Na svitlobo dane krajnske kmetijske družbe Tečaj VI. srédo 28. roznika 1848. List «6. Gorje tištim ? ki se Cesarskim poveljem zoperstavljajo ! Že večkrat smo v Novícah opomnili, de so presvitli Cesar ukazali, de imajo vse dozdanje postave pri stari veljavnosti ostati, dokler ne bojo nove na pervim deržavnim Du naj ski m zboru poter- zmirej nekteri Ker pa slisimo, de sèmtertje še glave mesajo jene. malopridneži poštenim ili mirnim ljudém in jih z mnogimi lažmí sleparijo, torej še enkrat opom nimo, de naj nihče takim šuntarjem ne verjame, in vsa ciga živo prosimo, de naj bo v vsim svoji dezelni in duhovni gosposki pokoren po starih postavah, ktere po Cesarskim povelji se zmirej celo svojo veljav-nost imajo. Sicer jih bo po Ces ar ski h ukazih ojstra zadéla. Novice so si skozi 6 let svo- rr © kazin (štrafin jiga obstanja veliko zaupanja pri ljudstvu pridobile, ker so se vedno za re sni co in pravico, naj bo za kmeta Pričakujemo tedej, de jim uter- ali gospoda potegovale. jeno zaupanje tudi zdej prikrajšano ne bo. Novice so tako srečne, de jim ne bo treba ne verstice v svojih listlli preklicati, ali ponižno pred občinstvam razlagati. Niso zlatih gorá obetale, pa tudi ne nepotrebno ljudi plašile, ne predezrežev junake hvalile, pa tudi ne omo-tenih hudodelnikov klële : dobre djanja so imenovale dobre, hudobne hudobne in veliko zmót so vstavile ali zaterle. Verjemíte tedej v vsim, kar vam Novice od Ces ar sk ih zapoved ali prepoved oznanijo. ker y one le to pisejo, kar Cesar s svojimi ministri ljudstvam ukažejo. Kako M se nas jezik v sole in v kancelije vpeljal? Zmiraj se po malim naprej gibljemo s svojim do tisu tudi s svojo hvale vredno ktére gosp. Metelko terdijo, so zamerijo gramatiko storili. Cerke f — naj nam resnice ne tako neprijetne, de jih nikakor ne moremo y vabilo slovenskiga jezika spoznati. Nocemo jim odreci de imajo kake posa mesne prednosti, za o beni slovenski jezik pa niso. Res je, de ne rabimo imenovanih čerk v Novicah , pa tudi to ni pràv, de učijo v šoli m v y drugih spiskih že zdavnaj overžen. tak pravopis, ki je v obeinstvu Zakaj bi visoka učenost tega častitljiviga gospoda učenika ne hotla potřebám sedanjiga časa se ukloniti? Rodovitno se'me y ktériga bi sejali v prid domovine y bi potem obilni sad rodilo. Kolikanj zdaj obzalujemo, de se to ni že davnej storilo! Kaj pomaga kramarju blago, y če ga prodati ne more? Cimu je visoka učenost se med ljudstvo ne razširi ? Kar pa kancelije vtiče, moramo spoznati slovenskigu jezika za visoko uradnijo (v visoke kan y de ćelije) ne moremo vpeljati y kér smo z Dunajskim ministerstvam zvézani in kér ne moremo terjati, de bi se na Dunaji zavoljo nas slovenski jezik učili. Vse kar je bilo do zdaj že od téga govorjeno, le zadene kancelije, v eni ali drugi zadevi, ktere imajo z ljudstvam opraviti. To pa je vender živa resnica, de ima naše deželsko ljudstvo pravico terjati, de se vsi spiski, ktere kmét v roke dobiva, v njegovim jeziku pišejo, zató de jih razúme. Dostikrat dobi kmet po nemško začerkani list v roke, kteriga ne pogleda, ampak za kako spranjo vtakne, kakor de bi bil strupen. Zató veliko ne vé, kar bi mu bilo potrebno. Koliko bi se jih bolj radovoljno sol po deželi poprijelo, ker bi po znanstvu branja in pi- sanja več dobička dosegli, in tudi kancelijske řečí pre birali. Potrebno in mogoce je tedaj, de se sledeče pisma morodnim jezikam, kako de bi ga v šole in v kance- brez zaderžka v slovenskim jeziku narejajo: vse pc žne pisma, pobótne pism lije vpeljali. Nej tedej tišti mozjé, ki bojo na Dunaj go db v veliki zbor poslani, pažljivo berejo, (gliheng dol kar se od tega v (kvitenge), ženi tne, poro čil ali daj an s k Novícah govori, de bojo vedili, kaj de dežela v téh ime- kup nitnih zadevah misli in zelí, de se bojo te vosila spolníle. klep měnil ali ur mit telj p ism vsi k y vse dedninsk poro čil y y V 24. listu Novic je bilo svetovano, kako de bi QSinantwortungs-Urkunden) in sploh vsi listi, ki se se naš jezik v šole vpeljal y to je bilo vse pràv. Jez oljo uterjenja p kmetam v roke dajej pa se tole pristavim , de naj bi, ker nam bo zdej vec slovnic potreba, gosp. Metélko popravili svojo sicer Na dalje: Dostikrat se mora kaka 9 v rec d d » slavno gramatiko, de bi bila nekoliko krajši pravopisu pisana y kakor so °*osp. Mur ko v drugim na © osposke očitno na znanje dati. Če bo kako pohištvo in v sedanjim ali zemljiše na kant djano; če bo kako drobno blagó prodano; če bo kakimu zapravljivcu oskerbništvo nje- io§ ffoviça premoženja odvzéto; če bo dan za kako pravdo ali ali podučenje mora v dom V . jeziku ođ dedninsko ravnavo napovédan; ce bojo neznani erbi zavoljo dednine vkup poklicani i. t. d. V téh zadevah se zhajati, ako hoćemo, da naj podučeni traj duj ? vsako od 3 po sreći napre-aj prismoljeno izobraženje mora razglase ga Ijudje brali. Narejamo te tode v nemškim jeziku ; nabijemo jih Pogostoma se po postavah tode nihče jih pomagajo , pa prel sliši 1 govoriti : ? mora narediti sodbino oznanilo (Edikt), ktero se per le jalovo in ravno biti. — Ali morebiti v resnici mislite kancelii in tudi na hišah županov očitno nabije, de bi nemšina je edinozveličavna? naj si'sami u Tako J5 Slov so in brez ne bére, samo muhe po njih skacejo. Beseda postave je ocitanje ne zasluži sicer dopolnjena, ali namen postave se nikakor ne doseže, nam zlo pomanjkuj odg vsiga duha Tudi dobrih šolskih knj ar » in zakaj se za šolske dařila ali Gospod Dr. Bleiweis so se unidan očitno ježili, premije ne dajejo naj boljši de c. k. policija oznaníla v Ljubljani le v nemškim je- šolah? knj (TP ? kakor v nemških ziku nareja; — kaj bi še rékli, ako bi v kantonske kan ćelije prišli, ker so vse vse oznanila po nemško pisane f Saj imamo pametno osnovanih knjig, postavim nemško Vse take oznanila se pa morajo tudi v dezelni h (po g edno slov lo vensko), ktera je spisana letu 183S ? od A ka, ktere predmet je časopis natisniti dati. To se stori v Ljubljanskim slovenski jezik. Pa te knjigi niste šolski knj S tem nemškim časopisu i kteriga kmetje ne berejo. Postava smo pa tudi že pokazali izvir ali vzrok, zakaj so naše je sicer spolnjena, ali namen nikakor dosezen ni. odne sole v tako slabim stanu. Vladarstv sicer ne Kako pa vender kmetje zvedó od takosnih zadev? Le kaj pomaga, pa, kakor smo zgorej rekli, to je premalo sodbini služabniki, ki pri cerkvah kličejo, so oznano- zató pa ne zamore > iz tega zazeljeni sad vavci vsih de V se reci; ali korist iz kako pa ti služabniki včasih kvakajo, evêsti. Še veliko manj pripomorejo pa deželski sta Ali bi novi v téh rečéh, kér zevsema nemški za naše bla^o / c sami sebe ne umejo, vsak sam ve. ne bilo prav, ako bi se vse te dozdaj popisane oznanila stanje in srečo celo nič ne skerbijo, marveč bi nas Slo-v domaćim jeziku pisale in v slovenske časopise natis- vence raji poněmčili.—Kako revno se pri nas učiteljske kati dajale? Menim de! službe vmestujejo! Od prihodnjiga učitelja se terja ved Na dalje. Ce je v kakim kraji kaj pokradeniga, nost nemškiga jezika; zastran slovenšine se dalje nič v pove To °*odbo in na tanjko misel ne vzame, kakor da je le na Slovenskim rojen popisovanje kan- Po tem takim se le prepogostoma dogodi, da imajo per-tonska gosposka v kresijo pošlje, de bo v tiskarnici na- vence učiti taki ljudjé, ki so sicer pervih 7 ali 9 lét pride nesrecnik v kancelijo, mora popisati vse pokradene reči. tisnjeno in potlej na vse druge kantone razdeljcno. svoje starosti na Slovenskim bili, po tem pa 10 ali še Vsaka kantonska gosposka dobi več iztisov, jih razdelí več lét na nemškim preživeli, in nemško se učili, brez med župane, de bi se pazilo, ako bi se kaka vkradena da bi bili za slovenšino kaj marali. Kako bodo taki rec našla ali kaj pomaga! Leti nemški natisi se po učitelji jezika takó vajeni, kakor bi treba bilo? Uči kotih valjajo, nihče jih ne razume in zató se tudi malo liša za slovenski jezik v celi deželi nimamo, razun v kterikrat kakošna vkradena reč nazaj dobi.— Dostikrat Gradcu, za ktero smo stanovam prisčrčno hvaležni. tatu ? to goljufa in Pa od učiteljskih pripravnikov ali prihodnjih učiteljev se tudi vojaških pobegnjencov popisati, de se na-nje ne térja samo, da so slovenski tečaj ali kurs izveršili : se mora tudi oséba kakiga razbojnika drugih pazi. Le ti popisi so tudi nemški; raszdelijo se med ampak da so v slovenšini dovelj podučeni. Početno podžupane, ali nihče jih ne prebira. Kaj ne de bi bilo práv, učenje je za ljudstvo silno imenitno in ima več posled-ako bi se take popisovanja v domaćim jeziku narejale? kov za celo prihodnje učenje in življenje, kakor marsi- Rekli bojo pa nekteri nemškutarji: kaj pa, če kako kteri misli. Ni se tedej čuditi, da se je nek častitljivi go v • slovensko pismo, razglašenje i. t. d. pred vikši sposko, kresijo ali poglavarstvo pride? Kaj le! Saj so nasi deželni stanovi že sklenili, de bojo vsi uradniki, ki imajo učitelj latinskih šol nam pritožil: mnogi izmed Slovencov , pa so mlačni, za vse lepe znanosti so bistriga uma , leni. Napčno početno podučenje je tega krivo. 3 z ljudstvam opraviti, v nasi dezeli slovenski jezik mogli razuméti, de bo vsakteri, ki bo kako službo doseči že (Konec sledi,) lel i ----7------------, ... ------- ------- ------------v t V v tem jeziku izpraševan. Ako vam bo pri tem Maj ctelaj© solsiii gospodje po Sta sprasevanji bolj resnica, kakor je bila dozdaj v téh zadevah, se ni treba bati nič. Iver je pa pri vikših osposkah vender dosti gospodov, kteri slovenskiga jezika ne razumejo, bi lahko kdo vprašal, kako se bojo pa ti jarskim? cr V v ^ Čitalo (bralo) se je v Graških novícah, de bojo šolski gospodje (šolmojštri) mnogoterih reči prosili. Ze- obnašali? Ilekel sim že. de se moramo za visoko vrad- ? nijo nemškiga jezika deržati zatorej naj se vsi dopisi (Berichte) po nemško narejajo; če pa kak slovenski spisek vender le vmés pride, ne obupajte — saj vam ga kak drug po nemško razloži, de boste v zboru V Še pri nas v naši šoli je bil pred nekimi leti učitelj , ki je svojim šolarjeni oj stro prepovedal slovensko govoriti, akoravno okoli in okoli šole slovenšina živi! Tak mož je 2 druzih svetovavcov svoje opravila doveršili. Pri vsim dozdanjim besedovanji zavoljo jezika me pa to le nar bolj tare, de imamo več do našiga 3 Le naši mač i h zopernikov, kakor ptujih protivnikov, ponemčani slovenci se prav šopirijo. Tode le eno bi jim naj bi jim mesčniga plačila ne mučitelj pa ne učitelj! Slavomir. Tako postavim sim slišal pri neki šolski skušnji učenika prašati : »Kak se pukštabi n o tertalaj o«! ! Slavomir. Zató po vsi pravici sedaj térjamo (kar smo že zdavnej vsi slovenski domorodci priserčno želeli), ter našim poslan- , da se v imenu našiga slovenskiga na- V • V • cam vzivo narocimo zasrodel tako dolgo roda pri velikim zboru krepko po žen ej o : Naj se v latinskih šolah vMarburgu, Celji in drugod po slo- venskih deželah brez dajali, de bi svoj materni jezik vsiga odio ga ucilisa sloven gladko brali in pisali oj kako bi se ga ročno lotili ! — Nemški gospodje naj bi skiga jezika in slovstva osnovajo, da bo slovenski jezik redni nauk (studium ordinarium) za vse učence skoz celi tečaj Ia- si pa nikar glav ne ubijali ; saj bi svoje službe lahko tinskih šol. Slavomir. po ti poti opravljali, kakor sim ravno razjasnil. Ambrož. Slovenske narodne sole na spođn jim ^tajarskini. (Dalje.) Po takim načinu mora slovenski naš narod vsaki dan bolj zaostati v znanostih in učenosti. Izobraženje Vređništvo je přejelo tudi od nekiga gosp. učitelja v ravno ti zadevi sostavek pod nađpisam: »Kaj je nekterim šol-skim učiteljem v Marburški in Ptiijski okolici v glave padlo?« — Kér je ta opomin edinih mislih z zgorej natisnjenim sostavkam , postavimo le njegove poslednje besede v Novice, ktere takolé govore: »Ne dajte se k temu razdeljenju šolstva in cerkve-ništva, dragi bratje! Le osem in dvajst podpisov imate, veliko število je pa še zadej, kterimu ta naredba ne gré 109 7 VB ® iHi) pa tudi drugi so lijo boljši kos kruha dobiti. Tega jim ysaki iz serca zelí, mladikam, ktere se svoji terti odrežejo. Posušijo se in pa po pravici. Hocejo cerkveno službo pustiti; zvoniti ia sadu ne prinesó. Takó jaz mislim se jim pretežavno, mašnikam streči pa preporedno zdi. teh misel. VBiberah na Nemškim so šolski gospodje ravno in šole cerkvi vzeti počenjali. Budili so Posebno pa hrepenijo iz oblasti duhovske gosposke priti. Čuje se, de po Sekovski in Lavantinski škofii pisma gr ej o, v ktere se prošniki za te • v in druge reci pisejo tako gnati jeli, • v m ? daljne in bližnje sosede, naj se vsedejo in podpisejo. de de bojo svojo prošnjo vesoljnimu dezelskimu zboru na ne bojo višej cerkvi (duhovski gosposki) v strahu. Mo-Dunaji izročili. dri in pametni šolski možjé so pa to nevarno reč bolj Kar člověk sprosi, slobodno (žiher) nosi; pa po- na tanjko prevdarili gosto prosi, de ne vé kaj. Pogovorimo se: ali so te ravno f spoznali, de bi kaj taciga ne bilo J^VUH/ J'A v/Mi, V4 v ' ^ * v ' ----- - ——-------- —- pràv y lil O KJ OU o V \JJ 1 lâl T Ul O V111 UlUIillVI IOIU Y1U« M V UJ rečene prošnje vse pametne inhasnovite? Mislim dene, mater zapustiti — so djali — bi bila gerda nehvalež in so se svojim tovaršem mozko vstavili. S voj o Cerkvena služba, akoravno vcasih tezavna, pa po nost šola je hči svete matere katoljške cerkve naj redna (gmajn ali zaničijiva) ni. Svoje dni so le duhovni dobra mati za svojo hčer skerbi. Svojost, ktero pože pervih 4 redov cerkve odpirali in zapirali, zvonili, za Ijujemo, bi lahko vah se pa kar ne valjajmo. Nismo otroci ; saj smo večno luč skerbeli, svece prizigali in masnikam stregli. HP ' ■■ ■ H za nas žgeča kopriva bila. Po kopri Velika čast je, v hiši božji služiti, in te časti se le sr a- možjé in pa katoljški učitelji i muje, kdor božje reči zaničuje. Bog nas varji tacih uci Ljubomir. teljev ! Cerkvena služba pa tudi svojim sluzabnikam če ne obilniga kruha, saj kruhka da, in kdor potreben kruha ne najde, hvaležin drobtinice pobere. Zametuje jih le, kdor je kruha pijan. Možjé ! cerkvi nikar slovesa ne dajajte; ona le dobra mati ostane. Sveta katoljška cerkev je od nekdaj ljudstva učila in jih kojila; ona je pràv za pràv šola od Boga postavljena za vse ljudi, za vse kraje in čase. Katoljška Ví Kr Prošnja učiteljev beraštvo znano! u jeseni moramo hoditi Se hliniti anam prositi De b' zmesi dali kako pest hrano cerkev je učila Boga spoznavati in njemu služiti pa tudi pisati in brati (citati). Sola brez cerkve je ledenici podobna 7 v kteri prave svetlobe in nobene toplote ni. Kaj 'z kase je le malokje spoznano. Težko, prijatli! je, ob enim lacen biti In s šolskim ukam glilvo si beliti! S součeniki se ozrem v Ljubljano: Nikar, poslanci, nas ne pozabite , Poboljšanja i dohodko nam spi > Berite novice, kaj vam povedo od polnocne Amerike? Tudi krivoverci svoje otroke po mnogim v katoljške šole pošiljajo. Poharajte Francozko, kako šole izhahajo, ktere hočejo sveti cerkvi vzeti? Čujete, kako se po Nemških krajih ne vodi? Šola, ktera katoljški cerkvi v skerbi ni pràvza pràv katoljška ni. V taki šoli se pri hiši, kjer mati otrok učiti in svariti ne smé. Oče je le za strah, mati za nauk in posvarjenje Ko zbora Beškiga zasveti zarja; I)e se tud' mi radujemo ustave, De mi tud' v krono milija Cesarja Aenc pletemo neprevenljivi slave! ? odi, kjer šolskih gospodov sveta katoljška cerkev , tudi kakor Bernard Tomšič godi, Slovensko druztvo v Sijubijani* Nar svetejši dragotina vsaciga naroda je jezik, ■ HMM ■ de (Konec.) Nar bolje otroci in le v jeziku živijoča narodnost. Ako pa hoćemo j storijo, ako oče poterdi, kar mati veli. Vi se pa hoćete ustava, ktero so mili Cesar vsim svojim Ijudstvam duhovne gosposke otresti, (iznebiti), ter mislite svoj bod neji biti, če zopet, kakor za rajniga cesarja Jožef a ? dodelili, tudi ? pri nas Slovencih ne bo prazna beseda ampak živa stvar, je potreba, de se slovenski jezik oživi y > clo v deželsko oblast priđete? Možjé! varite se, de ne omika priđete iz dežjá pod kap. Kdo je Vas dozdaj nar pervi svoji mizi povabil, kadar ste prišli na suho službo ? povzdigne, de bo čast in pravico dosegel, ki mu ? in pa nar pogoje k v - • , m gréste. K tému je pa združene moci potreba. Kakor jez tako tudi vi, gospodje! previdite veli kost naloge, še niste žlice svoje imeli? — naprosil, de ste se pri dobrotnikih přeživili, kadar ni ste ničesar živeti imeli? Ali ni duhovski stan bil ktero je slovensko druztvo na svoje ranie Kdo je za Vas po hišah vzelo; torej se pa tudi srečniga čislam, de me slavni 7 7 ki ki bo podpiral ikHiilSM de Vas je pervi pod streho vzel, in svoj kruh z vami delil, Vam dal per cerkvi kaj zaslužiti. Ce ravno ne vsi povejte , ali niso bili duhovski gospodje dozdaj Vaši nar krog za domovino vnetih mož obdaja mojo slabo in še na mnoge strani razdeljeno moč, bomo mogli spolniti vošila svoje edinim jeziku sklenjenih sosednih deželá. Krepka vednost, večlétne skušnje in natanjčno potreba, na eni strani domovine in z njo po pervi prijatli? Kdo vam je pomagal otroke v solo sprav- znanstvo vsiga, kar je domovini ljati? Kdo se je za Vas ponašal, kadar so Vas nehva- odborstva, veliko obetajoce bistre glave in gorece hrepenenje po lezni starejsi gerdo imeli in tozvali? Zdaj se pa posve-tujete, kako bi svojim dobrotnikani vtekli, se po tem takim svoji materi katoljški cerkvi odrekli, ki pervih šol ustanoviti dosegi ustavnih pravíc na drugi strani 7 obéh pa terdna volja 7 iz svoje skerbi pustiti ne smé. Bote Vi svoje šole brez duhovske gosposke imeli, bo katolška cerkev prisiljena, tudi svoje šole začeti. Kaj se Vam zdi, kam bojo ka- prid in blagor svoje domovine kako bi neki po takim prizadevanji ne přišel cez naše delà blagoslov nebeski! Z moćnim zaupanjem 7 dragi gospodje, se zamo remo tudi na verle domorodce krog in krog po Sloven toljski starsi svoje otroke v solo dajali? Šola ljudi le tam cvetè, kjer duhovski pastirji čez šolo svojo roko skerbno deržé. Brali smo velikokrat v Ljubljanskih novícah, de so se šole po deželah začele ; pa povsodi so bili duhovski gospodje šole očetje, de so ravno tudi deželski pošteno pregnal, skini zanesti, de nas bojo krepko podpírali v našim prr zadevanji; vrednik Novic sim se skozi vec let preprical de blagi slovenski duh povsod vlada. Sovražniki Nemcov nočemo nikakor biti, tudi ne ? moremo želéti, de bi se nemški jezik iz vsih nasih sol mi samo to terjamo, de se nam bo dalo, pomagali. Bojim se, de se bo Vašim šolam brez duhov- kar so nam naš ustavni Cesar sami zgotovili, namreč ske gosposke brez katoljške cerkve godilo, kakor de bo tudi naš slovenski jezik v šole, kancelije in v v glavo. > Z al mi je, da smo se zavoljo osem in dvajestih vsi pri višim ogledu šol, pri duhovšini in kmetih zaměřili. Ce bi bilo upati pečenih ptić s tem dobiti, bi gotovo vsi stopili na noge. Ali bati se je, damačkavmehu ne kupite.« , Men. vsakdanje življenje skih deželah mora biti. vpeljan, kakor po pravici v sloven E din o st i z Nemci ni treba Slovencam priporoce-kér so bili zmirej po bratovsko složni s njimi, in smo složniga duha še zdej. Nemškutarjem, še bolj pa vati IO ponemčanim Slo vencam pa je silno silno potreba edi- de seje z ljubeznijo in edino st jo že marsikterí nosi pridigovati, zakaj ti so naši nar veči protiv- protivnik premagati dal. niki y ki nas nesramno natolčvajo, de se hoćemo od njih Vernímo se potem vvodu v gledise in poslušajmo: ločiti, de po svojolastnim južnoslovanskim kraljestvu se- s cim so nam pevke in pěvci, govornica in govornik v gamo in po rusovskim raji. Gerda laz ! Nam po krivici očitajo, de hoćemo vse po slovansko spreoberniti; de pa oni hočejo celi svet po nemškim kopitu napraviti, pa ne porajtajo. Kje pa tù ustavne narodne pravice ostanejo? Naj nam prijatelsko oni dovolijo, kar nam gré, mi bomo bratovsko živeli ž njimi — in drugi besedi razvesilili in nadušili. tega Začela se je beseda s celo muziko, v ktero so bili mnogi slovenski napevi (domaće viže) zapleteni. Po tem nastopil pevec Prešernove mićne pesmi „Pod ok-nama, ktero je gosp. Fleišman v kej prijetni napev v • Je edinost in prijaznost bo kraljevala vseskozi med in poslusavcam zlozil, ktero nam je gosp. pevec tudi prav lepo zapel Junaski takih knjig, ktere to uménje obsežejo ziga ostalo, kakor kar so na sebi imeli. Revsina je za y izraze (nemške zjokati se! Gosp. fajmošter Kopecki dajejo veliko po o-orelcam vsak dan enkrat jesti. Bog jim bo plaçai! Ne » vémo, ali so vsi hišni gospodarji zavarovani ali latinske) v slovníček ali besednjak zbere, ter je po svojem umu v slovenšino prestávi, te prestavljene v abcedno versto zložene umske izrazke pa podaj celimu ne? Krajnci usmilite se svojih revnih bratov! bili ali zboru ali večim zboram, in še drugim prijatlam slo venšine v precénbo in popravo. Potemtakim bi se tudi nepotrébno, celô kvarljiv Saboto pred binkuštmi je v Šmartnu pri Li tíi mati katoljška cerkev noviga uda v svoje krilo spre jela; Karl Horung, rojen v Štutgartu na Nem-kovánje preraznih izrazkov hitro od kraja odvernilo. škim 1782 luterške vére, sedlář v Smartnu, vdovec in oče Kakor zdaj postáve, naj se tudi izrazki občinski dělaje da bodo rečém dobro primerjeni in vsim po volji. ? 4 otrok, ki so bili ze v katoljski veri izrejeni, je stopil v katoljško vero. Na binkoštni pondeljik je přejel v Ljub- Kér v se zgotoviti utegnil jaz svojiga slovenskiga slovnika nisim k skorešnji osnovi toliko potrebniga . Yam. Ijani zakrament sv. birme. Cerkvéni časopis vseučiliša pa bi vender rad kmalo pripomogel, naša slavna učena gospoda tukaj na znanje dam, da je Kar smo že zdavnej želeli, bomo zdaj dosegli: učeni meni samimu vsakodob na volji, za vsakošnjo versto . dohtar sv. pisma gospod Janez Pogačar bodo v za- umej že v abcedo spisane in mi pošiljane izraze četku prihodnjiga mesca zacelí na svitlo dajati cer v slovensko prelagati in je ucenim zboram v poprav ljanje predkladati. Več oči več vidi. w 'i* v f slovnička bi zdaj ravno uredniki potřebovali, kér jim je v uredih slovenšina zapovédana. Tak ega ročnega kveni list v slovénski besédi, kakoršniga južni Slovéni dosihmal »e nismo imeli, ako „Drobtinc" sèm ne štejemo, ki se kakor létnik k dnevnim listam pràv za pràv Takó je gosp. prof. P o kluk y Vas slavni rojak žé davno svojim bogoslovcam duhovno pastirstvo raz y ne morejo šteti. Vedozeljni kmet je dosihmal imel le Novice, de jih je ob nedeljah prebéral, to je bil sploh telésin kruh, pa tudi veliko dušniga vmés; zdáj pa bo kladal s posebnim besednjačkam Oroslav Cafov Movíce Naš preljubi nadvojvoda J boj njim sklepu presvitliga Cesarja, ki so se zmirej v In- obračajo "V 1 III« "w^v • • v , * 1 v « 1 dobil v roke tudi cerkvéne novice, ki mu bodo dajale vsakoršnih podukov, ki zamorejo Slovenca v véri in ljubezni uterditi, dajale mu bodo cerkvenih novic, ki se godé vAmeriki, Azíi,-in po celim svetu; slišal bo zdve-po posled- dljivi bravec; kako se divjaki k sv. katoljški veri spre- spruku bolehni, na Dunaj prišli, d y kaj se posebniga godí v Rimu, sedežu svet. ceti y ki se ne bo 26 teg mesca b za Očeta papeža, v Jeruzalemu i. t. d.; kakó prijetno je y pak pozneje pri- tacih reci slišati: to bo kruh za dušo. čel, ker zlasti na Ceskim volitve poslancov še končane. do Neki skerbin pastir so rekli, de si bodo zraven svojiga lista, tudi eniga za občino naročili; zlo bi bilo V Ljubljani je bil přetečeno nedeljo Jožef želeti, de bi se po vec krajih ali pa povsod tako zgo v w " Cerne, iz spodnjiga Logatca domá y korporal našiga domorodniga regimenta, z veliko zlato svetinjo slo-vesno ovenčán, zató kér se je na Laškim posebno junaško obnašal. Zdej je k reserv-bataljonu prestavljen ;