toraj ta Rojs je tudi volil s „fuu-farji". Je bil tudi njihov kandidat. Kako je mogočno marširal mimo nas; misleč si: le počakajte, vi „terjavi" kmetiči, jaz „gospod" Raess, ko bom izvoljen, vam bom že pokazal in strune napel, da bote skakali, kakor vam bom jaz „naprej žvižgal", jaz gospod Roies, da bote vedeli, kdaj ste me zlasti vi, preklicani Partinčani, posadili taKb brezčutno raz županski in celo mimo odborniškega stolca. Pa vsa vaša jezica vam ni nič pomagala. Vsa vaša modrost, ki jo zajemate iz ptujske krote, vas ni rešila zopetnega poraza. Ali se res ne bote spametovali? Ali ne izprevidite, na kateri strani je resnica in pravica? Nekdaj ste bili vrl mož, zlasti ko ste prišli v našo župnijo, a po ničvrednih, brezbožnih in narodno izdaj-skih listih ste postali to, kar ste danes, človek, ki nima pristopa v noben naroden zastop. Nazadnje ste še tako smešni, da opravičujete svoje postopanje stem, ker ni bilo g. kaplana k vam v zbirco. Prijatelj, bili so časi, ko niste poznali vi g. kaplana, ne on vas, a vendar ste v Ptuju strastno agitirali proti slovenski stvari. Kdo pa je bil takrat kriv? Sicer pa vedite, da ne potrebuje duhovnik niti zrna od take hiše, ki jo okuža tako podel, tako gnjusen list, kakor ga imate vi in v katerega bolj verujete, ko v nedeljski evangelij, katerega sicer malokedaj slišite. Spametujte se, če hočete kedaj še postati ugleden mož in ne bo potrebno begati in skrivati se vam pred poštenimi Slovenci kakor plahemu zajcu v hosti.
Tretji v tej žalostni kompaniji je bil Dominik Koser, a kaj smo pisali — Herr Kossar — smo hoteli reči. Tudi to je čuden mož žalostne zgodovine. Kot župan se je bal, da bi ga vrli možje ne prevrgli. Zato je vršil volitev popolnoma Da tihem. Bilo jih je baje celih sedem pri volitvi. Najrajši bi bil izpodrinil tudi par zavednih mož, pa kaj si hočete. Je pač težko, če imajo v eni roki več okrog-Ijega, ko on v vseh svojih globokih žepih. Toraj gospod Kossar so tudi volili z gospodi „fiinfarji". Ni čuda, saj so bili njihov kandidat in nobel so se pripeljeli. Dva mala, siva sta bila vprežena. Teremtete, je to dirjalo! Pa je bilo tudi potrebno, — kdo bi bil sicer dobil dolg nos ? Gospod Kossar so ga hoteli imeti! Potem ga pa imej! Ali se nič ne sramujete svojega dejanja? Gospodovati ste mislili z nemškutarji nad slovenskim kmetom ? Da, sedaj se jezite in obžalujete, zakaj niste doma ostali. Zdi se nam, da ste sedaj obsedeli med dvema stoloma. Boljše bi že bilo, da bi bili na stolu doma premišljevali: ti precartani Dominik, kako hvaležen moraš biti slovenski posojilnici in svojemu dobremu sosedu, z njunim denarjem si postal gospod in Herr Kossar. Zatoraj Dominik, ti ne greš na volišče, boš rajši doma ostal, si boš vest izpraševal ter svoje narodne in nerodne grehe prerešetaval,
—	in se pobojšal. Pa tega niste storili! Morebiti bo zdaj boljše. Mi vas pa pomilujemo, ker ste tako nevedni in zaslepljeni, da ne izprevidite, da vas imajo lenarški in trojiški nemškutarski prijatelji samo za moža, ki ga nategujejo, sučejo in vrtijo, kakor hočejo. Posnemali bi bili našega „gospoda Petra", ki ni šel volit, je pa tudi najbolj pameten med vsemi posilinemci, in ima pameti več v svojih špe-hastih hlačah, kakor vsi šentlenarski nemškutarji v svoji nobel — paradi. — Premislite in ravnajte se po temi
Pisali smo te vrste, da svet izve, da tudi pri nas ne manjka nasprotnih mož. Resnica naj pride na dan! Če se je bojite, ste še veliko manj vredni in sposobni, štuliti se med politične može. Prostor za take ljudi je med
—	ničlami.
Iz Slovenskih goric. (Razno.) V
začetku pretečenega meseca se je opravljalo veselo delo v vinogradih in stiskalnicah, kar že ime meseca pove. Letos je bilo izredno lepo grozdje, ker je ugajala poletna vročina. Posebno pa se imamo zahvaliti peronospori, ki ni nastopila s svojo škodljivo močjo, ali zavoljo suše ali vsled skrbnosti vinogradnikov, ki so škropili ob pravem času. Kako lepo poplačan trud in delo celega leta, ko so bili sodi polni sladkega mošta! Morebiti bo kdo mislil, da bo vinogradnik sedaj mirno užival sad svojega truda! Ali temu ni tako! Vsak vinogradnik ima večjo ali manjšo kmetijo, plačila velika, zato že zdavnaj ve za vsak krajcar, kam ga bo moral dati, če bo dobil kaj za vino. Toda pomislite na nesrečo za vinogradnika! Nihče se ne oglasi za vino in če pride kdo, ga hoče imeti skoraj zastonj. Ti brezvestni barantači obljubujejo slepo ceno 16—18 v za liter. Denarji morajo, biti za davke in druge potrebščine; zato še gre včasih ubogi vinogradnik ponujat takemu barantaču svojo zlato vinsko kapljico. Gre potrt in žalosten, kakor bi šel denarja na posodo prosit. Pogodita se za slepo ceno. Barantač ima velike dobičke, kmet pa solzan misli na svoje lepe nade, katere je gojil celo leto. Zdaj mu je splavalo to upanje zopet po vodi. Pošteni kupci, oglasite se! V Slovenskih goricah je veliko dobrega, nekrščenega vina!
Sneg je letos zopet bel. Čeravno je lepe barve, pa ga le nismo z veseljem sprejeli, ker se imamo pozne pridelke zunaj. Na drevju je sneg veliko škode naredil.
0 g. Šijancu, ki je prej razširjal nem-skutarskega „Štajerca", sedaj pa je postal naenkrat narodno radikalen ter razširja „Slov. Narod", pa še bomo prilično govorili zelo važno besedo.
Od Sv. Jurija ob Ščavnici. „Štajercu" ni povoljna izjava iz Trbegovec v štev. 42 „Slov. Gosp." od 19. oktobra v obrambo moje osebe in g. Štuheca. „Štajerc" se moti; jaz nikakor nisem vplival na sestavo te izjave, iz „Gosp." sem jo še le zvedel, nobenega podpisa nisem povzročil. To izjavo so dali na-rodno-katoliški poštenjaki iz proste volje, brez vsakega vpljiva ali pritiska od kake strani, ravno zato je tem večje veljave. Če mi kdo dokaže, da sem jaz le za trohico sodeloval pri tej izjavi, dobi 500 K.
„Štajerc" se čudi nad tolikimi podpisi, 60 jih je; župani, obč. svetovalci, odborniki, drugi pošteni, narodni možje. „Štajerc" povem ti, če bi se nameravana izjava meni bila naznanila, in bi jaz samo namignil, bi bilo lahko več stotin podpisov, ne samo 60. Ponosen sem, da so vsi narodni možje na moji strani, da me prihajajo prašat za svet, in po mojem nasvetu tudi ravnajo. Vem, da me zato brač-kijanci pikro gledajo. Ko so ljudje spali, je prišel sovražnik, in je ljuliko vsejal med pšenico. Nočem biti narodni zaspanec, ampak branim narodnost, kjer je treba. Če grem volit, grem le na tisto volišče, kjer imam pravico voliti. Naj pa „Štajerc" ne spodtika izjavi, česar v njej ni. Kje Vam ta izjava predbaciva, „da hočete spraviti posebno otroke ob vero in ob spoštovanje napram starišem?" Tega noben resnicoljuben človek ne najde v izjavi, ker se še besede „otroci" — „stariši", „vera" niti ne nahajajo v izjavi.
Vam narodnim poštenjakom pa izrekam zahvalo za Vašo obrambno izjavo, prepričan, da zaupanja, katero sem si pri Vas pridobil z 18 letnim delovanjem, tudi „Štajerčevo" pi-sarjenje omajalo ne bo. Kunce.
Makole. V soboto, dne 28. oktobra ob 11. uri dopoldne so zvonovi po vsej župniji žalostno zapeli mrtvaško pesem. Umrl je obče spoštovani veleposestnik Anton Horvat v 75. letu svoje starosti. Z vrlim tem možem je občina Štatenberg mnogo zgubila. Pogrešale ga bodo sosedne srenje. V prvih vrstah narodnih boriteljev se je odlikoval z modro besedo in z uspešnimi dejaDji. Njegova lju-beznjivost, pa i odločnost ter narodna krščanska misel je našla vsepovsodi harmoničen odmev. DomaČi občini je modro in vestno žu-
panil celih 25 let in desna roka ji je bil do smrti. Kot načelnik kraj. šol. sveta je pozidal krasno šolo v Makolah. Skrbno je gospodaril in mnogo lepega poslopja sezidal. Mnoge časti, ki gredo takim odličnim možem na kmetih, venčajo mu daleč znano ime „Fertjan" po domače. Z eno besedo: bil je naroden in krščanski mož. Ž njim je usahnila stara, plemenita korenina makolskih zavednih tržanov. Rajnega pogreb je bil v ponedeljek tako lep, da ga ne pomnimo enakega. Udeležili so se ga mnogi prijatelji iz sosednih župnij. Počastili so ga vsi gospodje tržani in gospe. Pogreb je vodil njegov sošolec preč. g. kanonik A. Hajšek in mu v trajen spomin spregovoril prijateljski pozdrav in slovo. Pred hišo in na gomili mu je makolski moški pevski zbor zapel „Nad zvezdami" in „Blagor mu". Naj mu bo žemljica lahka!
Spodnja Poljskava. (Občinske volitve.) Dne 23 t. m. vršila se je volitev v občinski odbor, kakor smo v „Slov. Gosp." naznanili. Sramovati se moramo pred javnostjo naše brezskrbnosti, da se ne brigamo niti za naše lastne koristi. Sramovati se moramo, ako povemo javnosti, kako sramotno smo propadli v II. in III. razredu. Niti najmanjšega zanimanja ni bilo za volitev od naše strani. Obsojati moramo tiste, kateri hočejo biti narod- . njaki, da nam niso hoteli povedati ob pravem i času, katere može da naj volimo. In tako se S je zgodilo, ko so prišli naši volilci na volišče, j niso vedeli, katere odbornike da naj volijo, i Porabili so to priliko nasprotniki in polovili j vse. Tukaj si moramo vzeti za vzgled naše j nasprotnike, ki so agitirali na vse pretege. Za j to volitev se je silno potrudil župan Štefan j Rudolf, ker je čutil, da se mu stol precej maji. Sestavil je njemu naklonjene može in s j temi listki je potem agitiral posestnik in Stein ■ j klauberjev hlapec Anton Samastur p«t Polj- i skavi in Pragarskem. A v veliko presenečenje i župana in Ant. Samasturja so volili Pragarčani i po svojem. Ta veliki posilinemški župan niti | Nemcem samim več ne ugaja. Najhujše je razjezilo župana, da se oba Hrastnika nista [ pustila komandirati in voliti po njegovem re- > ceptu. Z vso odločnostjo je zahteval in se po- j trudil, da spravi Steinklauberja v odbor. Stein- ' klauber je odišel z volišča z dolgim nosom, dobil je le 3 glase. V I. razredu je zmagala narodna stranka. Odločno moramo obsojati, da je prišel v odbor čevljar Alojzij Sagadin, ud „Siidmarke", naročnik ptuj. „Štajerca", j velik sovražnik vsega kar je krščanskega. On j zabavlja ob vsaki priliki čez duhovnike, uči- j telje, narodne može in sploh vse, kar je slovenskega in še nemški ne zna. Nikdar ga ne vidimo v cerkvi. In tak človek bi naj imel sedež v občinskem odboru. Volilci, ali niste imeli boljšega moža?
Hudo se je napenjal in agitiral kovač Miha Zedar, kateri bo od sedaj koval voze in konje le nemškim posestnikom. Slovencev on ne mara, kajti on je „deičgsint!" Odlikoval se je mizar Jože Pučnik, katari se seli v drugo hišo o čemur še bomo o priliki govorili. Ali se je tega naučil iz „Štajerca". — To je kratek opis naših volitev!
Razne stvari,
Iz domačih krajev.
Sloven. katol. polit, društvo v Konjicah ima v nedeljo, dne 12. novembra po-poludne po opravilu občni zbor v navadnih prostorih. Na vrsti bo tudi volitev dveh novih odbornikov.
Iz šole. Celjskemu županu Rakuschu in podžupanu dr. Jesenku se je izrekla zahvala in priznanje, ker je mestni šolski svet zgradil poslopje za dekliško šolo, v kateri so se že prve mesece — stropovi zrušili. — Ustanovitev zasebne nemške šole na Pragarskem se je odobrila. Potem se je pomaknilo več sol iz II. v I. in iz III. v II. plačilni
razred. Tu se je zopet pokazala vsa ljubezen graške gospode za Spod. Štajer. Iz II. v I. plačilni razred je bilo pomaknjenih 30 nemških in samo tri slovenske šole, in sicer take tri, kamor res ne morejo dobiti učitelja, namreč Št. Jernej nad Muto, Razbor pri Slovenj-gradcu in Svetina pri Celju. — Za naduči-telja sta bila nameščena Fr. Zemljič v Lučah in Iv. P o 1 a k iz Poljčan pri Sv. Duhu v Halozah. Za učitelja-voditelja k Sv. Miklavžu nad Laško je prišel P. L o r b e k , dosedaj suplent v Slivnici pri Celju. Nadalje so nameščeni za stalne učitelje in učiteljice: Makso Dobaj na nemški šoli v Slovenjgradcu, Jos. K o r b a n iz Zetal v Lučah, v Slivnici pri Celju Matilda Lecker, pri Sv. Miklavžu pri Ormožu Marija P o ž e g a in pri Sv. Marku niže Ptuja Roza R a n d 1.
Sv. Lenart v Slov. gor. V bolnišnici v Mariboru je umrla dne 4. t. m. gospa deželnega sodnega svetnika g. dr. Kron vogla. N. v m. p.!
Iz severnega dela mariborske okolice. Zadnja številka „Slov. Gospodarja" naznanja glavne predmete, kateri bi se naj poučevali na novi kmečki Soli. In ti so: Govedoreja, mlekarstvo, sadjarstvo, nekoliko o poljedeljstvu in hmeljarstvu. Zdi se mi, da je sploh to premalo, za to bi svetoval, da bi se še poučevalo tudi o gozdarstvu, kar bi bilo dobro za naše ljudstvo. Naj bi se poučevalo tudi o vinogradništvu. Opustiti bi se ne smelo pouk o Čebeloreji, katera je najbolj prikladna za našo spodnještajersko. Tndi na kletarstvo naj bi se ne pozabilo. Naj bi se tudi poučevalo o svinjereji in ribarstvu. Jako dobro bi bilo, če bi po zimi nase mladeniče poučevali o knjigovodstvu pri posojilnicah in zadrugah in o zadružništvu. Po zimi bi se še lahko tudi vpeljal pouk o pletarstvu za pletenje košev in košaric. Tudi o vrtnarstvu bi se naj poučevalo. Po mojem mnenju bi bila na tej podlagi kmetijska šola zelo na korist našemu kmečkemu ljudstvu. Če bi se pa hoteli vsi ti predmeti poučevati, treba bi bilo tečaj za nekaj mesecev podaljšati. Tedaj bi prišli iz te šole v vseh panogah kmetijstva izobraženi in gospodarsko izšolani mladeniči, ki bodo v bodočnosti veliko na korist slovenskemu narodu,
Gočova v Slov. gor. Občinski urad Gočova je doposlal vsem oblastem sledeči dopis : Občinski odbor Gočova sklenil je v svoji seji z dne 27. dec. 1904 oziroma 15. oktob. 1905 jednoglasno, da je uradni jezik občine Gočova slovenski. Z ozirom na ta sklep, opiraje se na XIX. drž. zak. z dne 21. decemb. 1867 občinski urad Gočova ne rešuje nemških dopisov; isti tudi ne vsprejema od sedaj naprej dopisov z nemškim naslovom; ker nam je postavno zagotovljena jednakopravnost slovenskega jezika, želimo, da se ta postava tudi izpolnuje. Da se torej lahko vsak dopis nemudoma reši, prosi občina Gočova, da se mu pošlje isti slovensko pisan in slovenski naslovljen, ker se vsak drugi nerešen vrne. Občinski urad Gočova dne 5. listopada 1905. Župan: V. Kronvogl 1. r. — Kje so druge občine?
Sv. Ilj v Slov. gor. Zopet volitve! Že tretjekrat gremo volit in to samo zavoljo naših preljubeznivih nemškutarčkov in pa zavoljo znane „nepristranske pravičnosti" slavnih mož pri naši vladi. Volil bo samo prvi razred. Pošteni Nemci doslej niso hoteli priti na volišče, ker jih je sram, da bi volili ljudi, ki imajo za vse drugo več pameti in srkbi, samo občinski blagor jim je deveta briga. Zato pa zdaj našim ljubeznivim nemškutarčkom huda prede. Zmagali bi radi na vsak način — pa sreča jim ni več mila in prepričani so, da po pošteni poti več ne morejo obdržati vajeti v svojih umazanih rokah. V zadrego pa taki „poštenjaki" tudi hitro ne pridejo. Zdaj so si izmislili čisto novo zvijačo, ki pa jim gotovo tudi ne bo nič pomagala, vsaj pri pametnih ljudeh ne. Hočejo namreč razdvojiti slovenske volilce, ki so do zdaj skupaj stali kakor skala trdno. Zato so začeli smešiti in grditi naše velezaslužne može po svojih časnikarskih cu-iyah — in čujte — doma pa se zaklinjajo in
prisegajo, da so nedolžni, da to pišejo Slovenci sami! Ali ni to najnesramnejša lumpa-rija? Seveda vsak pameten in le nekoliko razsoden človek hitro spozna njihove vražje namene, in gotovo tega ne bo vorjel. Saj se že predobro poznamo! Nikar ne mislite, vi „nemški" poštenjakoviči, da smo Slovenci na glavo padli! Vaši nesramni napadi nas le utrjujejo — mi se pri tem imenitno zabavamo. Prišel pa bo tndi dan — morebiti je že tu — ko bomo z vami obračunali!
Sv. Trojica v Slov. gor. Na Vseh svetnikov dan se je, kakor vsako leto običajno, iz cerkve na pokopališče dolga procesija vernikov pomikala, da obiščejo svoje rajne. Gospod župan Golob, ali ste videli, kako smo skoro do kolena po blatu kobacali ? Bi ne bilo modreje, ko bi vi o priliki zadnjih volitev v okrajni zastop od vas zapeljane kmete namesto glasov za vašo stranko, rajši bili prosili, da bi vsak na to zelo zanemar jeno občinsko stezo pripeljal voz prodeca? Glejte, pri volitvah ste bili z vso vašo armado osramočeni, tukaj pa bi vas bili vsi farani hvalili. Zatorej, gospod župan, najpoprej brano iz svojega očesa, potem pa na pezdirje v drugih očesih.
Ljutomer. Neka mati je v svoji nevednosti dala dva svoja fanta v nemško ljutomersko šolo. To početje je zvedela krstna botra dečkov in se je spomnila, da so ji pri sv. krstu duhovnik naročili, da ima tudi ona dolžnost in pravico skrbeti za dobro odgojo teh krščencev, je šla k materi, jo posvarila zavoljo krivega ravnanja in jo poučila, češ, da si spleta ostro šibo, ki jo bode tepla, in da jo bodeta otroka še kedaj po nemško klela, ona pa bode po slovensko jokala. Mati je zarudela, spoznala zmoto' in prosila botro, naj ona to poravna. Drugi dan je peljala botra sama svoja krščenca v Ljutomer in fanta dala vpisati v izvrstno slovensko Franc Jožefovo šolo, kjer bodeta otroka umno izgojena. Ta srčna krstna botra vam je gdč. Zefika Šoš-tarič od Svetinj. Čast ji! Botre, krstne in birmske, posnemajte jo in ne hrepenite samo po imenu in časti, ampak izpolnujte tudi sveto obljubo!
„Nemška" šola na Pragerskem se je v ponedeljek slovesno otvorila. Za botra sta bila pri otvoritvi tovarnar Steinklauber in pa župan slovenske občine Spodnje Polskavo — Rudolf! Glavni priganjač pa je bil baje železniški uslužbenec Brožek — kateri še niti sam pravilno nemški ne zna. Kdo se ne smeje!
Sv. Tomaž blizu Ormoža. Odbor zdrav stvenega okrožja Sv. Tomaž je že 14 let beračil pri deželnem odboru v Gradcu, da bi isti vendar enkrat podpiral okrožnega zdravnika. Deželni odbor se je vedno izgovarjal, da nima potrebnega denarja in tako ni bilo mogoče razpisati mesta okrožnega zdravnika. Sedaj pa smo vendar dobili veselo vest, da nam je deželni odbor naklonil potrebno podporo in bo sedaj mogoče razpisati omenjeno mesto. Da smo dobili podporo, se imamo zahvalili našemu deželnemu in državnemu poslancu g. dvor. svetniku dr. M- Ploju, kateremu izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo za njegov trud.
Kmetje ptujske okolice — meščanske šole nam je treba! Ptujski nemškutarski butelj „Štajerc" molči trdovratno na naš članek, v katerem tudi mi zahtevamo za slovenskega kmeta meščanskih sol. Seveda, mi zahtevamo meščansko šolo, kjer se bode v slovenskem jeziku proučevalo in tudi nemški učilo, nemškutarski „Štajerc" pa zahteva meščansko šolo, kjer bi se le izključno nemški podučevalo in učilo! Ali ga vidite hinavskega „Štajerca", ki hoče biti prijatelj slovenskega kmeta, pa mu niti slovenskega poduka ne privošči!
Ptujski žnpan Ornig — tožen radi razžaljenja časti! Ptujsko okrajno sodišče zahteva izročitev deželnega poslanca Orniga, ker je isti tožen radi žaljenja časti! Nemškutarski „Štajerc", ki je glasilo Orniga, seveda molči o tem, kakor grob, ker hlapec mora
■ vendar svojega gospodarja vedno le hvaliti! j Mi smo le radovedni, ako bo Ornig, katerega slika nemškutarski „Štajerc" kot največjega poštenjaka, tudi tukaj sam zahteval, da se ga izroči, kakor je to storil v tožbi proti „Slov. Narodu" in „Slov. Štajercu4.
Ptujske novice. V mlinu g. Jurca je prijel jermen učenca in ga strašno ranil. Fant je drugi dan v bolnišnici umrl. — Dne 12. t. m. priredi ptujska čitalnica Martinov večer.
Novi brzovlaki na južni železnici. Leta 1908. bo odprta prometu druga železniška zveza s Trstom preko Tur. To je napotilo južno železnico, ki se boji konkurence, da se izposluje med Dunajem in Trstom hitrejša zveza. Sklenilo se, je uvesti dva nova brzovlaka, ki bosta prevozila to pot v 8 urah, torej 90 km na uro. Poizkusi so se dobro obnesli in stroji za taka brzovlaka so že naročeni.
Občinske volitve v Črešnjevcih so sedaj že tretjekrat razveljavljene, ker so vsakokrat izpadle za slovensko stranko ugodno. Krivo je temu okrajno glavarstvo, ki se ni pobrigalo, ali je priziv opravičen ali ne.
V	Pacinjah bodo kmalo občinske volitve. Vrli slovenski kmetje, združite se ter si volite prave, značajne može v odbor, ne pa podrep-nike grajščakov!
Občinske volitve na Frankolovem se imajo vršiti v četrtek, dne 23. novembra t. 1. začenši ob 9. uri predpoldne v občinski pisarni in sicer: III. razred voli ob 9. uri, II. razred ob 10. in I. razred ob 11. uri predpoldne. Vsak razred ima voliti 4 odbornike in 2 namestnika. Ker se zasebna vabila ne bodo razpošiljala, se s tem vabijo k volitvi vsi oni, ki imajo v tej občini volilno pravico.
Rogačka železnica, ki je že blizu dve leti od Grobelnega do Rogatca v prometu, a je dalje do deželne meje pri Lupinjaku tudi že izgotovljena, se bo glasom najnovejših verodostojnih poročil prihodnje leto na Hrvaškem dalje gradila. Pri mestu Krapina se potem ta proga z že obstoječo železnico združi. Da je avstr. žel. ministstvo vendar enkrat zadevo nadaljevanja zgradbe železnice ugodno rešilo, je predvsem zasluga državnega poslanca dr. Ploja. '
Sv. Florijan pri Rogatcu. Zmrznil je 69 letni prevžitkar Matija P 1 a v č a k. Mož se je tako napil, da je v snegu obtičal in zmrznil.
Šoštajnska narodna godba priredi dne 26. nov. v Mariboru v veliki dvorani Narodnega doma umetniški koncert. Že danes opozarjamo slavno občinstvo na to uprizoritev!
Spitalič pri Konjicah. Na Škednju, špitalska župnija, je na vernih duš dan umrla Terezija Zidanšek v 77 letu svoje starosti. Pokopana je bila dne 5. t. m. Pokop je vodil konjiški nadžupnik in dekan g. Hrastelj ter imel ganljiv nagrobni govor. Pokojnica je mati profesorja na mariborskem bogoslovju g. Zidanšekain sestra pokojnega g. kanonika dr. P a j e K a. Bila je blagega ter plemenitega srca. Naj počiva v miru!
Sp. Gasteraj. Pri nas je umrl g. Jožef L o r b e r, posestnik in mlinar. Pogreba so se udeležili gg. učitelji, ob odprtem grobu pa so zapeli pevci pretresljivo žalostinko. Spoštovanemu možu sveti večna luč!
V	Pokleku, župnije Podsreda, je umrla dne 28. m. m. Marija Sluga v 23. letu svoje starosti. Rajna je bila poročena še le lani dne 10. oktobra. Umrla je v otroški postelji. N. v m. p.!
Velika Nedelja. Ker je v zadnjo številko „Slov. Gospod." poslal nekdo popravek, da g. Miki ni naročnik „Štajerca", in da ga ni v njegovem hramu, zato naj zvejo se cenjeni bralci, da ga je lani imel celo leto v „gasteimri" obešenega v držajih; pa tudi letos sem videl, da je prišel gospod Miki in rekel nekemu gostu: „Kaj bo te šteli?" — Gost: „Kaj imate?" — Miki: „Štajerca", „Pošto" itd." Tako tedaj! — Jožef Moravec je dobil od okr. sodnije 14 dni zapora in tudi denarno kazen, ker je kradel, kakor sem že poročal, farovžko koruzo in grajska drva. Bil je
namreč „Štajerčeve*' krvi. — O „vrlem posestniku" Alojziju Repu, ki se je nedavno oženil, naj bode to povedano, da je najhujši agitator svojega kraja za ptujskega ,Štajerca'.
—	Še nekaj! Naš trgovec pri Veliki Nedelji, ki sliši na ime Jurij, pa je zdaj „Georg" Skvorz, nas še sedaj ne more pri miru pustiti, vedno se zaganja srdito na nas Slovence v družbi g. „šafara", „frboltara" in drugih takih gospodov. Jiirek, Jiirek, ali nočeš Slovencev v svoji trgovini, da jih tako sovražiš? — V kratkem bomo menda že imeli v Sodincih nemško šolo, ker so Hapanovo Haniko dali v Ormož šolat, da bo „lerarca". Že dobro! Pozdravlja ljudi z „butl tak". Izvrstno!
Celjske novice. Rihard Hren, prostak pri deželni brambi, je skočil z drugega nadstropja vojašnice ter težko ranjen obležal. Odnesli so ga takoj v bolnišnico. — Nemški Celjani hočejo prositi za podaljšanje pravice za mavto, ker jim poteče koncem tega leta ta pravica. Zato opozarjamo vse občine in okrajne zastope, katerih promet gre v ali skozi Celje, da vložijo nemudoma ugovore na na-mestništvo v Gradec. — Narodna čitalnica ima dne 11. t. m. zvečer svoj občni zbor. — Vsled dežja dne 6. t. m. je izstopila Savinja in preplavila mestni vrt. — V Celju se ustanovi „Sokolski dom." — Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju priredi koncert v nedeljo, dne 12. listop. v veliki dvorani Narodn. doma v Celju o priliki občnega zborovanja društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju v korist podpornemu zakladu tega društva s prijaznim sodelovanjem „Celjskega pevskega društva", „Slov. delavskega podporn. društva" in „Orgij arske šole" v Celju ter polnostevilne „Celjske narodne godbe". Na sporedu je godba, petje in gledališka predstava „Putifarka." Po koncertu prosta zabava.
Dobrna pri Celju. Dne 1. t. raes. je umrla tukaj 86letna gospa Ana Griinanger.
—	Baron Mantenifel je daroval za uboge, bolne in šolarje župnij Vojnik, Nova cerkev in Dobrna 1000 K vsled slednje volje baronice Manteuffel, ki je bila velika dobrotnica ubogih. Prisrčna hvala veledušnemu daro vatel ju !
Občni zbor političnega društva „Sava" v Vidmu zadnjo nedeljo, dne 5. nov. je bil od strani kmetov slabo obiskan, a v velikem številu so došli meščani iz Brežic, ki so imeli na shodu tudi pretežno veČino. Večina brežiških meščanov doslej ni bila pri društvu in je še-le pri občnem zboru pristopila. Pri volitvi novega odbora dolgo časa ni prišlo do sporazumljenja, ker so Brežičani zahtevali večino odbora za mesto samo. Nastale so nadalje debate o načinu in pravilnosti volitve. Prav klaverno ulogo je igral pri tem predsednik Levak, ki ni poznal niti pravil niti si znal sploh pomagati iz zagat. Vkljub dolgotrajnim razpravam so se po piščevem mnenju vršile volitve vendar nepravilno. Edinole odbor ima pravico sprejemati ude. Odbor pa jih ni sprejel, kajti odborniki, katere je Levak v trenutku sklical k seji, niso tvorili odbora, ker nenavzoči odborniki o tej hipno sklicani seji niti obveščeni niso bili. Novovstopivši udi se torej niso bili udi, ko so se udeležili volitve. Sicer je to stvar društve-nikov, ali prizna odbor ali ne, za širjo javnost je večjega pomena dejstvo, da so vsi odborniki po pravilih zavezani „vzbujati in razširjati katoliško narodno-zavest, braniti verske, narodne in državljanske pravice slovenskega naroda, ter sploh razširjati krščansko omiko." Po volitvah se je zborovanje nadaljevalo. Že v začetku je vsakdo pričakoval, da se bo predsednik spominjal vsaj v nekaterih besedah pokojnega poslanca Žičkarja, kateri je društvo ustanovil in mu bil ves čas predsednik. Levak tega prej in tudi sedaj ni storil! Navzoči kmetje so opazili to netaktnost in so po zborovanju izražali vsled tega svojo nevoljo. Besedo je dobil g. dr. Korošec, da govori o političnem položaju, kakor ga je odbor naprosil. Toda kaka desetorica navzočih zbo-rovalcev, bili so liberalci in Štajercijanci v bratski zvezi, je sklenila motiti govor, ne
stvarno, ampak uprav pobalinsko z nemirom in šumom. Predsednik Levak, ne samo, da ni hotel povabljenemu govorniku narediti miru, ampak še ga je sam oviral in nazadnje tudi brezstidno napadel. Samo in edinole v tem je ta večer pokazal svojo zmožnost! Naslednji govorniki vsled takega ravnanja predsednikovega niso hoteli govoriti. Obenem je nastal po govoru velikanski hrup med zborovalci, v posameznih gručah je prišlo do burnih prizorov in zborovanje se ni moglo končati, ampak se je prekinilo do ugodnejšega časa. Zborovanje pa je imelo vendar ta dober uspeh, da so navzoči kmetje uvideli, da na strani kričačev niso njihovi prijatelji.
Laški trg. Na naši železnični postaji nahajajo se v zadnjem času uradniki, ki ne znajo ne besedice slovenski, kar je v veliko oviro prometu. Na pritožbo tukajšnjih Slovencev obljubilo pa je ravnateljstvo na Dunaju, da nastavi tu v kratkem nekaj slovenskih uradnikov. Skrajni čas je že! — Živino-zdravnik R. Janeschutz (beri Jenežič) je nenadom? znorel. Odpeljali so ga v norišnico v Gradec, poprej pa je še v svojem stanovanju pobil vse steklenice in pohištvo ter zmetal na ulico. — Na okoliški šoli je nastavljen za provizoričnega učitelja g. J. Božič. — Pretečeni teden sta tukaj umrla dva obč. odbornika in sicer, dne 31. m. m. Kari Grad, mesar in gostilničar, star komaj 40 let, dne 1. t. m. pa veletržec g. Andrej Elsbacher v 70. letu. Oba pogreba bila sta sijajna in sta pričala o priljubljenosti umrlih. Na grob g. Elsbacherja položila je celjska posojilnica lep trobojen trak, pevci laškega bralnega društva pa so mu zapeli v slovo .Blagor mu' in ,Nad zvezdami'. Pokojnik se je vedno počutil najbolje v družbi Slovencev; v nemško družbo v zadnjem času sploh ni zahajal. Bil je jako ljubeznjivega značaja. Svetila mu večna luč!
V Sevnici ob Savi je čez zapuščino umrlega nemškega trgovca Schalka napovedan konkurz.
Cesta Solčava — Logarjeva dolina. Deželni poslanec Hrašovee je predlagal v deželnem zboru zidanja ceste Solčava — Logarjeva dolina. Ta predlog se je izročil kulturnemu odseku. Upamo, da se kmalo začne z zidanjem te ceste, ki bo odprla promet v jed-nega najlepših delov slovenskih gora.
Sv. Miklavž nad Laškim. „Petdeseto leto moraš posvečevati, ker to je leto veselja", tako pravi sv. pismo. Takšen praznik je bil dne 30. okt. pri Sv. Miklavžu. Obhajala se je dvojna zlata poroka. To je bil res dan veselja za zlatoporočence, za sorodnike in za celo župnijo, ki še takšne slovesnosti ni obhajala v svoji farni cerkvi. Bila je to lepa, očitna in slovesna zahvala za vse dobrote, za vse varstvo in za vso pomoč, katero je Bog tem zakoncem skazoval skozi petdeset let. Cerkveno slovesnost sta prišla povzdigovat čč. gg. župnika od Sv. Lenarta in od Sv. Jederti. Naj še Bog podeli mnogim zakoncem takih milosti !
Vinski semenj na Vidmu ob Savi. Dne 16. t. m. priredi tamošnja kmetijska podružnica vinski semenj. Prodajala se bodo znamenita bizeljska, sremička in trškogorska vina, ki so letos posebno dobra. Kupcem se bo nudila tudi analiza izpostavljenih vin. Cenjeni vinogradniki naj blagovolijo 6. ali 7. t. m. poslati male pokušnje na Videm, kjer jih bo analiziral g. Bele. Tisti kupci, ki pridejo že 15. t. m. z večernim vlakom, naj naznanijo svoje cenjeno ime predstojništvu kmet. podružnice na Vidmu, katero bo potem drage volje preskrbelo stanovanja.
Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini. Za to lepo knjigo je izdala družba sv. Mohorja v Celovcu krasne platnice. Cena za 1 komad je 1 krono, po pošti 30 v. več.
Priporočilo. Gospod S. V e r t n i k o-tvori v Mariboru na Koroški cesti blizu naše tiskarne dne 13. t. m. trgovino s špecerijskim blagom, moko, vinom, žganjem, premogom in deželnimi pridelki, ter ga našim častitim bralcem toplo priporočamo.
Cerkvene stvari.
Nova sv. maša, katero je daroval slovenski rojak č. g. dr. Franc Lukman v Rimu na vseh svetnikov dan, se je darovala za rajnega slovenskega romarja Jožefa Polančič.
V	mariborsko bogoslovje so v prvi letnik sprejeti sledeči gospodje abiturijenti: Bantan Albin, Barbič Mihael, Borko Jakob, Drgas Štefan, Jarh Franc, Jehart Gustav, Kolarič Karol, Kos Mihael, Kostrevc Jožef, Krajnc Karol, Kren Franc, Kuhar Anton, Pavlič Peter, Pinter Jožef, Polak Franc, Ram-pre Franc, Razbornik Ivan, Rop Franc, Rož-man Karol, Škof Franc, Šribar Viljem, Wester Avgust.
Sv. Križ na Belih vodah. Pobožnim častilcem Sv. Križa se naznanja, da se bo v tamošnji romarski cerkvi letos obhajal sklepni romarski shod na dan sv. Katarine t. j. v soboto, dne 25. novembra. V ta namen bo že v predvečer ob 6. pridiga, pete litanije M. B. z blagoslovi in peto angeljevo češčenje.
Društvena poročila.
Miklavžev večer priredi tudi letos bralno in pevsko društvo „Maribor" dne 3, decembra.
Za mariborsko dijaško kuhinjo so darovali sledeči p. n. dobrotniki in dobrotnice: Nj. ekselenca knezoškof dr. Mihael Napotnik 25 K, okrajna hranilnica Slovenjgradec 70 K, Neimenovan 5 K, zbirka na gostiji Kocpek-Fras 10 K 28 h, Rušnik Florijan kot kruh sv. Antona 5 K 20 v, Volčič Miroslav, kaplan 4 K, zbirka na trgatvi g. dr. Bračiča 10 K, zbirka na gostiji Marije Rožman 3 K, dr. Gorički odvetnik 5 K, Trinkaus Ant., kaplan mesto venca na grob g. Fridauer 4 K, kaplan J. E. Kociper 10 K, Vr. 1 K 30 h, Rojnik Štefan, namestniški uradnik 10 K, Neimenovan 1 K, dr. Janko Babnik, sekcijski svetnik 10 K, f Peter Kodrič 66 K 66 h,' Neimenovan 1 K, stolni župnik Moravec dve vreči krompirja, Potokar Gregor, kaplan 5 K. Vsem tisočera hvala! Prosimo še nadalje prispevkov, da moremo uspešno deliti podpore, kajti beda je velika!
„Kat. podporno društvo v Celju"
priredi dne 21. t. m. ob 6. ari zvečer v opatiji svoj redni občni zbor, h kateremu vabi uljudno vse svoje ude. Dneyni red: 1. pozdrav predsednika; 2. zapisnik zadnjega občnega zbora se prebere in odobri; 3. poročilo tajnika in blagajnika; 4. razgovor o ustanovitvi zasebne dekliške meščanske šole; 5. nasveti. Ako pa bi ob določenem času občni zbor ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje istotam drugi občni zbor, ki sklepa pri vsakoršnem številu navzočih udov. — Odbor.
V	Rajhenburgu se je ustanovila dne 5. t. m. čitalnica. Predsednikom je bil izvoljen g. dr. Šmirmaul.
Prošnja na rodoljube. Novoustanovljeno „Kmečko bralno in gospodarsko društvo" v Dornovi niže Ptuja prosi tem potom že ob stoječa bratska društva, ozir. posamezne gospode rodoljube dobrovoljnih daril v knjigah ali kakorkoli. Vsak najmanjši dar se hvaležno sprejme.
Katoliško slovensko bralno društvo v Pilštanju si je izvolilo na občnem zboru dne 22. okt. 1905 sledeči novi odbor: Č. g. Franc Sinko, kapelan v Pilštanju, predsednik; čast. g. Marko Tomažič, župnik v Pilštanju, podpredsednik; g. Janko Bokalič, posestnik v Lesični, tajnik; g. Rudolf Gnus, slikar v Pilštanju, taj. namestnik; gospodična Kristina Berthold, učiteljica v Pilštanju, blagajničarica; g. Ivan Regvat, trgovec v Pilštanju, blag. namestnik; g. Alojz Lapornik, tesar v Dren-8kemrebru, knjižničar; pregledovalcem računov sta izvoljena g. Anton Zakošek, posestnik v Drenskemrebru, in g. Janez Potočnik, posest, v Gubnem. Bog daj društvu novega uspeha!
Sloven, katol. akademično društvo „Danica" na Dunaju je na svojem reonem občnem zboru dne 25. oktobra odbornikom izvolilo sledeče člane: Predsednik stud. pbil. Ljud. Vagaja, podpredsednik stud. phil. Ivan Dolenec, tajnik stud. iur. Anton Škerbec, bla-
| gajnik stud. exp. akad. Fr. Dular, knjižničar stud. exp. akad. Fr. Miklavčič, gospodar stud. iur. Ivan Vidic.
Gospodarske stvari.
Sadjerejcem na znanje, da je sadno drevje pri meni naročeno od vis. deželnega deželn. odbora dovoljeno in je že na potu iz Gleisdorfa in bo dospelo te dni v Celje ozir. na Laško. V prihodnji številki naznani se dan, kedaj se bo oddalo. Občani iz sledečih župnij dobijo naročeno drevje: v Celju v dežel, dre-
vesnici:	jabolk	hrušek
Braslovče	160	40
Dramlje	120	50
Polzela	110	10
Šmartno na Paki	80	30
Šmartno v Rožni dolini	160	20
Solčava	10	10
skupaj	640	160
V deželni trsnici pri Novi	cerkvi:	
Črešnjice	98	40
Sv. Jošt	15 .	25
Št. Janž na Gorici	135	25
Skale	20	15
Skomre	15	35
Stranice	50	40
skupaj	333	180
V Laškem trgu:		
Št. Lenart	235	125
Širje	70	40
Jurklošter	85	5
skupaj	390	170
V Ptuju v deželni trsnici je naslednje drevje pripravljeno kar odvzeti:
Cresnovec	210 jabolk.
Stndenice	. 230	„
Slivnica	60	„
Sadjerejci pripravite jame za sajenje, kole in potrebni gnoj, da se drevje že sedaj v jeseni pravočasno vsadi.
Društvena naznanila.
Dekliška zveza pri Sv. Benediktu v Slov. gor.
ime v nedeljo, dne 12. novembra po večernicah jako zanimiv podučni shod. Na dnevnem redu je vet dekla-macij, poročilo o dosedanjem uspehu „Čebelice". Amalija Letnik pa bo prednašala: Kaj sem videla i" izkusila na svojih potovanjih. Članice, pridite polnoštevilno!
Listnica uredništva. Sv. Križ nad Mariborom : Imeli že zadnjič. — Čreanjevci: Vpošljite celo zadevo poslancem! — Studenci: Prihodnjič, danes že imamo en dopis! — Ljutomer: Ni prostora, pride. Pozdrav! — Godemarci: Mislimo, da bo več izdalo, če ga kot prijatelj opomnite, nego da ga javno napa-demo. — Šesevidimo : Le pridno poročajte! — G. 1. L.: Za to Številko prepozno! — Belevode, Sv. Anton v Slov. gor.: Istotako!
Loterijske številke.
Gradec 4. nov.:	7, 58, 25, 63, 42.
Dunaj 4. nov.: 25, 1, 42, 16, 79.
TLVsžiei© eene v Mariboru od 29. okt do 4. nov 1905.
Živil»		oA		X	
	■0; kg				
		* 1 :		i- !'<	
		16	60	17	40
rt.......		14	60	15	40
		15	40	16	40
		14	80	15	60
koruaa .....		16	40	17	20
		16	60	17	40
		13	60	14	40
		4	70	5	80
		8	SO	4	20
	1 kg				
fižola ......		—	34	—	28
gr*h......		—	48		52
leča......		—	72	—	76
		—	—	—	7
		—	36	—	40
surovo maslo		1	70	1	72
		2	20	2	40
		1	40	1	50
zelje, kislo ....		—	22	—	26
repa, kisla ....		—	20	—	24
	1 lit.				
		—	—	—	20
«metana, sladka		—	40	—	56
„ kiola . . .		—	60	—	68
	100				
	glav	6	—	7	50
	l kom.				
		—		—	8
Liaij ÜTJ mj ÍZL íT^ iZL
J L*jJ ¡Hb U-LTIJ-lrcES1 LL-LJ LLLJÍUJ l


Vsaka beseda stane 2 yin.
Najmanja objava 45 vin.
ALA OZNANILA
Vsaka beseda stane 2 vin.
Večkratna objava po dogovoru.
Ti inserati se sprejemajo protisamo predplačilu. Pri vprašanjih na upravništvo se mora pridejati znamka za odgovor.
Proda
Hiiai enonadstropna, dobro zidana, najemninska, dve kleti in trgovino v hišo, blizu koroškega kolodvora, se po ceni proda. Vpraša se Bankalarigasse št. 4, Maribor.	609 10-9
Enonadstropna hiiai 10 let dače prosta, blizo šole in cerkve z mesarijo, da za klati 600, sto gl. plačajo stranke na leto, je za 7200 gl. na prodaj. Lahki plačilni pogoji. Naslov Nekrep Jožef, tesarski mojster Maribor, Koroško predmestje.	691 6—4
2 hiši in dva lepa stavbinska prostora nasproti okrožni sodniji (Blumengasse) se po ceni prodastn. Vpraša naj se v trgovini barv, Grajska ulica 16, v Mariboru.	704 3—8
Harmonika, popolnoma nova, nepo-kvarjena, fino, trpežno, praktično izdelana, polugramatična, na Štiri vrste, se po ceni proda. Natančneje se izve pri Jožefu Zemec v Spodnji Kungoti, pošta 702 5—3
Nova hlfta z enim nadstropjem, močno zidana, se proda za 84oO gld. Lep vrt, 2 svinjska hleva, velika pralna kuhinja, velika klet, najemnina 44 gld., izplačati je 4000 gld., drugo ostane. Studence pri Mariboru, Schulgasse 9.	717 4-3
Hiia z gospodarskim poslopjem, zraven lep vinograd in polje se radi smrti takoj proda. Lega na lepem kraju. Naslov: Alojzija Golob v Slemenu, Selnica ob Dravi.	718 3—3
Voč sto cepljenih trt je na prodaj v Mariboru, Koroška ulica 84. 750 2-1
Prenovljena hiša, dobro zidana, z opeko krita, 3 sobe, 1 knhinja, lepa klet za vino, hlev za krave in svinje, lep vinograd, njive in mali sadonosnik, je na prodaj tri četrt ure od Maribora v Kar-čovini. Posestvo meri 2®/i orala. Cena 1700 gld. Na posestvu je vknjiženo 500 gl. hranilnice. Posestnica gospa Neža Gsel-mann.	731 2—2
Nllin! jako lep s tremi kamni, skladiščem in stanovanjem ter električno razsvetljavo se zaradi preselitve za nizko ceno v najem da. Mlin je celo leto obilno z delom obložen. Reflektanti naj se obrnejo na lastnika Henrik-a Dobnik v Zre-čah pri Konjicah.	732 3—2
Ena, vili podobna hi&a, 10 let
dače prosta, pri lepi razgledni cesti s 5 sobami, 4 kuhinje, klet, kuhinja za perilo, trije svinski hlevi, dva lepa vrta; stranke plačajo na leto 300 gld., je za 3600 gld. na prodaj. Naslov: Jožef Nekrep, tesarski mojster v koroškem predmestju, Maribor.	733 4—1
čudovito ceno proda svoje blago vsled preselitve trgovec z manufakturnim blagom Anton Strableg v Mariboru, Glavni trg št. 20.	715 2-2
2 hiši in dva lepa stavbinska prostora i nasproti okrožni sodniji (Blumengasse( se po ceni prodasta. Vpraša naj se v trgovini barv, Grajska Hlica 18, v Mariboru.	704 3—2
Harmonika, popolnoma nova, nepokvarjena, fino, trpežno, praktično izdelana, polugramatična, na štiri vrste, se po ceni proda. Natančneje se izve pri Jožefu Zernec v Spodnji Kungoti, pošta Pesnica.	702 3—1
Dve zidani hlfii v Novicerkvi pri Celju, z opeko kriti, prva enonadstropna, druga pritlična, obe v dobrem stanu, proda županstvo istotam. Pri vsaki je vrt za zelenjavo. Pinter, župan. 746 8-1	Krojaški pomočnik išče dela. Na slov pove gospod Simon Riegler, Sv. Martin pošta Vurbek pri Ptuju. 788 1-1
	Služba organista in cerkovnika v Ribnici na Pohoiju je razpisana do 1. decem., nastop ob novem letu. Od duhovnika priporočeni ceciljanci imajo prednost. Priporoča se osebna predstava. Cerkveno predstojništvo v Ribnici na Pohorju. 749 3—1
Dražba cerkvenega vina. Dne 14. novembra t. 1. se bo v Ritoznoju (Rittersberg) po 10. uri predpoldne cerkveno vino 1905 ,okol 9 polovnjakov po dražbi prodalo. Zupni urad v Slov. Bistrici. 745 1—1	
Branjarlja je na prodaj, dobro mesto v Studencih, Lembacherstrasse 8. 740 1—1	Kupi se. Mal mljn na vodo s stalnim prometom, na Srednjem ali Spod. Štajerskem se želi kupiti ali pa v najem vzeti. Dopisi naj se pošljejo Francu Kocbekn, krčmaiju pri Sv. Ani na Krembergu, (via Cmurek). 716 8—3
Kuverte s firmo priporoča tiskarna sv. Cirila v Mariboru.	
	V najem se da. Mlin, s tremi teki pri državni cesti blizo Vranskega s posestvom vred se da v najem. Pogoji se zvedo pri g. Ivanu Blatnik, veleposestniku na Ločici. P. Vransko. 736 3—lj
Proste sinite. Dva učenca, ki sta vešča slovenskega in nemškega jezika, sprejme takoj Alojzij Gniušek, trgovina z manufakturnim blagom v Mariboru. 685	
	Zahvala. Celo zavarovano svoto 1000 K izplačala mi je za škodo po ognju
izučiti, se takoj prejme pri Leop. Gusel, Maribor, Bergstrasse 8. 718 3—3
Najemnik za gospodarsto na deželi se išče v okolici mesta Maribora. Kje pove uprav, lista.
Trojici v Slov. gor. Priporočam „Concordijo".
Frano Satler
747 l-l % Bišu. m. p.
Zdravje je največje bogastvo!
Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni.
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ublažujejo katar, urejujejo Izmeček, od-pravijo naduho, bolečine in krče. Pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavosti in prehlajenju. Lečijo vse bolečine na Jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. "Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: Mestna lekarna, Zagreb, zato se naj naročnjejo točno pod naslovom:	483 20—14
Mestna lekarna, Zagreb, MariOT trg št. 68, poleg certve s?. Maiia
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvan^jstorica se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto:
1	ducat (12 ateklenlo) 4 K. J 4 duoate (48 ateklenlo) 14 60 K.
2	duoata (24 ateklenlo) 8 M. 6 ducatov (60 ateklen.) 17 — H.
3	dnoate (35 ateklenlo) 11 M. j
Imam na tisoče priznalnih pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim vspehoin rabili kaprice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baretinčič, učitejj; Janko Kisur, kr. nad-logar; Stjepan Borčič, župnik; Ilija Mamič, opankar; Zofija Vukelič, čivilja; Josip Seljanič, seljak itd.	gi|C- Ustanovljena 1. 1360.
Mestna lekarna, Zagreb,
Markov trg št. 68, poleg cerkve sv. Marka. Zdravje Je največje bogastvo !
Cepljene trte na suho
lM|r so na prodal!
Podlaga edino Rip. Portalis čez 10.000 komadov in sicer : 2500 šipon rumeni, 2500 Laški rilček, 200 Traminec, 1500 Silvanec, 1800 Burgunder beli in 400 Nemški rilčrk.
1.	Dveletne trte, katere niso bile izkopane ter izvanredno močne, dobro zaraščene in vkoreninjene; cena je 1000 komadov 160 K.	747 4-1
2.	Enoletne I. vrste 140 K za 1000 kom.
Za čistost sort se jamči. Pri naročilu je poslati 20 % are. Trte se bodo izkopale spomladi ali pred odcvetjem, kadar jih naročenec želi imeti.
Ivan Čuš in Anton Šegula v Hlaponcih
posestnika in nda novoustanovljene trtničarske zadruge pri Sv. Lovrencu v Slov. gor., pošta Juršinci pri Ptuju.

lindra
je vsled obile vsebine fosforove kisline najboljše in ob enem najcenejše umetno gnojilo za
ternip^/lai
To gnojilo se še sedaj lahko trosi površno na jesensko setev in se tudi že sedaj a_i'.abko za spomladno se» tev na praho trosi.
vinograde in travnike. Sten
Poučne spise, navodila o uporabi in ponudbe pošilja
P. MajdiČ, trgovina z železnino „MERKUR" Celje
zastopnik Tomasovih tovaren z. z o. p
717 4—3
v Berobnu.
Pozor !
Bralna in izobražev. društva! F»ozor !
Ali že imate
ČRTICE
30 povestic iz življenja slo-hmhh venskega ljudstva? Cena 1-— K, po pošti 10 v več. Naročnina naj se pošilja na naslov
Iv. Baloh, Mengeš,
Kranjsko. 701 8—3
««t«MSN«M
Orehe, želod, fižol, sploh rse deželne pridelhe hupi Ani. Kolene r Celju, 09 6 8
Vsem posestnikom vinogradov!
Naznanjam s tem, da bom imel meseca novembra in prihodnjo spomlad
več tisoč suho cepljenih trt na prodaj "911
in sicer cepljene na Rip. Portalis: 2000 žlahtnina bela in rudeča, 10000 Laski rilček, 1500 Nemški rilček, 2000 Silvanec, 500 Kapčina modra, 2000 beli Bur-gundec, 2000 Rulandec, 2000 Traminec, 1000 Šipon rumeni. — Cepljene na R. Monticolo: 1000 Laški rilček.
Prodajam le edino I. vrste dobro zaraščene in lepo vkoreninjene trte po 140 K 1000 komadov. Divjake od R. Portalis prodajam po 20 K 1000 kom. Pri naročilu blagovolite poslati 20°/o are naročene svote. Trte se pošiljajo le v od trtne uši okužene kraje.
Naročila za v jeseni odvzete trte sprejemam do 5. novembra t. 1. — Naročila za spomlad pa, dokler bo kaj zaloge. — Zabojev in voznine na kolodvor ne računam. *	632 10—8
Anton Slodnjak,
trtnar pri Sv. Lovrenou v Slov. gor.,
pošta Juršinci pri Ptuju.
Svoji It svojim!
Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na edino hrvatsko ^varovalno zadrugo
CROATIA'
pod pokroviteljstvom kralj..glavnega mesta Zagreba.
Ista zavaruje na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem vse premičninn, živino in pridelke proti ognju po najniž,ih cenah.
Vsa pojasnila daje: Glavni zastop „Croatle" v Mariboru, KoroSka ceata it. 50.	713 51—3 Zastopniki se iščejo po večjih krajih Kranjske, Štajerske in Koroške.
klMMCCM
Naznanjam, da prodajam izvrstno Špecerijsko in pleteno blago kakor tudi železno posodo po najnižji ceni, n. pr.: Surova kava v žakljičkih po pošti 4 3/< kg samo K 11"— Izvrstna kava po imenu Java 4 '/4 » » n 13'— Vsak teden novo žgana kava 1 „ „ „ 3'— Najboljši čaj „Soucheng"	'/« » r » 1'60
— Vzorci za špecerijsko blago brezplačno. — Z najboljšo postrežbo se priporočam	712 18—3
Anton Korošec,
trgovina mešanega blaga v Rad^O&l samo na Griesu pri murskem mostu,
v lastnem poslopja.
OOOOOOOOOOOO
Raatglus.
Z nzirom na razglas c. kr. štajerskega namestništva z dne 18 avgusta 1905, št. 38272, o vršitvi dopolnilne volitve trgovinske in obrtve zbornice v Gradcu, kateri je bil razglašen v „Grazer Zeitung" z dne 20. avgusta 1905, št. 190, se s tem na znanje daje, da je podpisana volilna komisija za trgovinsko in obitno zbornico v Gradcu sestavila imenike upravičenih volilcev, vrejene po davčnih okrajih.
V svrho vlaganja morebitnih ugovorov bodo ti volilski imeniki javno razgrnjeni od dne 6. novembra do vštetega 20. novembra 1905 za celi zbornični okraj v pisarnici trgovinske in obrtne zbornice v Gradcu, Neuthorgasse št. 57, I. nadstropje, in za vsak davčni okraj (izvzemši davčna okraja Gradec mesto in Gradec okolica) pri c. kr. davčnih uradih med navadnimi uradnimi urami.
Te ugovore je vložiti pismeno in neposredno pri c. kr. volilni komisiji za trgovinsko in obrtno zbornico v Gradcu, Neuthorgasse št. 57, I. nadstropje, v zgoraj omenjenem roku, in sicer tako, da se isti izročijo najpozneje dne 20. novembra 1905 pred poštnim sklepom c. kr. pošti.
Volilcem, kateri imajo v več volilnih razredih volilno pravico, je dano na voljo, se izreči vsak čas, najpozneje pa neposredno pred izvršitvijo volilne pravice pri c. kr. volilni komisiji, v katerem volilnem razredu hočejo vršiti volilno pravico, ker drugače ostanejo isti uvrščeni v tistem volilnem razredu, v katerem plačujejo najvišji davek.
Vse vloge upravičenih volilcev pošiljajo, se c. kr. volilni komisiji po pošti poštnine prosto, če se v nadpisu pristavi: „V volilnih zadevah trgovinske in obrtne zbornice v Gradcu."
Na podlagi popravljenih volilskih imenikov bo c. kr. volilna komisija izdala izkaznice in glasovnice za volitev ter jih razposlala z razpisom volitve upravičenim volilcem potom c. kr. pošte.
Končno se opozarja, da se je volilni red za trgovinsko in obrtno zbornico v Gradcu, katerega je potrdilo c. kr. trgovinsko ministrstvo z ukazom z dne 18. decembra 1901, štev. 4999 trg. m., razglasil v „deželnem zakoniku in ukaznem listu za vojvodino Štajersko", XXIX. bos letnika 1901, pod št. 89.
GRADEC, dne 31. vinotoka 1905.	744 1-1
C. kr. volilna komisija za trgovinsko in obrtno zbornico v Gradcn.
Oklic.
priporoča
tiskarna sv. Cirila v Maribor«.
743 1-1
Podpisana sodnija daje na znanje, da je Ana Lampret, pocestnica, sedaj stanujoča pri Jožefu Oberki, posestniku in trgovcu v Oplotnici, svojemu možu Juriju Lampret, posestniku v Brju, občina Vrhole, odpovedala v smislu § 1238 o. drž. zak. pravico do zastopstva glede vsega njej pristoječega premoženja, zlasti glede nji lastne polovice zemljišča vlož. št. 178 davčne občine Vrhole.
C. kr. okrajno sodišče Konjice, oddel. I.,
dne 30. oktobra 1905.
B. Talento,
prodajalna drv in premoga j Maribor, Meilingerstrasse 12
i se priporoča. Naročil» se tudi sprejemajo j v trgovinah J. Janšek, F. Hartinger, C. ' Weingerl v Tegetthoffovi ulici, M. Berdajs' Sofijni trg, Filiala Weigert Bismarkova ulica in v hočki mlekarni Sammerlingova Ulica.	62 26—24
Konjak
iz starega, domačega vina, prodaja franko 4 steklenice 12 K, 2 L 16 K, novo naravno Franc žganje 2 1 K 9 60, žganje iz dro^ja, tropin in vinskih ostankov 2 I K 5-60. 85 48—31
BENEDIKT HERTL,
posest, graščine Oolič pri Konjicah. Štajersko. — Zaloga pri Alojza Quandestu v Mariboru, Gosposka ulica.
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru
se priporoča
v razna tiskarska dela.
J — " " ^
I f
f * f
I
avno priznanje.
Podpisani izrekam našej edini domači zavarovalni zadrugi ,Croatia' v Zagrebu svoje priznanje za vestno cenjenje in kulantno izplačilo v znesku po K 6835*66 v gotovini.
V OGULINU, dne 10. okt. 1905.
741 l—l
Za Milcša Maraviča: IH j ¿t V lll (| t'lja.
Oddaja stavbe
novega enonadstropnega šolskega poslopja s 3 učnimi sobami, edno sobo za učila in konference, 2 rsadučiteljevim stanovanjem sestojcčim iz ene večje in dveh manjših sob in kuhinje, kletmi, edno sobo za 2. učitelja in s potrebnimi hodniki in drugimi prostori v Bočni.
Ustmena zniževalna dražba se bo vršiia v ponedeljek, dne 13. listopada 1905 ob 9. uri predpoldne v šolskem poslopju v Bočni. Stavba se bo le enemn glavnemu podjetniku oddala. Izklicna cena znaša 35 290 K.
Stavbeni operat, sestoječ iz stavbenih načrtov, stroškovnika, stavbnega dovoljenja in stavbenih pogojev, je v upogled razpoložen v šolski pisarni v Bočni in pri okrajnem šolskem svetu (okrajno glavarstvo) v Celju.
Vsak dražbenik mora pred pričetkom dražbe položiti varščino v znesku po 3529 kron.
Krajni šolski svet Bočna,
dne 20. oktobra 1905.
789 1~1_Fran Štiglfc», načelnik.
Vinogradniki, pozor!
Imam letošnjo jesen, in prihodnjo spomlad 80.000 na suho cepljenih ame-rikanskih trt na prodaj, cepljene na Rip. portalis, in sicer: 10.000 silvaner, 5000 rulender, 5000 laški rilček, 1000 beli burgundec, 1000 šipon rumeni, 1000 traminer, 500 muškat rumeni, 500 žlahtrtina, 1000 izabela, na solonis: 800 tra-miner, 700 silvaner. Te enoletne trte so dobro zaraščene in vkoreninjene prodajam I vrste 1000 kom. 140 K.
2000 kom. laški rilček, dveletni, cepljene na Rip. portalis cena tem po dogovoru.
Pri naročilu blagovolite poslati 10% are od naročene svote. Trte se pošiljajo le v od trtne uši okužene kraje.
Naročila za v jeseni odvzete trte sprejemam do 15. novembra t. 1. — Naročila za spomlad pa, dokler bo kaj zaloge.	737 6—1
v
JTanez Segula,
veleposestnik v Hlaponcih, p. Juršinci pri Ptuju.
HU**UKUX*UnniMM*U*U**K**k
J. SMEH, I
v Slovenski Bistrici, %%
Šolska ulica št. 69 (v hiši stare loterije)	'
Papirna trgovina in galanterijsko blago, zaloga c. kr. šolskih ^^ : ^ knjig itd. priporoča zalogo šolskih knjig in vseh šolskih potrebščin,
K koledarje, tiskovine za preč. župnijske- in si. občinske urade, šolska vodstva i. d., molitvenike, rožne vence, cvetlično perje in papir, pi-salno in risalno orodje, galanterijsko blago, razglednice itd. zagotav-ljajoč točno postrežbo po najnižjih cenah. ^	Tudi se sprejmejo knjige v vezanjo in vsa v tiskarsko obrt
£k spadajoča dela v naročitev. Oskrbi so tudi razglednice po najnižjih XI cenah.	711 3-8
uMxu*nuM*uu*xuu*uuun*mui
t
Podpisani naznanjajo vsem prijateljem in znancem pretužno vest o nagli smrti ljubljenega očeta
Antona Horvat,
veleposestnika,
ki je po dolgi, mučni bolezni dne 28. oktobra ob 11. uri zjutraj v 75. letu svo>e dobe, večkrat previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb se je vršil dne 30. oktobra, dopoldne ob 9. uri, iz hiše žalosti. Sv. zadušne maše se bero v župni cerkvi sv. Andreja v Makolah.
Povodom smrti izrekamo vsem onim, ki so nam v teh britkih urah skušali olajšati žalost, prisrčno zahvalo.
Zlasti se najtopleje zahvaljujemo mil. g. kanoniku Hajšeku z ostalo duhovščino, slav. tržanom, učiteljstvu, pevskemu zboru, čast. damam in vsem ostalim spremljevalcem, ki so tako ginljivo izkazali predragemu pokojniku zadnjo čast.
M a k o 1 e, dne 80. okt. 1905.	742 1—1
Andrej Horvat, Ana Horvat,	Jože Horvat,
veleposestnica.	kmeta.
Marija in Jera roj. Horvat.
m		>„. •; i v"		M9MI
				
Pozor! Citaj! Bolnemu zdravje!
440 52-18
Pozor! Citaj! Slabemu moč!
Pakradke kapljice in sla-
vonsk,* zel, to sta danes dve naj-
ttRPMUE. SIABOH0 * PrAiUbljeD<'JBI ,jUd"Ski ZdraVm med c^V. S ^


narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse Btrani sveta.
J P&kr&ike kapljice: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstra-nujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajajo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — Naj vsakdo naroči in nas!ovi: Peter Jurišič, lekarnar v Pakracu štv. 100, Slavonija. — Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem.
Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 stekleničic (1 ducat) 5 K, 24 stekleničic (2 ducata) 8 K 60 v, 36 stekleničic (3 ducati) 12 K 40 v, 48 stekleničic (4 ducati) 16 K, 60 stekleničic (5 ducatov) 18 K.
Manj od 12 stekleničic se ne razpošilja.
Slavonska sel: Se rabi z vprav sijajnim in najboljšim uspehom proti zastarelemu kaSlju, bolečinam v prsih, zamolklosti, hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti boder\ju, kataru in odstanjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolečinah.
Cena je sledeča, (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenici 3 K 40 v; 4 originalno steklenice 5 K 80 v; 6 originalnih steklenic 8 K 20 v.
Manj od dveh steklenic se ne razpošilja. Prosim, da se naročile naravnost od mene pod naslovom:
P. Jurlsic, lekarnar v Pakracu 100, Slavonija.
733 2—2
Sluzbaorganiita
In mežnarja
pri Sv. Petru niže Maribora se odda s 1. decembrom t. 1. Oženjeui prošnjiki — Cecilijanci — imajo prednost. Pogoji ugodni. Prošnje do 12. novembra t. 1. na župni urad.
C&oSrJ

* n
za katero jamčijo okraji:
Gornjipil, S evnica, Šoštanj, Šmarje pri JelšaH in Vransio
za popolno varnost vlog in za njihovo po pravilih določeno obrestovanje do
721 —11
Narodni dom

Narodni dom
neomejene visokosti, ima čez sedaj ^ štiri milijone kron Q
hranilnih vlog.
Hranilnica posluje s strankami vsak torek
in petek dopoldne, za druga opravila pa je radnica odprta vsaki dan ob navadnih urah. — Hranilne vloge obrestuje po 4% in pripisuje obresti polletno b kapitalu ter plačuje rentni davek hranilnica sama in ga ne odtegne vlagateljem tako, da dobe isti popolnoma nad 4% obresti. — Izposojuje pa od dne 1. prosenca 1905 na zemljiško varnost po 43/4 odstotkov, občinam in korporacijam navedenih 5 okrajev pa po 4% odstotkov obresti.
ir,dfj»tety in z-Joimh	tisk. društvo".
Odgovorni urednik: F srde Lukovar.
I'«,k ¡¿stana« iv. Ciril».