Prl Farl. 5. preteč. m. smo imeli učiteljski zbor pri v. č. gonp. dekanu v Kočevji. Snidilo se nas je bilo 16 učiteljev kočevske dekanije, le dveh ni bilo; mesto teh, ki sta menda imela 8 košnjo opraviti, prišla sta pa dva učitelja iz Ribnice. Obdelovali hiiio znana vprasanja. Pri pervem vprašanji so bili nekteri teh misel, da to zadeva le učitelje glavnih iol, ker le oni iniajo čas, in tudi nalogo, pečati ae z gramatikn. Učileljem na kmetih pomanjkuje časa za ta nauk. Drugi pa so veuder tudi to vprašanje obdelovali. Meni se zdi, da je prav tako; Hej iieilelj ne ve, kaj ga danes ali jutri zadene; kar ilanen ne rabi, zna inii pozncje dubro slu/.ili; treba je, da je pripravIjen na v.se. — Drugo vpiašanje so izdelali tudi gosp. ravnatelj kočevske glavne šole. Piimerjali so učitelja s kiuetovavcein. Rekli ao nekako tako le: Pridni kinctovavec, ki želi obilnega pridelka na polji, vreduje vsu svoja opravila na tanko; vnako delo začenja o določenem ('¦asu , vne dela v pravem redu in prav. Ko inu da Bog svoj blagohIdv, gotov je ubilnega pridelka. Tedaj veak priden delavec tnora iineti 8voj dnevni rcd, da inora vsa opravila prav opravljati. Po takem kratkem vvodn so piišli na to, da tudi vsakemu učitelju je treba, ila si napravi dnevni red, po kterem naj se vedno ravna. Razdelili so ves čas od ranega jutra, do poznega vcčeia kaj lepo; uči(elj, ki bi se raviial po takcin dncvncin redu, bi imel časa dovolj za piipiavljttnje k .šoli-ikeinu naukn, za izubraževanju isaiiicga ncbe in tudi za počitek. — Gosp. ravnatelj bi gotovo vstregli ,,Tovaršu" iu učileIjem, ko bi ta spis izročili v natis. *) Gosp. dekan pa so še rckli, da ne le za čas šolskega leta, naj si učitelj napravi dnevni red, ampak tudi za šolske počitnice; se ve da ta mora biti dragačen od pervega. Priporočali so narn, da bi učitelji večkrat eden k drugemu hodili, ker učitelj pii učitelju vedno kaj zapazi, na kar se sam še ne domisli, in marsikaj dobrega se lahko nauči eden od drngega. Znano je, kako dobro de človeku, če ima britkonti in težave, pa jih niore komu potožiti, kako je tndi tužnemu učitelju veliko ložejc pri sercu, ko svojemu tovaršu snie zaupljivo potožiti nadluge ali krivice, ki ga zadevajo, če tudi mu ta ne niore nič pomagati. — Zavoljo kratkega časa, ni bilo mogoče, da bi vsaki učitelj od .'{. vprašanja naprej vsaki svoj izdelik bral; brali so le nokteri, drugi ho pa ob kratkem povedali zapopadek tega, kar so pismeno odgovarjali, in vender je zbor dolgo trajal; vsaki je kaj pripovedoval, dostavljal ali popravljal, in tako nam je v prija/.iiih in podučnih pogovorih preeej dolgo zborovanje le vsem prehitro minulo. Čuditi smo se mogli onim, ki se tako lahko in brez pravih vzrokov odtegujejo toliko potrebniin iu koristnim učiteljskim zborom. 1'otein, ko sino se na duhu poživili, 80 nas gosp. dekan tudi povabili k obedu. Zopet smo spoznali in terdili vai, kako korintno bi bilo, ko bi nčitelji večkrat priliko imeli, sniditi se tii ali (am. Eden je nasvetoval, da naj bi se učitelji pomenili, ter se o malih in o velikih počitnicah shajali sedaj pri tem, sedaj pri uncm učitelju, kakor bi bolje ka/.alo, <la bi se prijatelsko pomenkovali o korislnib učiteljskih rečeh, in se tudi pošteno veselili. Ker iniamo pa vsi, upam da se ne motim preveč, ko rečem vsi učitelji, prelahke žepe lako, da ni tirjati, da bi kak učitelj mogel prijatle kaj pogostiti, naj bi za ta namen vsaki nekaj složil, da bi bilo vsem prav. Menisezdi, da bi to ne bilo iiapak. Kaj boš pa ti k temu rekel, ljubi ,,Tovarš"?**) Konečno naj pa še povem, kako marljivo in natančno se pri nas spolnujejo ukazi c. k. deželne vlade. Vsakernu je znan ukaz zantran drevesnic na Kraiijskem. Z veeeljem ga je marsikdo čital, nadjaje se, da se bo gotovo tudi spolnoval: pa, žali Bog! motili smo se. C. k. okrajna gosposka v Kočevji je, če se ne motim, že v tretje žiipanoiii zankazala, napraviti drevesnice. in v zadnjem ukazu je bilo ,še celo zažugano: ,,binnen 14 Tagen'4, (o dobro vcin, sej seni sam bral; pa *) Gotovo da! Prosimo! vredn. *•) Taki shodi bi bili zelo koristni, dokler bi se lepo po namenu vredovali, in dokler bi ne stopali čez vojnice. Vredo. miuulo jo že večkrat po 14 ilni, drevesnice pa le se ni. - Drugi ukaz, ki miiio ga nčitelji /. radontjo pozdravljali, je bil (a za.stian učitelJHke plaee. Tudi tii jc c. k. okrajna gosposka slurila hvojo ilolžiiohI. ter žiipanoni zapovcdala učitelje izplačevati. Nekteri jo vbogajo, nekteii pa zopcl ne. Taka je tudi pri nas. Župau je sieer perveinu občiiKskeinn svetovavcu nuročil, da naj on prevzame ta po.sel, ter uaj za učitelja ilcnar pobira in ga izplačuje. Pa ta mož je pii vsi dobri volji le malo opravil; kdor je hotel, mu je plačal, kdor ne, pane; jaz pa eem ravno tako, kakor poprej, tako tudi sedej — brez denarja. Pritožil hciii se pri c. k. ukrajni gosposki. Zupan dobi ojntro zapuved, da naj me redno plačuje; ali mož jo je znal zviti in gospo8ko potolažiti, da bi ne bila tako uagla iu iialaneiui. Zopct nom se prilo/.il, pa do danes še ninein dobil ne odgovora, ne denarja ; preteklo pa je od tistikrat več ko 2 mesca. Sedaj zopet saiu deuar pobiram, da morein živeti. Učitelj mora beračiti, tako mislijo nekteri župani. Bog se umnili! *) Lavoslav Abram, učitelj. Iz Zagorja na Plvki. Naj poglavitnejša reč pri človeku je njegova odgoja. Koinaj zagleda dete svet, že mu na uho doni mili glas dobrih starAev, ki imi je vedno naj dia/.ji. Nauki dobrih slaršev ho inu nc v pozni staronti v spoininu, iu blagor inu, kdor kc pu njih ravna; nasproti pa gorje mu, kdor jih neposluša — vedno bo nesrečen. Ali starši ne morejo vseniu kaj. Sola je drugi kraj za duševno iu (clesno izobraževanje. Učitelj je otroku drugi oče, ki cepi v mlada serca polrebni živež za življenje. Kakoršen oče, tak «in; kakoiHCii učitelj, laki tudi učenci. Pnglejino v zgodoviuo, in vidili bomo, kolikauj potrcbni in kurintni so učitelji; brez njih bi narod taval po iiovciliio.Hli, in ,še tisla Ijubezen do naukov, ki je inlademu sercu prirojena, bi se brez pravega poduka popolnoma uničila. In kakor v starih časih, tako je (udi sedaj. Kjer nimajo šole, tam zna težko kdo čitati in pisati, kar je gotovo perva podlaga narodnemu napredku. Vselej rne serčno veseli, kedar pridem v kako dobro šolo, kjer vidiin, da se mladina rew prav izobražuje. Ko sem unikrat popotoval, pridem v neko šolo, kjer sem za vaje v pisanji vidil to le napisano: ,,Svojo domovino inoram Ijubiti, ona ini je dala pervo pnsteljico. 8e sedaj v njej dobivam Ijubi kruhek, in vse, kar potrebujera. Kdor se svojega inateniega jezika sranmje, tudi ni vreden svoje matere; sej še tiček rad zleti tje, kjer so zleže". — Glejte g. g. učitelji, kake nauke ta šola sadi v detinska sei-ca! Posneinajte jo! tako bodo otroci kedaj verli domorodci in pametui deržavljani. Zagorski. Iz Iijubljane. V Ljubljani pa tudi po deželi se je rojstni dan Njih Veličanstva, presvetlega našega ceaarja, Franc Jožefa, v neileljo (8. preleč. m. prav slovesno obhajal. — Družba 8V. Mohora v Celovcu, ki šieje sedaj 7086 udov, je scdaj razposlala driižnikom knjigc, in sicer: ,,Ko I e da r če k" za I. 1868., ,,Fibiolo", BVe čcrn ice" , „1] top Ij e ncc", ,,Vinorejca", ,,1'oboljsani soseilje, ali sadjereja v pogovoiih za *) Tudi od drugod se čujejo enaki žalostni glasi; postava je sicer lepa, toda brez koristi, dokler je samo na papirji. Dokler ueitelji svoje plače ne bodo dobivali iz gotov« denarnice, tako dolgo za učitelje ne bode bolje. Vreda. domače IjudNtvo" (spi^al I. Toinšič, ueilelj v Teržiču), ,,ZivIjenje Hveluikov in svetiiic božjih" II. pol. I- zve/.ka (piide «e ta iiichcc). Vse te knjigc *o prava iln.šna hrana za slovennko Ijudstvo. Vsak družnik je dobil pelero lepih knjig — res dober kup vse za 1 gold.! Tu vidiino, kaj 8<ori združena moč. — Tudi ,,Sloveii8ka Matica" je j»re(e6eni (eden razpoislala svoje knjige, sicer le 3, pa te (oliko obširneje in po obsegu znamenitneje. Te so: ,,Stirje letui časi". Po K. A. Rossmaeslerji, predelal Ivan Tušek, kr. više realke profenor v Zagrebu. S 40 v tekst vliskaniini poilobščiiiami. To kiasnii deln ninre čislati le (a, kdor ve, koliko truda je treba, da ne nostavi (oliko učenih reei v lepo doinačo posodo. V predgovoru piavi inarljivi gospod preslavljavec: MPosebno sem pa to cvetlico iz neniikega prcsadil na slovenski vrt z obziroin na naše selske učitelje in za učence siednjih šol. Selskim učiteljem naj bo tovaršica na sprehodih po polji, po travnikih in gozdih, njim v poduk in tudi posrednn na korint radoveduej raladini*. Veselo pozdravljaino tedaj to zlalo knjigo vsi ljudski učilelji, iu žclinio, da bi naša Ijaba inali ,,Slovcnska Matica" Ae mnogo cnakih spiHov na dan »pravila. Druga Matičiua knjiga jc: ,,R n (I n i n otslovjc ali m i n eialogij a za uiže gimnazije i n realke". Po Signi. Fellocker-ji spisal K r. Eijavec, kr. više realke profesor v Zagrebu. Ta knjižica (v kteri je tudi več podobščin) je sicer namenjcna sosebno srednjim šolam, vendar je lndi pravi biser za naše IjuilKke šole, v kterih je sedaj tieba (oliko učiti. Kar (o knjigo še posebno priporoča, je to, da ho pri opisu rudnin naznaiijeni (udi kraji, ua kteiih «e niiliiina nahaja po Slovenskeni. Trelja knjiga, ki jo Matica že tretje leto izilaja, je: ^Narodni Koledar i n lctopis" (ega društva, ki obsega 8 pol v veliki osmerki. Tii imaš, Ijubi bravec, zopet polne kupe prav lepega blaga na izbero! Učitelji, pristopite vsi v družbo 8V, Mohora in k ,,Slovenski Matici", in prigovarjajte tudi prostemu Ijudstvu, da pozna in se vdeležuje teh koi-i»tiiih društev ! ,,0mika je kladvo, 8 kteriin si kujemo boljše čase". — Dr. Benjamin Ipavec v Gradcu bo dal na svetlo svoje ,,SIovenske pesmi'1 za en glas in glasovir, in nabira za to delo eedaj naročnikov. Veljale bodo (16 liskanih strani v veliki za g\asovir navadni obliki) 60 kr. Kdor raorc, naj si jih naroči; gosp. Ipavec jc že 8lavno znan med slovenskimi skhulatelji. — wMatica" je tudi založila in na dan spravila ,,Slovnico českega jezika z berilom", kijoje spisal g. Fr. Marn. Ta knjižica je prav umevno sostavljena, in je gotovi ključ do jezika naših bratov Čehov. Ccna ji je 70 kr. — Prišla je na svetlo tudi nRuska slovnica za Slovence", ki jo je spi.sal M. Majar; ,,Danica" pravi, da je to bav - bav '/;& natolccvavce. — C. k. deižavno piavdnišlvci tukaj jc napravilo nabiro hIovcii«kih bukev v prid branja pokorjcnccin po kaznivnicah v Karlnvein in Lankovicu, kjer je pripertih veliko kaznjencev slovenskega naioda. Nabralo se je že .254 slovenskih knjig v 472 zvezkih in inanjšib sošitkih, in c. k. deržavno piavdništvo se za ta dar vsem dobrotnikom očitno pri.semio zsihvaljuje in izročnje vosčilu, ihi naj bi fo lepu djanje ne piejenjalo, leinveč naj bi vh! blagi človekoljubi Uidi sc vprihoduje danivali ter deržavnemu pravdništvu izročevali cuake knjige v la lepi itaiiicn. IMorda so tudi v uciteljskoin stanu kteri, ki bi lahko pogrešili in darovali kako primerno knjigo teni ubogim slovenskim kaznjencem. Preglejmo svojo knjižuicu, in storimo dobro, kjer morcrno! — Naš dragi tovarš, veili slovenski skladatclj, gosp. France Gerbec, je z letošiijirn šotakim letom doveršil v praškem konserva' i z naj boljšim Kpehom vse nauke v pctji in v skladanji. Še t« leto jeseni misli gosp. Gerbec v Ljtibljuni dati svoj pervi koncert in drugega v Zagrebu. — Kotnu i/, ined sloveiiskih učiteljov ne bode serce od veselja igralo, ko bo vidil svojega tovarša, kako se je s svojo železuo dobro voljo in s neprestano pridiiostjo povzdignil iz navadne prašne Ijudvke učilnice na tako slavno stopnjo izobraženosti, na kteri bo svetil kakor biser v domači umetnosti. Bog mu daj srečo! — Tudi v Gorici so bile v c. k. normalki razpisaue učiteljske sltižbe, iti meii drugiini (udi vodjeva. Sliši se pa, da 8e omiašiiji deželni odbor pri ministerstva pritožuju zavoljo razpisane vodjeve službe, in tirja, da iniira mcd pogoji biti tuili znanje slovciiskega jezika. l'ri IjubljaiKski c. k. iiormalki pa sc bo mciula prihodnje šolsko leto 8e pu stari navadi pričelo. ¦- Veliki učilelJ8ki zbor vsoh avslrijskih učileIjev na Dunaji bo, kaknr 8e kaže, prav sjajen. Oglasiln 8e je že čez IOOO vdeleževavcev iz vseh kronovin našega cesaistva. Denaija za ta nainen 80 nabrali 3500 gold. in tndi vlada je obljubila, da bo ta zbor podpiiala z besedo in z tlenarjcm. Tudi železnice in vožnje po Donavi so za ta namen znižale plačilo za 50 od sto. C. k. mu/.ej obljubuje, da za čas zborovanja da na ogl^d svoje zbirke učilnih reči i. t. <l.; 5., 6. in 7. dan t. m. bode tedaj za ljudske učitelje prav pomenljiv čan. Bog daj, da bi se to zborovanje izšlo na srečo in blagor Ijmtske Hole iu ravno tako ua blagor po.samnih uarodov kakor cele zdiu/.eiic Avstrije! (Tudi jaz bom šel k temu zboiu na Duuaj, in 6e boin mogel, bom poteni o tem kaj povedal svojim dragim tovaršein v našem ^Tov." A. Praprotnik.) — Iz Poslojne zvemo žaloetno novico, da je preč. gosp. Peter Bicillger 29. preteč. m. nagloma umerl. Bog daj dobro mnogozanlužeuemu niožu!