Največji tlevenski dnemik ▼ Združenih državah Velja za vse leto . . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 ,1 NARODA IJstisIovenskihidelavcevYAmerikL i The largest Slovenian Daily Id the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays* 75,000 Readers. TELEFON: chelsea s8?s NO. 20«. — ŠTEV. 200. Entered ma Secoa* CUm Matter, September 21, 1903, mi the Port Office at New York, N. Y„ under Act of of March S, 187» TELEFON: CHELSEA MTI NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 26, 1930. — TOREK, 26. AVGUSTA 1930 VOLUME JJULVilL — LETBHK JLLXfilL PREDSEDNIK REPUBLIKE PERU POBEGNIL IZ DEŽELE TEKOM NOČNE KABINETNE SEJE JE VOJAŠTVO V MESTU UMI IZSILILO NJEGOVO RESIGNACIJO V krajših presledkih je bil Augusto B. Leguia predsednik republike Peru izza leta 1908. — Svoje-časno je bil zavarovalninski agent neke ameriške firme. — Pred odstopom je rekel, da se ukla- nja oboroženi sili. LIMA, Peru, 25. avgusta. — Malo pred drugo uro danes zjutraj je odstopil Augusto B. Leguia, ki je bil v krajših presledkih predsednik republike Peru izza leta I 908. Tekom kabinetne seje, ki se je vršila v predsedniški palači, so zastopniki armade izsilili njegovo re-signacijo. Stari možak je do konca na vse načine poskušal, da se obd rži na krmilu. V to svrho je odpustil svoj kabinet ter imenoval novega. Tekom omenjene seje naj bi novi ministri prisegli predsedniku zvestobo. Sredi noči je pa prekinil sejo poveljnik civilne utraže, polkovnik Gonzales, ki je obvestil predsed-J nika, da vojaški zastopniki ne bodo dovolili izbire; novega kabineta. Polkovnik je nato odšel ter se vrnil ob dveh in! pozval predsednika, naj odstopi. Predsednik Leguio je takoj odložil svoj urad rekoč: — Uklanjam se oboroženi sili. Proti jutru se je podal Leguia v spremstvu svojih dveh sinov Juana in Joseja v Callao, kjer se je vkrcal na peruansko bojno ladjo: "Almirante Grau". ki je takoj odplula proti Panami. Tri njegove hčerke se nahajajo v kopališču Chosica. Nova osnovana "junta" (provizorična vlada) je izjavila, da se ne bo deklicam nič hudega zgodilo. Ob jutranji zeri je prišlo do vročih spopadov med prebivalstvom in policijo ter uslužbenci predsedniške palače, ki so hoteli ubraniti poslopje pred razburjeno množico. Državni prevrat v Limi je proizvedel general Manual Maria Ponce, ki je svoječasno generalni armadni inšpektor. Bivši predsednik Leguia je bil še leta 1 903 agent neke ameriške zavarovalninske družbe v Peru. Ker je bil dober finančnik, je bil nekaj časa finančni minister, leta 1908 je bil pa izvoljen predsednikom. BUENOS AIRES, Argentina, 25. avgusta. — Poročila iz Arequipe pravija, da se nahaja ves južni del Peru, namreč sedem departmentov, v rokah vstašev, katerim poveljuje polkovnik S. Cerro. Četrta divizija armade v Puno je stopila na stran revolucijonarjev. Vstaši kontrolirajo s tem depart -mente Arequipe, Puno, Cusco, Madre de Dios. Apurimac, Moquegua, in Tacna. Četrta divizija je ojačena s četami iz Arequipe ter poljsko baterijo, ki obsega 1 3. infanterijski polk pod poveljstvom majorja Barrionuevo, 1 5. infanterijski polk pod majorjem Lagos, četrti pijonirski polk pod stotnikom Sologuren, I 3. kavalerijski polk in poljsko baterijo. LIMA, Peru, 25. avg. — V glavnem mestu Peruja je danes popolen mir, dočim vlada na jugu polkovnik Sanchez Cerro, ki načeljuje vojaški vstaji. KAPITALISTI IZKORIŠČAJO PRILIKE Newyorski urad je pre-skrbel delo 250 ljudem. Govorice o graftu v delavskem uradu. BUFFALO, N. Y., 25. avgusta. — F. D. Dopp, superintendent delavskega urada za službe, in Charles Lelland, superintendent občinskega urada, sta včeraj zvečer objavila, da sta vložila pritožbe radi zapravljanja državnega denarja, ki je bil določen za konstrukcijska dela, da se tem p^tom zmanjša splošno nezaposlenost. Glasi se, da nastavljajo gotovi podjetniki nedržavljane, kar je proti postavi. Ob istem času pa ne marajo dajati dela oženjenim ljudem, da zmanjšajo s tem zaslužek. Ljudje, ki st oglašajo, dobe delo, a morajo stanovati ves čas v težaških taboriščih. Pretežno večino denarja morajo izdati za stanovanje in hrano. Gotovi kontraktorji za državna dela gredo k privatnim posredovalcem ter dele denar z agenturami. Včeraj je bilo objavljeno, da je • našia nova občinska agentura v New Yorku dela za 250 ljudi. Več kot 1500 ljudi se je potezalo za mesta. Več kot tisoč pisem je bilo treba odgovoriti, ker ljudje pismeno prosijo za službe. DIJAK USTRELJEN PRI NAPADU" CLEVELAND, Ohio, 25. avgusta. Bundiuka tolpa Je napadla danes družbo mladih itudentov, ki so priredili domačo zabavo v hiši R. S. Ounhama. Pri tem so se Študentje spopacUi s bknditl, in 23 -letni dijak Miller Wilkinson Je &il usmrčen. Tri roparje J« policija aretirala. ' StS. K : ZADNJE POROČILO 0 ŠTEVILU PREBIVALSTVA WASHINGTON, D. C., 25. avgusta. — Zadnji izkazi urada za ljudsko štetje določajo za mesto New 6,981,9127 prebivalcev. V zadnjih desetih letih se je prebivalstvo zvišalo za štiriindvajset odstotkov. INDIJCI ŽE ZOPET AKTIVNI Nacijonalisti so napadli avtomobil, v katerem *e je nahajal kalkutski policijski komisar.— Spopadi pri Pešavaru. -------------------------------- CALCUTA, Indi?a, 25. avgusta. — Ko se je pojavil v osrčju trgovskega dela mesta policijski komisar Sir Charles Tega rt v svojem avtomobilu, je bilo vrženih proti njemu več bomb. Policijski komisar je potegnil revolver ter ustrelil dva izmed treh LA GUARDIA ZA MOKRO PLANK0 Newyorski republikanski kongresnik je obljubil vso podporo dr. But-lerju. — Antisalonska Liga ne smatra poslanca La Gaurdia za republikanca. Poslanec Fiorello H. La Guardia, ki je bil lani republikanski kandidat, za newycrškega župana, je rekel, da bo odrekel podporo slehernemu republikanskemu kandidatu, ki se ne bo zavzel za preklic osemnajstega amendrnenta. Nadalje bo z vso silo nasprotoval republikanski platformi za državo New York, dokler ne bo vsebovala takozvane mokre planke. Tozadevno pismo je pisal dr. Ni-cholasu Murray Butler ju, ki je voditelj "mokrih" republikancev v državi New York. La Guardia se bo udeležil republikanske državne konvencije ter je kandidat za zopetno izvolitev. Akc- republikanci ne bodo zadovoljni z njegovim stališčem oziroma s stališčem njegovega okraja, bo nastopil neodvisno kot je to storil leta 1914, ko sta ga farme .sko-de-lavska in socijalistična stranka poslali v urad. Državni superintendent Antisa-lonske Lige. Fred A. Victor, je rekel: La Guardia sploh ni nikak repu-bl kanec. Če bi se republikanska stranka v državi New York izrekla za preklic osemnajstega amendrnenta, bi pomenjalo to njen pogin. napadalcev. Tretjega je pa bomba smrtno nevarno ranila. Šofer je naglo obrnil avtomobil ter odvedel Tegarta izven nevarnosti. Atentatu je prisostvovala velika množica ljudi. PEŠAVAR, Indija, 25. avgusta. — Ko so angleški vojaki prodirali ob meji proti sovražnim četam, so se spopadli z ljudmi Wazir plemena. Osem angleških vojakov je bilo usmrčenih, neki častnik pa težko ranjen. 1 s Angleži so ujeli sedemdeset v stažev. PILSUDSKI BO ODGOVORIL Odstop poljskega kabineta min. predsednika Slaweka je b:l posledi-ca težkega položaja v boju s Sejmom. — Pričakuje pričetkov diktature. BERLIN, Nemčija, 25. avgusta. Današnja cročila iz Varšave potrjujejo včerajšnjo vest, da bo maršal Pilsudski, "nekronani kralj' Poljske, zopet stavljen pred nalogo, da povede svoje deželo iz tež-koč. Vlada ministrskega predsednika Slaweka je morala odstopiti, ker ni bila kos svoji nalogi. V utemeljevanju svojega koraka, je rekel prejšnji ministrski predsednik, da je preobložen z delom in da ne more biti voditelj vlade ter ob istem času tuji aktivni voditelj stranke, ki se zavzema za vlado. Pilsudski si je izprosil do pon-deljka odloga, da odgovori, a je ob istem času tudi rekel: — Jaz popolnoma razumem povode, ki so napotili polkovnika Slaweka k temu koraku. Prav posebno pa mi ugaja, da noče biti Slawek pcmagač kakega drugega. Radite-ga si bom izbral sistem, ki bo olajšal nalogo. Nadalje je pripomnil Pilsudski, da bo prevzel vlad le pod pogojem, da bi bili člani Slawekove vlade pripravljeni sodelovati ž njim. Izločen je Slaweka smatrajo številni kot odgovor na omejitve, katere je razložil prejšnji teden predsednik Sejma, Dascynski. Dascynski je izjavil takrat, da je položaj naroda Jako resen, da bi mogel najti pot le Pilsudski. Ta izziv je sprejel Pilsudski, ki je napotil vlado Slaweka k odstopu ter s tem dobil taktično prednost pred načrti opc*zicije. Nasprotne skupine sa namreč nameravale sklicati posebno zasedanje Sejma za dan 1. septembra ter strmoglaviti kabinet Slaweka. MANJ DELA _-VEČ NESREČ Povsod po deželi je manj dela po rovih. — Nesreče pa kljub temu naraščajo. LUZERNE, Pa., 25. avgusta. — Kljub obljubam rovskih lastnikov, unijskih voditeljev ter strokovnjakov, da se bodo razmere izboljšale, kakorhitro bo podpisan novi dogovor v antracitni industriji, se nahaja danes industrija no slabšem kot kdaj poprej, pedno je bil podpisan dogovor glede petih let in pol. Niti en rov v tem okraju ne dela po šest dni na teden, in številni delajo le po tri dni Navdušenje za novi kontrakt je bilo opaziti le v krajevnem časopisju, nikakor pa ne med premo-garskimi delavci. Čeprav znaša delovni čas le nekako tri dni in pol, so se vendar F>omnožile nesreče v poljih trdega premoga. V mesecu juliju je dobil državni department za delo obvestilo o 43 smrtnih nesrečah. To je deset nesreč več kot meseca junija. Maja pa jih je bilo 33. Sylvester Zubick. star 30 let iz Detroita, je bil na mestu ubit. ko je padla nanj težka skala, ko je delal v rovu Harry Gruber-ja. PETNAJST PREMOGARJEV ZASUTIH WREK, Šlezija, 25 avgusta. — V tukajšnjem premogovniku se je podrl strop ter zasul petiajst pre-mogarjev. Reševalci so se takoj podali na delo ter so po večurnem prizadevanju rešili devet premogar-jev, dočim jih je bilo šest že mrtvih, ko so prišli do njih. Kaj je bil direkten vzrok posipa, se ni ftiogio dognati. NEMŠKI LETALEC BLIZU CILJA Težki nalivi so ga prisilili, da je pristal na poletu proti New Yorku. — Zapustil je otok S y 11 pred enim tednom. HALIFAX, N. S., 25. avgusta. — Kapitan Wolfgang von Cronau in njegovi trije tovariši so pristali včeraj popoldne, malo pred četrto uro pri Queens Harbor, kakih 200 milj iztočno od Halifaxa. Prisiljeni so bili pristati radi meglenega in deževnega vreqjena. Objavili so. da bodo zopet zapustili Halifarx,. kakorhitro bo dovoljevala. Nemški letalec, kojega varno manevriranje je vzbudilo v vseh letalskih krogih veliko zanimanje, je pristal v soboto popoldne v Cart-wright zalivu, kjer je vzel na krov novo zalogo olja in gasol na. Ostal je tam preko noči ter nadaljeval danes zjutraj svoj polet ter je rekel, da bo njegov naslednji cil cilj mesto New York. Pozneje so poročali o njem iz različnih krajev. Halifax je bil že tekom dopoldanskih ur obdan od gostih oblakov. Ti oblaki si prisilili avijatike, da so pristali. Kapitan von Gronau je zapustil zadnji pondeljek otok Sylt, kjer je posloval kot voditelj letalske šole. Poslužil se je precej starega Dor-nier hidroplana, ki je že slaven v zgodovini letalstva. S tem letalom je vprizoril slavni norveški raziskovalec R. Amundsen svoje prve polete, kot pripravo za poznejše ekspedicije na Severni tečaj. Nemški letalec je dospel v sredo v Rek j a vik. V petek je odletel na Grenlandijo. V soboto popoldne pa je bil že v Labradorju. POGLED NA POTOMAC ADVERTISE IN "GLAS NARODA" NOV PREDLOG ARISTIDA BRIANDA Ugovori Nemčije, Anglije, Italije in drugih sil so bili baje vpoštevani. Skoro nov načrt. PARIZ, Francija ,23. avgusta. — Francoska vlada je poslala prizade- j tim silam nov načrt, ki se tiče "Združenih držav Evrope" in kon-. ference, ki se bo vršila 7. in 8. septembra v Ženevi. j Današnji korak smatrajo v diplo- , matičnih krogih za dejstvo, da je . francoski zunanji minister Briand I temejito proučil dospele odgovore in 1 sestavil radi tega nove in natančne j- J še predloge, da ovrže ugovore, ka- i tere so stavile Nemčija, Anglija, 1 Italija ter druge sile. Vsebina no- i vih predlogov, ni bila še objavljena. Izvedelo pa se je, da je dobil zunanji minister Briand na včerajšnji kabinetni seji dovoljenje ministrstva za novo formulo, ki bo dostavljena ženevskim delegatom v obliki modre knjige. Ta knjiga bo najbrž dovršena že tekom prihodnjega tedna. Slika ntfftt kaže reko Potomac pri Washington a. ,Vsled dolgotrajne se se je rod« znatno znižala. IZGREDI V BERLINU BERLIN, Nemčija, 25. avgusta. -Danes so se nadaljevali spopadi med policijo, komunisti in fašisti.' Zopet so bile tri osebe ranjene, nad stopetdeset pa aretiranih. | Če ne bo drugače, bo vlada z vo- j jaitvom pregnala demonstrante. i Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se Izplačujejo na zadnjih poŠtah naslovljencev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na pri nas izdanih potrdilih. Naslovljene! prejmejo toraj denar doma, brc* samod* *asa, bres nadaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s podpisom naslovljencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike ▼ slučaja nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučajih tudi na sodniji v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam Je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ail lir. V Jugoslavijo Din 500 1000 2500 5000 ____ 10,000 ____ S 9.35 * 18.50 $ 46.00 % 91.00 $181.00 Lir V Italijo 100 200 9 5.75 $11.30 300 __516.80 50T__________127.40 1000 -------------$54.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno naka* žilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50,— $1.—, za $100.—$2.—, za $200,— $4.—, za $300.— $6.—. Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih, lirah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih. priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom sporazume-te glede načina nakazila. Nujna nakazila izvršujemo po Cable Letter za pristojbino 75 SAKSER STATE BANK COKlLANDr STREET HEW Telephone Barclay 0380 — 0381 YORK, R. X. NEW TORE, TUESDAY, AUGUST 26, 193t LARGEST UOTKm DAILY E V. & E m&i ELOVEMIC nmuumo comfakx o triintridesetih letih našli na White island med Špiebergi in Franc Jožefovo zemljo truplo raziskovalca, je "Senzacija prvega reda. Starejša generacija se bo še spominjala dogodka, ki je svoječasno navdal ves svet z občudovanjem. švedski inženir se je temeljito pripravil na -svoje podjetje ter je bil siguren, da bo dosegel svoj cilj. Tedaj še ni bilo vodljivih zrakoplovov, toda Andree je bil svoj balon opremil z vesli in vlačilnimi vrvmi, potom katerih bi zamogel izvajati kontrolo nad smerjo. Natančno je preštudiral toke vetrov ter računal s tem. da bo moral pristati na sibirskem Severu ter preživeti zimo v arktičnem ledu. Dne 31. julija leta 1897 ^e je dvignil. Opazovalci so idoli, kako je južni veter gnal balon preko gorske verige, in strokovnjaki so smatrali to za jako slabo znamenj:1. Nato je prišlo potom goloba-pismonoše poročilo s severa, in od onega časa ni bilo o drznih raziskovalcih nobenega sledil. Dosti se je govorilo in pisalo o poskušenem Andree-je vem poletu nad severni tečaj, toda vse je temeljilo le na domnevah in ugibanjih. Nihče ni vedel, kakšna usoda je zadela raziskovalec. Zdaj, koso našli trupla, so pa ugotovili, da so letalci dospeli dalje na sever kot je bilo pričakovati. Pri An-dree-ju so našli dnevnik, iz katerega bo razvidno marši- Izza Andree-jevega poskusa je zrakoplovstvo strahovito napredovalo, in zrakoplove i so dosegli presenetljive Uspehe. Poleteli so preko Severnega in Južnega tečaja ter! w________ ___________ preiskali neznana ozemlja. I tero so prinesli iz stare Španske, Ogromni vodljivi haloni uspešno kljubujejo vetru ter z lahkoto završe j>olet okolu sveta. Letalci dosezajo uspehe, o katerih se ni v Andree-jevih časih nikomur niti sanjalo. Predno je pa človek zavladal zraku, je bilo treba neštetih dragwenih človeških žrtev. Vsaka napaka je prispevala k izboljšanju. Izkušnja je učila ljudi ter jim kazala pot v višino. Andree je bil prvi, kateri je spoznal možnosti, ki jih za more nuditi zrakoplov znanosti. S primitivnimi sredstvi je poskušal doseči, kar je ]K>zneje v tako veliki meri usj*elo modernemu zrakoplovov u. Kam vocb utviit. V vasi Ugrinovci pri Zemunu v Srmu se Je te dni odigrala pretresljiva o troika tragedija. Posestniška sinova Dobrivoj Boain ta Lazar Zorkič sta bila ie več let dobra prijatelje- Vedno sta tičala skupaj, skupaj sta tudi posečala šolo ln skopaj delala šolske naloge. Ko sta oba kot odllčnjaka dovršila četrti reared osnovne šote, so njuni rodite i jI akteniU, da Jo pošljejo na glm-fcastjtf. Dd tega dne se Je pa prijateljstvo «wd fantoma skalilo. Drug dragemu ska snvklala stadij t".a. vmnsrtjl in as neprestano dra-iil*. Dobrtvoi Je dejal Lazarju. da odvrnU, da bi bilo pametneje, če bi bi Dobrivoj -študiral z lopato in motilo. Beseda Je dala besedo in že sta si bila v laseh. Med prepirom je Laaar stekel domov in se vrnil z velikim kuhinjskim nožem, s katerim Je Dobrivoja sunil v trebuh. Nesrečni deček Je čez 3 dni podlegel poškodbam. Po zločinu Je Lazar pobegnil. Na dan pogreba so ga videli na prijateljevem grobu, nato pa Je brca sledu izginil. Tri dni po prijateljevi smrti so našli tacarjevi sina obešenega na pedatoešju svoje hiše. Nesrečnež ni mogel preboleti smrti svojega prijatelja in se Je irtmil lOst^ST ^ K L 2 S pota. Konvencija K. S. K. J. je bUa dne 22. avgusta v polnem teku. Ta dan so konvenčni odbori podajali svoja poročila. Rev. Černetu, uredniku nekdanjega 'Gladiatorja* se je izreklo nezaupnico. Na vrsto Je prišlo več starih zadev, ki so bUe rešene v splošno zadovoljstvo. Nekateri pravijo, da bo konvencija že ta teden končana, d očim zatrjujejo drugi, da je to nemogoče. Delegatje stanujejo po raznih privatnih stanovanjih, kakih 80 jih je pa v Krcher hotelu. Pozdrav! Matija Pogorele. Sacramento, Cal. Kdor svoje dni ni vinca pil. Ne pel, ne ljubil, nič ni vžil!.... Opazoval sem z velikim zanimanjem židovskega rabinca, ko je na-pravljal cerkveno vino. Seveda, to vino je biio že napravljeno, fermen-tirano, a židovski duhovnik ga je blagoslovil, po stari židovski navadi. To se je zgodilo v eni calfornij-skih vinaren pred par leti. Vino je bilo v velikem, lesenem tanku, ki drži več tisoč gaion. Ko je pomočnik napolnil sode po deset, petnajst galon, je rabinec mrmral židovske molitve in slednjič vsak sod zamašil ter zapečatil vino. Tedaj je postalo sakramentalno vino, in pod osemnajstim amend-mentom je to vino dovoljeno kot verska pijač^, čeprav niso molitve duhovnika zmanjšale njene alkoholne vsebine niti za tisoč enega odstota. Žid je so uporabljali sok grozdja pri svojih verskih cerimonijah že tisoče let ter ga še vedno uporabljajo. Stari kristijani so si izposodili od njih svoje verske običaje, čeprav so nekoliko izpremenili njih simboličen pomen. Vse kaže, da je človek izza jutranje zore človeške zgodovine, pričel stiskati divje grozdje, spravil sok ter ga uporabil nato pri svojih verskih cerimonijah. Tudi stari Grki so smatrali vino za sveto pijačo, ki je bilo posvečeno njih bogovom. Stari pesniki so proslavljali "nektar", ki je bil posvečen bogovom. Stari Grki so proizvajali grozdje ob obalah Jadranskega morja in še sedaj proizvajajo Dalmatinci vino, slično onemu, ki je bilo nekoč posvečeno bogovom. Kadar so ga pili, so postali pogum-nejši, bolj srečni in takorekoč in-špirirani. Ko je prenehal napol civilizirani človek doprinašati svojemu bogu daritve v obliki človeških žrtev, je pričel mesto tega uporabljati rdeči sok trte, — kar je pomen jalo odločen korak naprej. Vino je bolj užitno kot pijača in njegovi učinki so bili boljši kot pri uživanj,u krvi. Ko so se Španci naselili v Californiji, je bila ena prvih stvari, ka- "Hoffmanove pripovedke", Chicago, 111. 7. decembra: gostovanje v operi Ta vrsta trte se sedaj imenuje; "Hoffmanove pripovedke", Chica-"mission". To trto so prvi nasidili | go, 111. misijonarji. Dočim je Španska dala j 14. decembra: gostovanje v operi Calif orni j i svojo prvo trto, so bile "Hoffmanove pripovedke", Chica- Vsak voz ima prilično po štirinajst ton grozdja in iž tega je razvidno, da je šlo preko enega milijona in stotisoč ton grozdja v druge države. K tem pošiljatvam moramo še prišteti pošžljatve, ki odidejo iz dežele po ladjah in čolnih. Na tisoče ton grozdja posuše razventega v rozine. Nadaljni tisoči se izpremene v vino, katero pridelajo vinogradniki in drugi. Ljudje imajo le malo pojma, koliko grozdja se pridela vsako leto v Californiji. Zadnje letno poročilo je kazalo, da je nekake trideset milijonov galon vina pod bondom v vi-narnah Caliiornije. Na stotine nadaljnih milijonov galon vina, novega in starega, je bilo pred prohibicijo nagremadenih v vinskih kleteh Californije. In vlaki ln čolni so prevažali "grozdni sok" v vse dela sveta. Povsem naravno je za vsaki narod ali deželo. da se postavlja s svojim vinom in grozdjem. Francija je postala slavna predvsem radi svojih dobrih vin, a celo pred prohibicijo je kupovala Francija vsako leto na milijone galea californijskega vina. Večina tega vina pa je prišla zopet nazaj, kajti Francoz, so zelo izbirčni in v Ameriki so prodajali calif orni jsko vino za cene, ki so bUe desetkrat višje kot za domače calr-f orni jsko vino. Podnebje in tla Californije so iz-vanredno prikladna za vinorejo. V Californiji nikdar ne dežuje v mesecih od aprila do oktobra. Raditega je tudi kakovost vina brez primere. Industrija pridobivanja grozdja je bila v resni nevarnosti s prihodom prohibicije v Združene države. Izgledalo je, kot da bodo califor-nijški vinogradi popolnoma uničeni od Volsteada in njegovih fanatikov. Mesto tega pa je postalo povpraševanje po californijskem grozdju še večje kot je bilo kdaj poprej. Cene grozdja so se naenkrat podvojile in potrOjlle. Ce bo šlo tako naprej ter bo vlada v Washingtonu še bolj popustljiva napram ljudem, ki izdelujejo doma svojo "robo", bo postala Amerika vedno bolj slična raznim evropskim deželam, kajti nikjer na svetu ni mogoče najti zdra-vejše, boljše in čistejše pijače, kot je grozdni sok. Walter Predovich. Cleveland, Ohio. Prosim uljudno za priobčitev sledečega seznama mojih koncertov in premembo naslova: 21. septembra: S. N. D., Cleveland, Ohio. 12. oktobra: Newburg-Cleveland, Ohio. 30. novembra: gostovanje v operi še številne druge dežele, ki so prispevale k raznim vrstam califor-nijskih trt. Bile so Francija, Italija, Nemčija, Avstrija, Madžarska in Japonska. Lansko leto sem videl majhen vinograd, v katerem je raslo grozdje iz Svete dežele. Grozdi so rmene barve ter zelo sladki. Da bi imenoval in klasificiral vse vrste californijskega grozdja, bi moral biti naravnost strokovnjak. Vse sadje, vse žitne vrste in vse sočivje, ki ga sedaj prideluje človek, je bilo nekoč divje ter je raslo na poljih in travnikih. Človek pa se je tekom stoletij naučil izbirati semena, ter saditi te tako, ki mu Je prav posebno pri jalo. Izkušnja je naučila vinogradnika, da Je najbolj zdravo grozdje, ki prihaja iz tit, ki so bile cepljene na divje korenike grozdja. Polje divjih trt so vsadili ln ko so te dorasle ter pognale, so precepili celo vrsto domačih vinskih trt. Na ta način so dobili zdravo In domačo vinsko trto. ki ni bila izpostavljena Številnim boleznim, ki se kaj rade primejo domače vinske trte. Neglede na to, kar se reče glede pridelka vinske trte, je vendar resnica, da 4e pridobivanje grozdnega seka ena največjih industrij Californije. Lansko _leto so poslali iz Californije osemdeset tisoč želeani-škin vozov eaUforeUskafa grosdja. go. 111. Ker odpotujem v Evropo koncem dccembra, prosim, naselbine, ki žele imeti koncerte, da sporočijo do 15. septembra na sledeči naslov: Svetozar B a n o v e c, 6233 fit. Clair Ave.. Cleveland, O. Koncert 30. avgusta v Girardu, ki je bil doslej oglaševan, odpade. Ministrstvo prosvete v Beogradu mi je dovolilo ponoven enoleten dopust. vlada U. 6. A. v Washingtonu pa šestmesečno podaljšanje- Po gostovanju v operi v Chicagu, ki je brez dvoma velike važnosti za nas Slovence, ker bom kot prvi slovenski cpernl pevec nastopil v Ameriki v operi, bom odpotoval v Italijo, da na študiram nekaj novih italijanskih oper. Pocdrav! R. S. Banovec. Fairmont City, E. St. Louis, tU. Zadnjič sem malo bolj natanko opisal mesto Penna, v dopisu je biio pa popolnoma izpuščeno. Ne vem, zakaj. No, naj bo kar hoče, poskusim ie enkrat. To ie lepo mesto In vettfco premog orovov je v njem. Marsikateri Slovenec je naredil tam denar, ko se je dobro delalo. Dandanes počiva vse, tovarna za pohlitvo in rovi sploh. V mesta so 4 železniška križišča in 4 križišča velikih oest. Ja* jem ie davno pre- VRACAJO se Iz Slovenije. Zločin in dve nesreči. i Smrt zaradi zastrupljanja z go- 6. avgusta so v ljubljansko bol- \ banu. nico prepeljali dve žrtvi podivjane- ' 10. avgusta zjutraj je zaradi za- ža, oziroma neprevidneža. Prvi je j strupljenja z gobami umrla Ruža Newycriki slamn:karji se vrača-17-letni poljski dninar Jurij Lavrič ! Flisova. 24-ietna poštna uradnica jo iz okohce Cooperslowna Fly iz Zgornjih Pirnič, katerega je ko- ( v Gornji Lendavi. C ret k a in Worcestra. vač Jernej Zaje iz Spodnjih Pirnič 5. avgusta se je nahranila z go- Kmalu se oo sola začela, in tudi sunil z vilami v prsa in ga težko bsmi. Ni vedela, ali so strupene in j slama se že sepatam oglaša, poškodoval. j ker še tistega dne ni čutila nooe- j Pravijo, da je na farmah mraz Lavrič in Zaje se že daij časa ni h slabih posledic, se je naslednji j pritisnil, da 50 hladni posebno veni sta razumela. Zakaj je Zaje so- dan. zopet nahranila z njimi. Krna- čeri in noo-. vražil Lavriča, ni znano. 5. avgu- lu je začutila v želodcu bolečine, sta sta se zopet sprla davi je pa kijub temu pa je še do večera vest-Zajc Lavriča v Spodnjih Pirničah no izvrševala svojo uradniške doiž- počakal na cesti in ga z vilami napadel. Pobil ga je na tla in ga z vilami trikrat sunil v prsa. Nesrečnega Lavriča so nr.šli nezavestnega. Poročajo, da so njegove poškodbe smrtnonevarne. Pljuča ima prebode nik. Ni odredil na na več krajih in je še vedno ne- bolnišnico, dasi zavesten. Za Zajcem orožniki. Posestnika nc:t Petem je začela bljuvati in čude — še vedne ni zapa^tila urada. Nate je šele legia v posteljo — za vedno je nehala hoditi. Dopjldnc istega dne jo je prvič obiskal zdrav-prevoza v soboško mu je bolnica — Zaloge, ki so j;h neili seb^j. so že zdavnaj iz^.nile. rarrnerjem je jri-čeio zmanjkovati jabolenika; do nevera pr.deika bi bilo treoa predolgo čakati. Zdaj bi ie jako dobro tisti ibne-I sel, ki bi imel kje blizu VVorcestra ! ali Ccoperstowna še par sodu v lanske kaplje in par salon tropinca za Podsmreke pri Višnji gori je na lo- i niso zboljšale stanja, so poslali pj-vu nekdo obstrelil s šibrami. Za- poldne vnovič po zdravnika, k: ga del ga je v glavo in mu poškodo- ni bilo doma. Zdaj šele so se znanci spomnili na to. da je treba bolnico kar najhitreje prepeljati v Mursko Sobcto. Telefonirali sc na vse strani. da bi dobili avtomobil. Ob 8. zvečer je ležala končno nesr^čnica v soboški bolnici. val eno oko. Tudi Erjavčeve poškodbe so zelo težke. Kdo je tako neprevidno streljal, še ni ugotovljeno. Druga žrtev neprevidnosti je pa bil 16-letni Bogomil Dragar iz Ljubljane, stanujoč v Kobaridski u-lici 50. Njegov brat je strelal s flo-bertem na žabe, pri tem pa obstrelil brata na desni roki. Tudi Dra-garja so morali prepeljati v bolnico. meril te ce>te na vse kraje in konce. Dalje proti Decatur so silno ravne in lepe kmetije. Gospodarji tih kmetij so največ Nemci, Čelai in Litvini. Mesto Decatur je precej veliko in ima par majn in se slabo dela. Slovencev v Decatur ni več kot dve družini in en pečlar. Dalje je lepo mesto Clinton. To mesto je tudi silno strogo suho. Slovencev v njem ni, pač pa Angleži' ma drugima obsojencema eskorti-in Francozi. j rala v kaznilnico v Maribor. Na ne- Dalje je lepo mesto Bloomington,; ki postaji med Pragerskim in Slo-■ tudi železniško križišče. En rov je ' venske Bi^rico, ko je zavozil vlak Tu so ji posvetili zdravniki vso pažnjo in skrb. Toda — vse je bilo že zdavnaj prepozno. Kljub temu. da so ji dajali neprestano injekcije niso mogli ugnati smrti. Glas ji je vedno bolj pohajal in končno je izzvenel. Umrla je; oči ni zaprla, kakor da bi ji bilo žal luči.... Aretacija pobeglega zločinca Pe- triča. 10. avgusta pop-ldne je spoznal neki domačin v enem izmed treh medsebojno se pomenkujočih gostov v gostilni na Ježici nevarnega tatu Josipa Petriča. ki je nedavno pobegnil dvema orožnikoma. Petriča sta dva orožnika z dve- iucaj slaoost:. poizveduejo kakor pripovedujejo najbližji *nan- Pa je zavladala strašna suša. ki ; ci — izpovedala, da je jedla gebe. j sili s|amnikarje k povratku. Tu ali Martina Erjavca iz ; Predpisal ji je kapljice. Ker pa te :ai im:i v neWyorški klet: še kako kaplje — če se je ni hauskicarica usmilila in jc obravovala pred «ki-.sar.iem; ali če ni bilo kakih slsbih ljudi naokolu, ki so si utešili žejo z cdcedkom pridnih slamnik a rsklh rok. Seboj bodo slamnikarji prinesli vsak vrstne stvari: p^iin, črno red-kev. jabolka, hruške in cesplje, kokoški? in petelinčke. ter kar je tudi nekaj vredne: obil^ djbrih in lepih spominov. Marsikateri ali marsikatera se pa le težko vrača. zimo bodo roke pri slami, ao-čim je ostalo srce v severonewyor-ških hribih. Nasprotno bo pa od-tam kipelo keprnenje proti New Yorku in štelo mesece, dneve in ure do prihodnjega svidenja. Kajn dekleta tam gori so kot na-gelncv cvet in fantje kot hrasti. Samo zdravje in življenje. In k temu poletni večeri, tako čudovito o-mamni in krasni kot so pri nas v domovini. Ni čuda. če so se pogledi dogovarjali in dogovorili in če se je v srcih porajala obljuba večne zvestobe. Kako dolgo bo trajala, se ne ve. Kajti New York je hrupno mesto, brez čuta in srca. Marsikatera obljuba je bila zaše-petana v mesečini, ko so iz daljave prihajali komaj slišni zvoki Trinkhausove, Žakljeve. Rodetove ali Pavličeve harmonike in ko je za hribom zamiralo petje slovenskih deklet. Jeseni bc poroka! Bog ti daj sreče, sladka nevesta! Neizmerno sreče in dosti blagoslova. Polno skri- zaprt. Dela samo tovarna, pa mala. Tam sta dve slovenski družini in ena vdova. Naprej je še par farmerskih mest. a nikjer nobenega dela. v predor, pa je Petrič nenadoma vstal in se vrgel pri odprtem oknu na tla. Obležal je precej poškodovan in nezavesten in so ga po-• zneje našli neki delavci, ki so ga V Minonk je en rov, ki dela 2 do odnesli v Slovensko Bistrico, odko-3 dni v tednu. Tam so vsake sorte j koder pa je, ko se je zavedel, spet narodnosti, tudi Slovencev je nekaj. V mestu Vinona je rov. ki pa je zaprt. Hrvatje imajo svoje društvo in Slovenci Svobodomiselno Podporno Zvezo. V mestu Oglesby je nekaj rovov, ki pa večina počivajo. Samo cementarne še nekaj delajo. Slovencev je tam še precej, čeprav jih je že šlo nekaj na vse kraje sveta. Dalje je naša stara slovenska naselbina La Salle. Tam so rovi in tovarne, pa od kraja do konca vse u-mira. Rojaki so uljudni in dobri z vsakim človekom. Rockford je precej veliko mesto in ima veliko tovarn, ali tudi vse ne delajo. Slovencev ni veliko, dosti več pa druge narodnosti. Dalje se človek zmirom lepo vozi za vodo in je lep razgled, dokler se ne prepelje na mejo Illinois in Wisconsin. Steve Fab j an. pobegnil. Petrič se je nato skril v gozdove. Orožniki so menili, da je pobegnil v Avstrijo, a ta domneva njo ^ -n nikar na pelra ne pQ_ se je izkazala za napačno. Ubežnik zabi, jo je popihal v ljubljansko okolico in kradel po raznih hišah. V zadnjih dnevih se je priklatil na Jezico. Domačin, ki je Petriča spoznal, je obvestil ljubljansko policijo, ta pa orožništvo, nakar sta se takoj odpeljala na Ježico oba orožnika, ki jima je bil Petrič pobegnil na transportu. Petriča nista več našla v gostilni, nakar sta preiskala vso o-kclico in zasledovan ca blizu polnoči res iztaknila v nekem kozolcu pri Tomačevem. Presenetila sta ga v spanju in ga hitro uklenila. Mcž se ni niti malo upiral. Orožnika sta ga nato odvedla v zapor v Ljubljano odkoder ga bodo pod močno stražo vnovič ekskortirali v mariborsko kaznilnico, kjer mora odsedeti 5 let. O rednem štedenju. Redno itedeaje Je najboljše zavarovanje proti posledicam slabili SehmMIi namer. Oni, ki so v času obilnega za-staikm Mi, am polaga— stvariH AUi, iz katerega lahko črpajo kadar nimajo Ma. KeAna iti Umije Je velikega pomena za delavca, ki nhna diagega dohodka kot plačo za delo svojih rok. Zato bi moral ■ssjbf M te plače prihraniti za bodoče potrebe. Naša fcaaka pomaga v znatni meri vsem, ki hočejo Steči-ti. V prvi vrsti pazi na ta, da je denar naložen sigurno in tako, da ga Vlagatelj lahka vsa* čas zapet dvigne. Nato plača obresti po €/*% na Ma pettenši s vsakim mesecem. To je naj-anje, Id se ga more sedaj pričakovati sa si-VtSfCh izven Near York-a nam pošljejo denar najprl-pravnejše pa rastal M—ry Order ali Bank Draft. >- M naMi *»Jakav v Kanadi sprejemamo tndi Money Move. Drafts in gatevtea v KANADSKIH DOLARJIH ter iste ▼ polni vndsuli v ameriških dolarjih vpisujemo v vložne Sakser State Bank 82 Cortland* Street HEW YORK, N. T. Farmarji se bodo zelo oddahnili. Slovenski farmerji so jako dovzetni in skrajno potrpežljivi, ko jim Je treba poslušati nauke mestnih ljudi. Sama sreča, da jim le kimajo in da ne vpoštevajo dobrohotnih naukov, ker bi bila sicer farma in vse skupaj narobe. Slamnikarji so se odpočili, hvala Bogu! In farmerji se bodo odpočili, zakar še večja hvala. Počitka so potrebni. Kajti vse poletje so morali poslušati nasvete izvežbanih in izurjenih sLamnikarjev, kako je treba obdelovati zemljo, da bo bolj rodila, kako jf treba krave vrdeva-ti. da bodo bolj rejene in imele več mleka, in kako je treba kokoši ko-mandirati. da bodo znesle več jajc. Farmerji so vse take nasvete poslušali z navidezno hvaležnostjo, svoje delo so pa po svoje opravili, kar ni bilo več kot pošteno in koristno zanje. Ob slovesu si podajajo roke z zagotovili, da bo vse dobro, kar je bilo narobe. Z Juga se vlačijo megle, s severa prihaja mrzla sapa. Dnevi so krajši. noči temne, skoro neprijazne. Iz daljave kliče mesto svoje ljudi na borni zimski zaslužek. Trumo-ma se odzivajo klicu, kajti časi so trdi in je treba gledati na vsak cent. In slamnikarji se vračajo.... Žal, da se ne vračajo vsi. Eden je izdihnil tam. Šibko zdravje je šel popravljat, pa ga je srečala neizprosna bela žena in je z višav nad Coopers-townom pokazala njegovi duši pot v še višje, živečemu človeku nedo-sežne višave. Njegovo truplo so prevedli k sv. Trojici v Brooklyn, kjer spi de toliko naših ljudi spanje pravičnega. Ni jim dolgčas. Neks^erl spe tam že petintrideset let, in kompanija je od leta do leta večja. j_._L •i -iT " ' v. 1» A S •M NEW YOU, TUESDAY, AUGUST K, IIS* W%9 LARGEST SLOVBHS BULI i. PRAVLJICA Nek' c so iiveli trije bratje. Sta- likem mestu. Cez dan je študiral vesta odpeljala in se vrnila šele po re dva sta bila pametna, naj- doma. študiral v kavarni, študiral dveh mesecih. Tudi on dva sta bila miar&i pa ne kjerkoli, ponoči pa je pisal pesmi- zelo strečna: jedla sta petkrat na Najstarejši je s pridom dovr*ll ce. In ko jih je napisal pisan šop, dan in pila samo iz borna vina. soie in poxtal zelo učen človek. Ali jih je podaril ljudem. Bile so pes- Tretji brat pa je bival v največ-b.l ;e tih in zamišljen in mu ljudje mice tako lepe, da je šel glas o jem mestu. Prispel je v to mestc niso videli učenosti. nJem po vsej deželi. Ljudje so se jih čez sedem gora in sedem voda *2r Srednji je tudi študiral. Ali je bil učili na izust. posebno dekleta. — preko širokega morja. Tam se je iz-Klu ^n in hrupen, da so mu ljudje Časniki so enkrat na mesec natis- učil za boksarja. Premagal je vsa-koj spoznali učenost. 1 nil njegovo Ime na tretji strani kogar, ki se mu je postavil po ro-Nujmlajftemu je pamet ostala med domačimi vestmi ter pohvalili bu. Da je le zamahnil z orokavi-nekje za gorami. Kar se je v šoli njegova dela s petimi vrsticami. - - čeno roko, že je nasprotnik lež »1 naučil, Je na poti iz šole sproti po- Dvakrat v letu so se ga spomnili že na tleh strt in premagan. Ko co zabil Tudi mu ni bilo do učenja m v kulturnem pregledu. Tudi oženil ljudje gledali njegov boj, so vpili je zato že koj drugo leto ostal do- je. Vzel je svojo prvo ljubezen kakor nori in biagrovali materi, ki! sprejema država, vedno ve~ žensk: n j in *e brali! s pastirji. Ko je do- izza študentovskih let. Ali se je o- ga je rodila. Časniki so vsak dan žrt-J v siužbo. Leta 1918, torej med voj-ra.stel je znal toiiko kakor prej, »;o ženil skrivaj, ker so ji starši bra- vovali zanj polovico prve strani, no ko je bila y^^a moških na bo-r se nosil kratke hlače. Ljudje so nili. Za poroko ni vedel nihče in sta njegovo sliko so prinašale vse in SQ moraie zavzemati njihove mu »krivaj posmehovati, kajti se po poroko takoj šla peš domov. Bi- mače in tuje ilustracije. Tudi on sej va niesta žensjjC je bilo v Angliji v mu v lice niso upali, ker je bil ve- la sta zelo srečna. Desetkrat na je oženil. Vzela ga je neka dolarska | državni službi 74 000 žensk zdai jih je pa žs 77,000, kar znaša celo četr- ... , . , . , tino vsega državnega uradništva. In so biti trije bratje srečni vsa« _ . i Lani od 1. januarja se je pomnožilo ŽENSKE NISO ZA URADE Vsi, ki trdijo, da ženska ni za pisarniško delo, so lahko zadovoljni, ker je praksa v Angliji pokazala, da imajo prav. Angleško ministrstvo javnih del je namreč objavilo statistiko onih, ki v enem letu na področju ministrstva niso delali. Osobja je bilo lani 31. januarja 15.094. od teh 8254 dellnitivnih in 6840 pomožnih uradnikov ih uradnic. Uradnikov je bilo 11J266, uradnic 3828. Minister in tudi ministrski svet sta se čudila, da so imele bolezenski dopust večinoma defini-tlvno nastavljene uradnice In sicer v večjem številu, nego vojni invalidi. ki bi imeli v prvi vrsti povprečno nad 14 dni. vojni invalidi 11, drugi uradniki pa 9 dni bolezenskega dopusta v letu. Ministrtov namerava porabiti to statistiko kot argument proti trditvi, da so ženske moči v uradih enakovredne moškim. Navzlic temu RAJŠI SMRT Pred mesecem dni so obsodili v Mehiki nekega Kitajca zaradi tatvine na vojni ladji na smrt. Kitajec je bil navaden kuli, nosač premoga in malo da ni zaradi neprevidnosti zakrivil velike eksplozije. Kazen mu je odmerilo vojno sodišče in od nikoder ni mogel pričakovati pomiloščenja. Aa na njegovo srečo (ali nesrečo?> je izbruhnila v Mehiki doslej neznana s kri v- PRIMORSKE NOVICE V Ajdovščini je umrla gospa Ur- j Mnogo blaga je porabil Bled. ka-šula Pilon, mati siovečega slikarja j mor je šlo dnevno 25 in še več kvin-Venota Pilona. Pokojnica je bila j talov sadja in zelenave. dobrega in usmiljenega srca, zato so to vsi spoštovali in pogreba se je udeležila ogromna množica ljudstva. Izmed dijakov tolminskega !i-ceja sta napravila pred izpraševal-no komisijo v Vidmu maturo Au- nostna bolezen, ki je zahtevala do- ton Laharnar s Šentviške gore :n 6ti žrtev. Zdravniki, ki iščejo pro- Alojzij Valentinčič iz Kozaršč ter Kraški vodovod, osušenje Lijagt in Prevala, bonifikacija na Koba-rižkem, obnova hiš in vrtov v Br-dih, vse to in še marsikaj drugega je obljubljeno že dolgo časa, pa se je odlašalo od leta do leta. Te dni Je došlo iz Rima poročilo, da se je sam vladni načelnik zavzel Uvni strup za vbrizgavanje preti privatiistinja Vera Šorli iz Tolmi- te *v"ari °dredi1' da * lik In hudo močan. Kogar se je lo- dan sta čitala pesmice, enkrat la princesa. Jedla stvar kaviar in til, vsakogar je premagal; še bika. dan sta jedla, pila pa sta čisto vo- pila šampanjec. ki je na paši zbezljal, je zgrabil z dico. rose in ga hipoma ustavil, da je Srednji brat se je nastanil v še po svoje postal krotek kakor jagnje. Tak ' večjem mestu. Tam je postal vod- __ hrust je bil. J ja močne stranke. Prirejal je sho- Nekega dne pravi starejši brat: j de in tako milo je govoril, da ~o — Premajhen nam Je dom, da bi poslušalci jokali od navdušenja, se hranil vse tri. Grem po srečo. Po-j objemali in se poljubljali. Ali iei __ zdravljeni? j tudi znal take povedati o svojih j v Dolomitih se je smrtno pone- In j* vrgel jopič preko ramena' doživljajih, da so se ljudem las;e, srečil te dni znani plezalec Goett- ŽRTEV PLANIN j csobje državnih uradov za 4000 in od tega odpade na žensfce 3000. Vidimo torej, da najbrže tudi statistika ne bo nič zalegla in da si bodo tudi sami večkrat zahtevali bolezenski dopust. ter ododšel v svet srečo iskat. j ježili in so stiskali pesti in škripi-Čez leto in dan je srednji brat li z zobmi. Časniki so mu vsak tc-storil takisto, rekoč: j den posvetili polovico druge strani, — Varuj nam dom, dokler se ne' ob volitvah še celo celo stran in vrnem! i vsak dan. Tudi on se je oženil. Vsel Najmlajšemu je bilo tako prav n J je hčerko svojega političnega nas-je ostal doma. Ali ker ni delal m protnika. Pri poroki je bilo zelo Je njegovo telo potrebovalo hra-' hrupno in glasno. Pred hišo so stane, so mu kmalu upniki dom pro- ! li vsi mestni izvoščki. v hiši pa so dali, njega pa zapodli na cesto, j sedeli okrog miz sami odlični go-Nič s? ni kujal, ampak je rekel:' spodje in gospe in gospodične. Vi-Zbogoro! — ter odšel v daljni no je kar tako teklo z miz in kdor svet. je le mogel, je napil presrečnemu Minilo je sedem let in še osmega > paru. Po poroki sta se ženin in ns-pol. Najstarejši se je bil našel v ve- CJlasom francoske statistike je stala svetovna vojna francoski narod 1 milijon 358,000 ljudi. Razen padlih je treba upoštevati tudi o-ne, ki so kasneje umrli in še umirajo na posledicah ran. tako da doseže število francoskih izgub kaka 2 milijona duš. Gotovo je tedaj, da Je petletna svetovna vojna zahtevala več žrtev nego Naloeono-ve vojne od 1. 1800 do 1. 1815. Prvotno so računali, da je v teh vojnah padlo vsega 1.700,000 ljudi, po u-gotovitvah Alberta Meynierja i*i Emilia Levasseura. ki sta se posluževala najzanesljivejših virov, pa so Napoleonove vojne stale Francijo okoli 400,000 ljudi, kar Je seveda še vedno ogromna izguba za narod. Ker pod Napoleonom oienjen-ci niso bili podvrženi vojaški dolž- licher. Italijanski libti so priobčili izjavo očividca nesreče, nekega če-hoslovaškega turista, ki je pripovedoval: " i — Zadnje dni julija smo se napotili zgodaj zjutraj v gore. Z nami Je bil tudi GoeUlieher s svojo družico Noltovo. Po dveurni hoji, med katero smo se od GoeUlieher- NAJSTAREJŠA VOJNA LADJA SREDNJEGA VEKA vedena dela takoj pričeti. V načrtu javnih del je tudi sanatorij za je-tične s 176 posteljami, ki se ima zgradita v bližini Gorice. Bolnica ima biti zgrajena do 5. decemb/a 1931. Žalostno je dejstvo, da ima goriška pokrajina največji odstotek jetičnlh med vsemi italijanskimi provincami. STRAŠEN ZLOČIN ŠvecMca vlada z obilnimi prispevki pospešuje in podpira izkopavanje, ki naj razjasni nekatere ja marsičesa naučili, smo se posto- temnejše dobe švedske zgodovina tej bolezni, so naprosili oblasti, naj na. jim Kitajca prepustijo za poizkus-; Zbor iz gledališča "Scaia" v M;-nje. Cepili ga bodo s krvjo obolele- lanu priredi v postojnski jami 7. ga človeka in nedvomno bo oslepel., septembra dva koncerta. Za to ceno bo ostal živ. Ali je do-j Trst je izgubil posredovalno trgo-pustno človeka kakor kunca vino med deželami onstran morja morskega prašička rabiti za slične in Evropo, pristaniški promet je le eksperimente? Kitajca samega ni-j tranzitnega značaja. Od vojne da-so vprašati. A njegov zagovorn.k! lje je propadlo v Trstu 19 velikih zahteva, naj ga rajši kaznujejo s tvrdk. ki so uvažale kavo. in 6. i:i smrtjo. so tržile z drogami. Imeie so zve- _ i ze s Vzhodom, Londonom. Ham- i burgom, Amsterdaniom,' sedaj Ta se vršijo naročila direktno brez tržaškega posredovanja. Češkoslovaški promet se vedno boij odmika --od tržaške luke in teče preko Harn- Ves Berlin je pod vtisom grozne- burga, katerega atrakcijska sila ne ga umora, katerega je izvršil mc- sega samo v Srednjo Evropo, mar- E. O. Houba iz Washingtona. da ^e ga lom a ni i i podvrženi 25 letni Bali- več prav do vrat Trsta, kakor ugj- mu je posrečilo odkriti po golem throp Neuhaus-Thilecke. Mož se je tavlja "Piccolo". naključju bacil, ki povzroča golšo, že dalj časa prepiral s svojo mače- Pred sedmimi leti se je začela Košček tkanine iz golše je nekoli-ho, 47 letno Kamilo von Tscheckell,1 graditi po svetokrižkih vinogradii ko dni ležal na podložku za gojitev katero je te dni zabodel z bodalom.' pri Trstu nova obsežna cesta iz Se- bacilov in ko ga je hotel zavreči, je Morilec sam nima nobene službe, sljana. Potrebna zemljišča so bila opazil na podožku bele madeže ter živel je na račun mačehe, ki je mo- i razlaščena s prefekturnim odlokom, videl, da je to nova bakteriološka rala od ranega jutra do pozne no M določena je bila odškodnina last- kultura. Nove bacile je vcepil ži-šivati. da ie preživljala njega, i a nikom In zagotovljeno je bilo, da valim in dobil serum, s katerim je njegovo ženo in otroke. Sam je tip jo dobijo v kratkem času. Odško i- ozdravil nekoiko otrok v teku šestih megalomana, ki si je vtepel v gla- nine pa ni od nikoder in brezuspeš- tednov. Dr. Oouba je mnenja, di vo da je slaven pisatelj, v resnici na so vsa tozadevna posredovanja se da golša popolnoma ozdraviti, je pa vse, kar napiše, plod bolnih' pri oblastih. ako se začne zatirati bacil v samem možganov. Da bi bolj imponiral, | Večje množine sadja in zelenja- začetku. Kakor znano, so golšo do-si je izbral psevdonim Calis Sujer- ve so pošiljali do zadnjega časa iz slej .pripisovali neostatku joda v mani in tako se je tudi podpisoval.' Gorice v Avstrijo in Jugoslavijo, pitni vodi ali v soli. Nedavno je dobila njegova mače-i —------- ------—---. ■■ - ——■ BACIL GOLŠE Na mikrobiološkem kongresu, ki se je nedavno vršil v Parizu na Pa-steurjevem zavodu je poročal dr, vili od izkušenega turista, ki je krenil s svojo spremljevalko proti strmim pečinam Delaga. Kmalu smo skozi daljnogled videli Goettlicher-ja, kako je čudovito spcetno in po- ha nekaj denarja kax je dalo r.adu- ; temu lenuhu povod, da jo je umo- j ril. Poleg nadutosti in megaloma- j nije se odlikuje mož še z velikimi ŽRTVE SVETOVNE VOJNE IN, Kako se potu. NAPOLEONOVIH VOJN i . ~ . . , . . _ I je v stan kraj m nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj. Je potrebno, da Je poučen o potnih listih, prtljagi in raznih drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi za moreno dati najboljša pojasnila la priporočamo vedno le prvovrstne brzo-parnike. Tudi nedriavtjani zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit) iz Washingtona, ki je veljaven za eno leto Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in isti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec nosti, se je velik del moških že ail, osebno dvigniti pred odpotova- Pri izkopavanju se najde mnogo dragocenega gradiva .Nedavno so dvignili z morskega dne v ridar-. holmskem prelivu pri Stockholm« 13011161)0111 30 denariu in najbrž vojno ladjo, ki je stara najmanj' mi3li1' da bi se utegnila cnn ,„, __ ___+__.. i je še dokaj čedna, drugič poročiti gumno plezal po strmih skalah, za, 500 let 111 » mora smatrati za nai-; > solavale vse nie*o/e! njim na na vrvi orivezana Nolto- starejši vojni brod srednjega veka. ta*f' da bl sPlavaIe vse njego/e njim pa na vrvi privezana woito . ^ - ^ _ , nade po vodi. Na pohciji je mori-1 va. Ko je bil GoeUlieher kakih 40 m : Po nacmu zgradbe je močno po- ^ } £ _______ _ • KNJIGARNA GLAS NARODA' 216 West 18th Street New York, N. Y. « »Qfavii ini in o < dobna ladjam starih Vikinkov, ve-! visoko .se je ustavil na polici in o- mn ,„ silobranu. Dejal je. da se je hotel požar j al Noltovo. -kako je treba ple- ščih mornarjev in morskih razboj-, zati. Nenadoma se je pa polica utr- < fkov dal^ega severa. Obita je z gala. GoeUlieher je kriknil in str-1 4ele2nimi obroči in vezmi, na njej ravnal v, RAZNE POVESTI in mogla vi! v prepad. Noltova je mislila. da je tudi nji odbila zadnja ura, ka-jti stala je na ozki polici in ni imela dovolj moči, da bi mogla držati svojega spremljevalca na vrvi. Napela je vse sile in držala vrv, pa so našli tudi prastari železni ROMANI: (Nadaljevanje.) stali deli dobro ohranjeni in v no- < tranjščini je bilo najdeno obilo .........._ r .,, . ; srednjeveških priprav za boj. Med kolikor je mogla. Srečno naključje,^. ^ ^ zanimive neke v„te je hotelo, da se je zapletla vrv med ^^ u ^ m ^ stafi čeri in Nosova je bila rešena. Njene klice na pomoč je slišala druga skupina naše ekspedicije in takoj so se začela reševalna dela. Nekateri pogumni plezalci so se spustili po vrveh v prepad in po dolgem prizad^vanjiu se jim je posrečilo potegniti na bližnjo skalo Gcettlichefja, ki je bil pa že mrtev. Na čelu mu je zijala globoka rana. Nesrečnež je visel več ur nad 1500 m globooam prepadom. To smo pa • zvedeli šele drugi dan. zabavati z mačeho v kopalnici in da je sedel k nji. Baje ga je hotela _ __ustreliti, pa je segel po bodalu iu top," "kamen i te in "svinčene k^t * 2abodeL V ?a * izvršUj V-ksp^a, in druge povesil 1- ter zaboj s smodnikom. Paluba je | umor M*čeha * sedela v ° ~.................. deloma poškodovana, pač pa so d- kadi s hrbtom Proti vratom, ko je valetin Vodnika Izbrani spisi . ' stopil morilec v kopalnico, plan'1 Vodnik svojewu narodu ....... na nič hudo slutečo mačeho in ji! Vodnikova prutika L 1927..... 15krat zasadil bodato v hrbet. - J^rL . i! i i Smrt je nastopila takoj. Po umoru zmjsei smrti je šel morilec mirno spat. Zjutraj Zadnje dnevi nesrečnega kralja . je telefoniral svojemu prijatelju in Za kruhom, puvest ........... odšel k svoji ženi ter ji povedal, Zadnja kmečka vojska ......... K. U .K. dram« t 3 dejanjLb ■ j»red- i iicro. (Čapek). »et .......... .41 Revizor. 0. dejanj, trda vesans .. .79 i Veronika Deoetti&ka, trda vi>» ____1J9# ' Za križ in svobodo, Igrokal v 0. dejanjih ...................... iS i ljudski oder: di za boj iz bližine. Najdene predmete so razstavili v stockholmskem narodnem muzeju. kaj se je zgodilo. Končno je odšel pwrdm' s^roS- Zgodovina o nevidnem tloveku nenavadno zgodaj in s tem so bile izgube na bojnih poljanah pokrite in mnoštvo porodov je nadomestilo Izgubljeno človeško silo. Napoleon je baje nekdaj po zelo težkih izgubah dejal: "Ena sama noč v Parizu to popravi." V teh besedah Je mnogo cinizma, vendar, kakor kaftejo statistični podatki, vsebujejo tudi precej resnice. SARSER STATE bank BI COKTUNDT STRESI NEW TORE, M. T. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih Uijentov, vsak pondeljek do 7« uro nJem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim od potovanjem in oni, ki potujejo preko New Yorka Je najbolje, da t prošnji označijo naj se jim pošlje nš Barge Office, New York, N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postav«, ki Je stopila v veljavo m prvim julijem, znaš« jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vise Ji m izdajajo samo onim prosilcem, ki Imajo prednost t kvoti In ti so: Stari« ameriških državljanov, možje a-meriških državljank, ki so se po 1. Jnaftj« 19?&. lota poro&H; šeae in neporočeni otroci izpod IS. leta poljedelcev. TI so opravičeni So prve polovice kvote. Do pa so opravičeni tem ni otroci izpod £1. leta onih nedr-šavljanov, ki so bili postavno pri-pošteni r te Mote it Staln* Šivanje . Za vsa pojasnile oe in zanesljivo SAKSCR STATE BANK ŽENITNA PONUDBA. Vdovec star 40 let. lastuje svoj dom in nekaj v gotovini se želi seznaniti s SLOVENKO od 35 do 40 let staro. — Pišite: J. R., c o Glas Naroda, 216 W. 18. St., New York, N. T.' recite mu Kadar izgubite moč ali težo M'.Skl lil ženske, ki sw» slabotni in bo-lehni in imajo slab apetit, nt-pr0 Zgodovinske anekdote ...........30 Z ognjem In mečem..............S.— Zločin in kazen. 1. in n. zvezek 1.— Zgodbe Napoleonovega huzarja .. .60 Zgodbe zdravnika Muznfka.......70 Zlati pantar ................... JM1 Železna cesta ...................1"3 .3014. zv. Tihotapce. 5. dejanj .... .00 .25 5. zv. Po 12 letih, 4 dejanj« .. .60 Zbirka Ijmfekih Iger: Z naših gora .................. 1.— ■!. snopič. Mlin ped zemljo. Sv. ..Neža, Sanje ...................00 l.I. snopič. Vestatka, Smrt Marije device. Marijin otrok ........ M ! 1. snopič. Sv. Bo&tjan, Jnnaflka deklica. Materin blaaosiov .... M 15. snopič. Turki pred Dunajeo, Fahjoia In Neža ............ .M JO. snopič. Sv. Jo«t; Ljubezen rijiuega otroka ........... PESMI IN POEZUE: Akropoli g in Piramide ...... bruSirano ............ M ZBIRKA SLOVENSKm POVESTI L sv. VejMMir ali »ngsnstvo .... S. sv. Bade bresdne .......... S. sv. Vesele povesti............ 1 vz. Povesti lo slike .......... naj bo. Nai vsakda- C. ST. nji kruh JJ5 JS ^5 SPISI ZA MLADINO: (OANGL) 2. sv. trdo vem mo. Pripovedke ln praml ft« 3. sv. trdo vosa no. Vsebuje 12 po- ruti ....... £9 4. sv. trdo vosa no. Vsebuje 8. po- vesti ... *... •oo««*ooooooo»ooo JM B. sv. trdo vem BO. Vlnakl brat .. JM , br«£........... Primorske pesmi, (Uraden), ve*, Slu toe (Albrvht) brsjA........... Jš Pohorske poti (Glaser) broA. .... Ji Oton Zupančič t Ciciban, trd. ves. Sto ......... J5 ......... .80 !!!!"!!! .4« .St Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem poela naročnina za list, so naproieni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista. IGBE: trgovec. Igroku v 5. dejanj JI gerac. Heroična ko-i v petih dejanjih. Trdo vo- •••««eoo*oo*oooooeoeooo*oo1«79 ' Al—M t 4. dej. •*« jN Cyraa de Ob veJsfcL Igrokas v etirfb sUkab M ■Mladinske Igra s petjem v V zarje Vidove, trd. vea .. Vijolica. Pesmi za mladoet Zvončki. Zbirka pesnlj w sko mladino. Trdo vezano .... J9 Zlatorog, pravljice, trda ves .... J>0 Slovenska narodna lirika .............fit PESMI Z NOTAMI: NOTE ZA KLAVIK (PavČIč) Klavirski albom..... .75 (Tavčič) Slovenska koračnica 5 zvezkov. Vsak zvezek po ... JSŠ 5 zvezkov skupaj .............L25 (Premeri) Tri skladbe ........ J* (Parma) Bela Ljubljana, valček JM (Parma) Pozdrav Gorenjske j, valček ................ M NOVE PESMI S SPftEMUKVANJZM KLAVIRJA Album slov. narodnih (Prelovec) Šest narodnih pesmi (Prelovoc) Pesmarica moških zborov 'Bala tka) \ NEW TOKX. TUESDAY, AVGUST J«, 199» DAILY RAZPOSAJENKA 30 SOMAN XZ tlYLJSNJA. Zm Glas Naroda priredil G. P. :'-"->, it: < Nadaljevanje > Urška Je zrla smehljaje za njima ter se nato obrnila proti gospodu Herrenieldu: Sedaj se odpeljem nazaj * Erlenhorst ter pustim konja teci. Oče dečka mora sem. da je udeleži te sprave. Z Bogom, gospod Herrenfeld. kajti tukaj sem sedaj odveč. Posloviti se hočem po francoski! Nato me Je odpeljala. KU> je stopil stari gospod k obema ženskama, ju je našel složno zaposleni s fantom. Hitro bo medtem poslali po dojiljo, ki se je medlem Uprehajsla po parku Ko je dospel Hans dve uri poznje v očetovo hišo, je spal otrok že pokojno ? rokah svoje stare matere. * * Na smrtni dan svojega moža je šla Urška na zgodaj na njegov grob ter polotila nanj sveže cvetje. Nato »e je vrnila v Erlenhorst. Nj« n o f ;; je prijel nt-kohko nasproti Sneg ni v tem letu še pokril /emlje. Mrko in otožno so ležala polja v tem decemberskem ozračju. Polagoma sta odkorakala proti gradu. Ko sta sedela doms, v veliki in razgreti sobi, je rekla naenkrat Urika: — Papa. — rada bi dala zgraditi Dom za okrevajoče bolnike. Kurt »e napravil ta načrt še pred svojo smrtjo. Ali mi hočeš pomagati, da ta načrt tudi iz v edem? Zelo rad, če hočeš. Kako si misliš to stvar? Urika mu je nato ,se pojasnila. Stari gospod se je smehljal. Zelo samozavestna ženska si, Urška. Sedaj imaš zopet svetle in bistre oči. Skrbel sem zate. Več po smrti KurU kot poprej. Zrla je zamišljeno predse. — Kaj si mislil pravzaprav glede moje zveze s Kurtom? Pogledal je resno v njen obraz Takoj ti bom povedal, Urška. Posebno dobro mi ni bilo pri duši, ko si ?r poročila s Kurtom, potem, ko se je ponesrečil. Tebi se ne prilega vloga bolmšKe strežnice. Nisem pa govoril nadalje s teboj. Koneč-no Je šlo vse po sreči V pričetku vajinega zakona si bila zelo srečna. Ali je bila skrb za zdravje Kurta. ali pa si kaj drugega nosila s seboj? Da, oče. zelo sem trpela pod žrtvijo, katero sem morala doprinesti. Moje srce je pripadalo takrat drugemu! — Urška! Tako težke žrtve si doprinesla? Da. oče, morala .sem popraviti, kar sem zagrešila v svoji lahkomi->ljenosti Ko sem se zvezala s Kurtom. nisem še vedela, kako težko bo to zame. Oče. dragi oče, gotovo bi poginila nad tem! — Otrok, koliko si pretrpela! Pogladil ji je lase z vročega obraza. Izprva je šlo lahko. Takrat je prevladovala še želja po požrtvovalnosti. Ko pa sem videla zopet trpeti onega drugega zame, — sem ve-aela, da nisem storila prav, da sem doprinesla njemu ln sebi žrtve, ki so dale Kurtu le navidezno srečof — In oni. drugi. Urška, ali te ljubi? Da. papa. — čer vse mere! — je rekla z blestečimi očmi. — Kdo je? — je vprašal. Sklenila je roki ter se ozrla vanj. — Will Volrat! — Profesor? — Vprašal Je. napol nem od samega presenečenja. — Da. — on! — Otrok, kako čudno! Tega mrkega, temnega moža ljubiš? — Iz vsega srca in vse duše! §1 — On je vendar deset 1-t starejši od tebe ter ima že sive lase! — Ah, oče, dragi oče, kaj vpraša ljubezen za to? Ljubila sem ga že. ko sem ga videla prvikrat Vse moje bolesti so ojačile to ljubezen. Iz tega lahko izprevidiš, kakšna je moja ljubezen! Stari gospod je zrl zamišljeno predse. Nato pa je rekel mirno: |— Kaj hoče* storiti sedaj? Prijela je njegovo roko ter položila nanjo svoje lice: — Tvoj otrok hoče postati enkrat srečen! On čaka na moj klic. V štirinajstih dnevih oo Božič. Ali ga smem poklicati v Erlenhorst, da praznuje s nami? Stari gospod se J* dvigil ter jo poljubil nežno? — Bog naj tc blagoslovi, otrok moj! stori, kar ti narekuje srce. Sedaj pa mi pripoveduj, kako je prišlo vse to. Zadnji dnevi pred Božičem so bili za Urško izvanredno dolgi. Pisala je le na kratko Willu, da ga pričakuje za božični večer v gradu. On ni odgovoril na to, a vedela je, da bo prišel. Kot vsako leto so najprvo obdarili uslužbence z gradu. Dela Je bila dovolj. Vse pa ni bilo nič proti goreči nestrpnosti. Vsaka minuta je postala naravnost večnost. Končno Je prišel božični večer Po obedu je šla Urška na prosto. Zavita v svoj kožuh je šla skozi park ter ven. da na deželno cesto. Bila je tiha. jasna noč. Ponoči je nekoliko snežilo. Vse je izgledalo praznično ln svečano. M' ^^'IfM MBB^BgB S hitrimi koraki je odšla Urška naprej. Njen obraz je bil lahko pordel in njene oči so blestele pričakovaino naprej. Naenkrat pa je obstala. S križišča poti je korakal proti njej neki mc-kl. Za trenutek je obstal, ker ni razločil njenega obraza. Nato pa je stopil naprej ter se približal ženski. Se predno je imela časa, da se pomiri, je ležala na njegovem tresočem se srcu. Nikake besede nista izpregovorila oba. Obe postavi pa sta se pričeli tresti, kot da se bojita, da bosta zopet ločeni. Iz prsi moža je prišlo ihtenje, kot da čuti sedaj zopet enkrat vso bolečino odpovedi, ki je trajala več let. Nato pa sta odkorakala naprej, tesno objeta ter oko v očesu. — Dolgo bi več ne prenesel tega čakanja, Urška, moja Urška, skrajni čas je, da si me poklicala — je rekel pritajeno in s tresočim se glasom. Ona je pogledala nanj, kot pijana od sreče ter stisnila njegovo roko. — Sedaj te držim, dragi, čeprav je bilo skrajno težko zagrabiti te! Prijel Jo Je tesnejše ter poljubil njeni rdeči ustnici. Nato sta se zopet pričela gledati. On Je naravnost opajal svoje srce nad njeno lepoto, ki je ravnokar ropet vzcvetela. In ona je videla globoke črte, katere je zakopala na njegovem obra- NJegovl lasje so postali ie bolj sivi. V njegovih očeh pa je plapolala neomejena mladostna sila. Njegovo roka pa jo je držala trdno ln mehko. — Poglej me natančno, draga, kajti dobila bo« moža s sivimi lasmi. n pa si postala ie lepša ln mladostna. Moje srce pa je vendar cetalo Ts leta se rogajo mojim štiridesetim letom. morala držati svojega Willa na uzdi. On Je še vedno stari Je treba vedno držati na stremenih. Vendar pa se ne boj divje sile moje duše. Strast se je nabirala v njej ves ta čas. Sedaj pa te bom potegnili na višino čiste sreče! Pogledala ga je izvanredno milo. — Moja duša je sorodna tvoji. Imam dostQ poguma in moči. da se d7ignem s teboj do one višine. Moja krila so bila le ohromela, a ne zlomljena. Najina ljubezen je močna in globoka! — Ti si moje solnce in moj svet. S teboj bom kljuboval vsem nevarnostim sveta! Prijela ga je za roko. — Ali se spominjaš, da sem govorila tebi o čudnih sanjah, ko sva stala pred kočo na Wetterkogeiu? — Da. Nisi mi hotela povedati teh sanj! — Sedaj so se te sanje izpolnile. Tvoja mrtva žena me je prosila s kretnjo, naj te ljubim. Njena duša je sedaj zelo naklonjena nama. Will se je nasmehnil. — Upam, da je tako, moja ljubljena ženica. A tudi nasprotno bi ne moglo naju nič več ločiti. — Ne, — je rekla ona slovesno. — Naju ne more ločiti nič drugega več kot — smrt! * Veliko presenečenje je bilo, ko je postalo znano po Novem letu. da Fe je Urška zopet zaročila. Dosti ljudi bi bilo rado na mestu Will Volrata. Nekateri bi se radi iznebili profesorja z majhnim gibanjem ramen, a tc je bilo nemogoče, ker je bil Will splošno znan ter ugleden. Stara dama Herrenfeld je imeia prav posebno rada Will Volrata in tudi Urška je bila zopet sprejeta v milosti v gradu, odkar je položila v roke stare dame malega vnuka. Imenovani unuki tiranizirajo Herrenfeld prav korenito. Hans je vzel slovo od vojaške suknje ter prideluje sedaj sam svoje zelje. Lota je postala sedaj zelo marljiva gospodinja in vsi so se ji morali vkloniti. Odkar kraljuje ma" Dolf v srcu svoje stare matere, je povzročil tam že dosti zmede. Srce stare matere pa je bilo vendar vedno zanj ter mu odpustilo vse. Ko je Urška predstavila Loti svojega zaročenca, ga ie mlada ženska molreče pogledala. Nato pa je zrla v blesteče oči Urške. — Kaj ne, Urška, temu so veljale vse neizjokane solze v tvojih očeh. — je rekla resno. Urška jo je poljubila prisrčno. — Da. mala čarovnica. Pozneje ti bom povedala enkrat vse. kako ie je završ la ta zgodba. (K O N E C.) POZOR, ROJAKI J na lista, Vam Je naročnina p s*ta. Na čakajte taraj, da sa Vas temveč obnovite d&rektao. ali pa pri čib nsilb zastopnikov. UMXi m ^ Kretan je Parnikov Na obisk v staro domovino zamore potovati vsak ameriški državljan in pa tudi vsak nedržavljan, ki je postavnim potom došel v to deželo. Kdor je toraj namenjen potovati to leto, naj se pridruži enemu naših skupnih izletov, pa bo udobno in brezskrbno potoval. To leto priredimo še sledeče izlete: Po FRANCOSKI progi s parnikom "lie de France" preko Havre: PRVI JESENSKI IZLET dne 12. septembra 1930 3. oktobra: DRUGI JESENSKI IZLET 24. oktobra: TRETJI JESENSKI IZLET 12. decembra: VELIKI BOŽIČNI IZLET Po COSULICH PROGI preko Trsta PRIHODNJI IZLET z motorno ladjo "VULCANIA" dne 2. septembra 1930 Nadaljni izleti po isti progi: S. oktobra — "VULCANIA" 28. novembra—"SATURNIA" 10. decembra—"VULCANIA" Za cene, za pojasnila In navodila glede potnih listov, vizejev, per-mitov itd., pišite na najstarejšo slovensko tvrdko, preko katere so že sto ln sto-tisočl potovali v popolnem zadovoljstvu. Vsled 40 letne prakse v tem poslu Vam lahko jamči za dobro in solidno postrežbo ln pa. kar je najvažneje, da boste o vsem točno in pravilno poučeni. SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT ST., NEW YORK Tel. Barclay 0380 DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ... ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne Sta Mino T*ie članstvo, pač p« vsi Slovenci v vda okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar Francisco. Jacob COLORADO Denver. J. Bchutte Pueblo, Peter Culls, A. BafUČ Ballda, Louis Costeilo. Walsenburg. M. J. Bayuk. INDIANA Indianapolis. Louis ILLINOIS Aurora, J. Verblcb Chicago, Joseph BUah, J. Bevčlč Mrs. F. Laurich, Andrew SplUar Cicero, J. Fabie^. Joliwi, A. Anzelc, Mary 1*""^"»?. J. Zaletel, Joseph HrovaV. La Salle. J. 8pellch. Mascoutah, Frank Augustin North Chicago. Anton Kobal Springfield. Matija Barborich. Summit, J. Horvath. W auk eg an. Frank Petkoviek *n Jo±3 Zelene. KANSAS Glrard, Agnes MočnlS. . Kansas City, Frank Zagar. MARYLAND Steyer, J. Cerne. KltzmlUer. Fr. Vodoplvee MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit. Frank Stular. Ant. Ja-I nezich. MINNESOTA Chisholmn, Frank Oouie, Frank PucelJ. Ely. Jos. J. PesheL Fr Sekala. Eveleth, Louis Oouie. Gilbert. Louis Vessel Hibblng, John Povie Virginia, Fra»>k Hrvatich, Sheboygan. Johr Zorman. West Allis. Frank Skok. MISSOURI St. Louis. A. NabrgoJ. MONTANA Klein. John R. Rom. Roundup, M. M. Paulas Washoe. L. Champa. NEBRASKA Omaha, P. Broderlek. NEW YORK Gowanda, Karl Bternlaha. Little Falls, Frank Marta. OHIO Barberton, John Balant. Joe Hltt Cleveland. Anton Bobek. Chaa »Carlinger. Anton Bimclch. Math. 81apnlk. Euclid. F. Bajt. Glrard, Anton Nagode. Lorain. Louis Balant in J. Xumfte NUea. Frank Kogoviek. Warren. Mrs. F. Rachar Youngs town, Anton Klkelj. OREGON Oregon City, J. Koblar. PENNSYLVANIA: Ambridge, Frank Jakfla. Bessemer, Mary Hribar Braddock. J. A. Germ. Broughton. Anton Ipavee. Clacldge, A. Yerlna Conemaugh, J. Bresovee. v. Ro-vanftek. Crafton, nr. Machek. Export, G. Prevlč. Louis Japan-tie, A. 8kerlJ. FarreU, Jerry Okorn. Forest City, Matb. Kamin, Greensburg. Frank Novak. Homer City in okolico. Frank Fa« renchack. Irwin. Mike Pauahek. Johnstown, John Polanc, Martin Korosbeta. Krayn. Ant. TaoftelJ. Luserne. Frank Balloeh, Manor, Fr. Demahar. Meadow Landa. J. Koprlvtek. Midway John 2ust. Moon Pun, Ft. Podmlliek. Pittsburgh, z. Jakshe. Vine. Arb in U. Jakobich. J Pogačar. Presto, F. B. Demahar. Reading J. Paadtaa. Steel ton, A. Hren. Unity 8ta. In okolico. 1. Sfcsrij. Fr. Schlfrar. West Newton, Joseph JovaS Wlllock, J 27. avgusta: lie de Kmn«, Havre Berenguria, Cherbourg Columbus, Cnerbourg. Bremen America. Cherbourg, Bremen New York. Cherbourg. Hamburg 28. Avgusta: Dresden. Cherbourg. Bremen 29. avgusta: Europ^i. Cherbourg, Bremen Majestic. Cherbourg Pennland. Cherbourg. Antwerpen Volendam, Boulogne Sur Mer. Rot-terdam 30. avqusta: Republic. Cherbourg Bremen St Boui*. Cherbourg. Hamburg Conte liU.nr-a.inano. Nai>oli. »«dov» 6 DNI PREKO OCEANA Najkiajta In najbolj ugodna pot ma MtovanJ« ne ogromnih •trnlkik: lie de France 27. aug.; 12. sept. (Opoldne) (Opoldne) PARIS 1. sept.; 19. sept. (4 P. M.) (4 P. M.) FRANCE 5. sept.; 26. sept. (7 P. M.) (7 P. M.) Vajkrajta pot po leleautcL Viakdci )• v posebni kabini s vsemi astern! ail ■dobnohll — PljaC* tn slavna francoska kuhinja Izredno nlske eane ^ VpraSaJ te ka.t«.-egakoil ^ poofclaiCsaega agaata jBL m FRENCH LINE 1» STATE STREET NIW YORK. IM. Y. Nagla Vožnja v Jugoslavijo Prihodnja odplutja: VULCANIA 2. SEPTEMBRA — 8. OKTOBRA 12. NOVEMBRA SATURNIA 20. SEPTEMBRA—25. OKTOBRA 29. NOVEMBRA Saturnla ln Vulcanla prekaSa vse ladje sveta v razkošju, udobnosti ln naglici ter nudi nuJboijAo službo v Kvro-po. Posebne cene za tja In ntzaj. Vač novosti na teh motornih ladjah vklju čnu plavalni bazen v drugem razredu. COSULICH LINE 17 Battsry Plača. New York BREZPLAČNI POCK.. BOARD OF EDUCATION nud-brezplačen pouk, ki se žele naučiti angleški ln hočejo postati državljani Združenih držav. Oglasiu ie za pojasnila v ljudski soil št v 127 Last 41. cesta v petek zjutraj od 10. do 12.. soba štv. 308, ali pa > inndeljrk ln gredo ob S. do 5.. soba 413. UTAH Helper. Ft. Kreba wist Virginia: WlUlama River, WIBOONSm Milwaukee, Joe. Koren. Rnrtne in Tratnik id CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (KNQUSH SLOVENE READER) Stane sama $2.— ftaroeite ra prt KNJIGARNI 'GLAS NARODA SI« West 18 Street New York City WYOMING Rock Springs, Louis 1 anchor. Dlamcmdville. F. Lumber!. Vsak sastopnik isda potrdilo *s svoto. katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda: Za eno leto $0.; za pol leta S3., sa itirl mesece $2.; sa četrt lets $1.50. New York City je ti. celo leto Naročnina sa Evropo je $7. sa ca- 1. septaembra: P.iria, Havre 2. septembra: Vuic&nlit. Trst 3. septembra: Siauratania. Cherbourg President Harding. Cherbourg, Hamburg Ix-utschland, Cherbourg, Hamburg 5. septembra: Frani*, Havre i:r»mm, Cherbourg. Bremen HomePC, Cherbourg Ilun.a, Najeli. Genova 6. septembra: I^e via than. Cherbourg New Amsterdam, Huulogna Sur Mer, R> ttvrdam 8. septembra: Resolute, Cherbourg. Hamburg 10. septembra: A<|Uitania, Cherbourg President Roosevelt, Cheruourg. Hamburg Hamburg, Cherbourg. Hamburg 12. septembra: lie de France. Havra Olympic. Cherbourg Statendam, Boulogne aur Mer, Rot-terdam 13. septembra: George Washington, Cherbourg. Hamburg Milwaukee, Cherbourg, Hamburg Conte GraJiJe, Napoll, Qenova 15. septembra: Columbu«, Cherbourg. Bremen 16 septembra: Eurupa, Ciierbourg, Bremen 17. septembra: Berengaria, Cherbourg Albert Ballin, Cherbourg. Hamburg 18. septembra: Uerlin, Boulogne Sur Mer, Bremen 19. septembra: Paris, Havre Saturnla. Trst Majestic. Cherbourg ltoterdarn. Boulogne sur Mer, Rotterdam 20. sentembra: Cleveland, Cherboujg, Haniburg 22. septembra: Reliance, Cherbourg. Hamburg 23. septembra: Bremen, Cherbourg, Bremen 24. septemora: Mauretania. Cherbourg America. Cherbourg, Hamburg New York. Cherbourg, Hamburg 25. septembra: lJiesdeii, Cherbourg, Bremen 26 septembra: France, Havre Homeric, Cherbourg Pennland, Cherbourg. Antwerpen Volendam. Bouio^ie sur Mer. Hotter-dam Augustus, Kapoll, Genova 27. septembra: I.ev iathan, Cherbourg 1. oktobra: Aquitanla. Cherl>ourg President Harding. Cherbourg. Hamburg l>»*utsililand. Cherbourg, Hamburg 3. oktobra: lie de France. Havre Kuro pa, Cherbourg. Bremen Olvmpic. Cherbourg 4. oktobra: Ht. I^ouis, Cherbourg, Hamburg New Amsterdam, Boulogne sur Mer. Rotterdam Con'e liiancamano, Napoil, Genova 6. oktobra: liepubilc. Cherbourg. Hamburg Resolute, Cherbourg, Hamburg 8. oktobra: Vulcanla, Trat Berengaria, Ch-rbourg Columbus, Cherbourg, Bremen President Roosevelt. Cherbourg. Hamburg Hamburg. Cherbourg, Hamburg 9. oktobra: Stuttgart, Cherbourg. Bremen 10. oktobra: Paris, Havre Majestic, Cherbourg Statendarn. Boulogne sur Mer, Rotterdam Roma, Napoil. Genova 14. oktobra: Bremen, Cherbourg. Bremen 15 oktobra: M-iuretania. Cherbourg George Washington. Cherbourg. Hamburg t Albert Ballin, Cherbourg. Hamburg 16. oktobra: Berlin. Boulogne aur Mer. Bremen 17. oktobra: France, Havra Homeric. Cherbourg Rotterdam, Boulogne aur Msr, Rotterdam 18. oktobra: Leviathan. Cherbourg Milwaukee. Cherbourg. Hamburg Conte urande, Napoil. Genova 22. oktobra: New York, Cherbourg, Hamburg 23. oktobra: Dreaden. Cherbourg. Bremen 24. oktobra: lie de France. Havre Saturnia, Trat Europa. Cherbourg. Bremen Pennland, Cherbourg, Antwerpen 25. oktobra: Cleveland, Chertx urg, Hamburg Volendam, Boulogne aur ller. Rotterdam 29. oktobra: Deutschland, Cherbcurg. Hamburg America. Cherbourg. Hamburg Berengaria. Cherbourg 31. oktobra: Majestic, Cherbourg Augustus, Napoil. Canova