Lelo XI. Dunaj, dne 14. januarja 1931 Št 2. Naroča se pod naslovom: »Koroški Slovenec", Klagenfurt, Viklringer-Ring 26. Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: pol. in gospod, društvo, Klagesifurt, Viktiinger-Ring 26. Ust za politiko, gospostvo in prosveto V. , i: t,f*r • . Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 15 grošev. Stane četrtletno: 1 S 50 g; celoletno: 6 S — g Za Jugoslavijo četrtletno: Din. 25‘—; celoletno: . Din. 100‘—. *■' £•* •* 'yvv*» Kje je novi deželni glavar? „ ... in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje !“ Tako se je glasilo božje poslanstvo pred tremi tedni. Koroškim nemškim strankam ni prineslo miru, ker niso dobre volje. Niti božično razpoloženje ni moglo prinesti zbližanja, da bi se vsaj na drugem zasedanju izvolil novi deželni glavar. Vedno smo še brez njega in nobeden ne ve, kdaj bo izvoljen, ker je radi razcepljenosti strank in ostrega boja pred volitvami nasprotstvo med strankami tako ostro, da se dosedaj še ni posrečilo dobiti dvetretjinske večine, ki je za volitev potrebna. Stranke se krtačijo dalje in kopljejo nove prepade med seboj. Običaj je, da pripade deželni glavar najmočnejši stranki v deželi. Najmočnejša stranka je socijaldemokraška, ki je bila prvotno tudi pripravljena, da imenuje kandidata. Zahtevala je za ta slučaj od meščanskih strank, da omogočijo večino v deželnem zboru, da bo mogel novi deželni glavar tudi v resnici vladati. To so meščanske stranke odklonile in na vrsto je prišel Schobrov blok kot druga najmočnejša stranka, v deželi. Socijalni demokrati so popustili, ker ne bi imeli večine v deželnem zboru. Popustili so tudi glede veljavnosti sklepov deželne vlade. Doslej je odločevala večina, za-naprej pa bo za veljaven sklep potrebnih 5 glasov, to je 4 socijaldemokraških in en meščanskih strank, obratno pa bodo morali za predlog meščanskih strank glasovati tudi socijalni demokrati, da bo dobil večino. Schobrov blok je za kandidata predlagal nam vsem dobro znanega inž. Vinko Schu-myja, ki je bil najprej gospodarski potovalni učitelj ža slovaisko ozemlje, pozneje živinorejski nadzornik, med vojno pri vnovčevalnici za živino, potem deželni svetnik, deželni glavar, minister, vicekancler, notranja minister in sedaj zopet deželni poslanec. Landbund ga za ministra ni več kandidiral in povrniti k svojemu prvotnemu poklicu se tudi ne mara več. Socrjalisti proti izvolitvi inž. Schumyja niso imeli pomislekov, ker je kot notranji minister ostro nastopil proti avstrijskim fašistom in se jim je vsled tega prikupil, a pri volitvi deželnega glavarja mora biti navzoča dvetretjinska večina, to je 24 poslancev od 36. Sociialisti imajo 15 in Schobrov blok 8 poslancev, skupaj 23. Manjkal je tedaj še en poslanec. Po „K. Tagblattu“ je kneginja Lichtenstein v Rožeku pritisnila na svojega nameščenca narodnega socialista Herzoga, da bi omogočil Schumy-jevo izvolitev s tem, da bi ostal vsaj v dvorani. To prizadevanje se je izjalovilo'. Četudi je bilo pri takem položaju jasno, da kandidat Schumy ne dobi večine, je prišlo kljub temu do volitve. V dvorani je ostalo 14 sócijal-nih demokratov (eden je bil vsled bolezni odsoten) in 6 landbundovcev, skupaj 20. Vsi drugi poslanci, tudi 2 vsenemca Schobrovega bloka, so se odstranili. Odstranila sta se tudi oba slovenska poslaitca, ker nimata povoda, da bi omogočevala izvolitev moža, ki je izjavil, da so Slovenci tujeroden element. Tako je inž. Schumy propadel. Landbund je nato sklical sestanek zaupnikov, na katerem se je sklenilo, da se od kandidature inž. Schumyja ne odstopi. Pa ta sklep nima dosti pomena, ker je izvolitev inž. Schumyja pri sedanjem položaju nemogoča. Landbund se bo moral ogledati za dntfrim ka ^'da-tom, saj jih ima dosti na razpolago, bržkone pa mu tega ne bo več treba, ker bo predvidoma postavila deželnega glavarja najmočnejša stranka v deželi. „Bauernzeitiwig“ razmotriva o vzrokih, zakaj so se stranke odstranile iz dvorane, in Pravi, da je to posledica gonje krščanskih so- cijalc.ev proti inž. Schumyju. Slovenci pa so se odstranili vsled tega, ker je šel Landbund v manjšinskih vprašanjih vedno svoja ravna pota. K tej ugotovitvi bi mogli trditi mi ravno nasprotft8L.tNa$.J»i'6vence pač oseba inž. Schumyja in njegovo delovanje v preteklosti uika-kor ne more navdušiti. Zakaj so se odstranili krščanski..socijalci, ve povedati „Arbeitenville“, da so" zahtevali I enega od treh deželnozborskih predsednikov in drugega namestnika deželnega glavarja/ 'Ker tej zahtevi socijaldemokrati niso mogli ugoditi, so kršč. soc. preprečili volitev deželneva I glavarja. „Da bosta oba Slovenca pomagala krščanskim socijalcem pri obupnem boju za mandate, je bito predvideti. Volilni dogovori med tema dvema strankama, ki so vsebovali očividno politične in finančne obveze, se še zdaj občutijo." Da ni nikakih dogovorov med našo stranko in krščansko socijalno, to smo povedali že večkrat. Po mnenju istega lista so.se vsenemci odstranili vsled tega, ker jim Landbund ni hotel dati mesta deželnega svetnika. Vsenemci pa zavračajo ta čitek in pravijo, da so se. odstranili, ker Landbund noče priznati razsodišča, ki je bilo vpostavljeno pred vo-j litvami. K Schumyjevi kandidaturi zavzema v dolgem članku svoje stališče tudi „Karntner Tag-blatt", ki navaja važnejše dogodke iz Schumy-jevega življenja, kakor Koroško banko, Vicijev proces, kmečke hrambe itd. in ugotavlja, da inž. Schumy med koroškim prebivalstvom nima zaupanja, deželni glavar pa mora vživati zaupanje prebivalstva. List vprašuje, zakaj ravno Schumy? „Ker je danes inž. Schumy brez posla. Po odstopu Schobrove vlade je Schumy izgubil posel. Biti načelnik Landbunda v državi, vendar ni nikak poklic, nikaka zaposlitev. Brez dvoma je Schumy upal, da ostane na Dunaju. Ali notranji minister je postal inž. Winkler in Schumy, po poklicu kmetijski potovalni učitelj in živinorejski nadzornik, nastav-. Ijen od deželnega kulturnega sveta, se vendar ni mogel povrniti k temu poklicu. Če je resnično, da se je skušalo dobiti za Schumyja druga zaposlitev, ne moremo presoditi. Izhod — tako se presoja zadeva v javnosti — bi bilo mesto deželnega glavarja." Mi na novega deželnega glavarja še lahko čakamo, vprašanje pa je, če tako stanje pre-j nese celokupno deželno gospodarstvo. j Seja deželnega kulturnega svela,, 5. decembra 1930. Živinoreja in sviajereja na Koroškem. Poroča dr. S c h e u c h: KuJtumi svet bo skrbel za živinorejo bodoče leto s tem, da se bodo ustanavljale živinorejske zadruge in se bodo vpostavljali skupni biki. Potem se bo nadzorovala molzečnost krav in se bo širilo živinorejsko knjigovodstvo. Koroška ima zdaj 56 živinorejskih zadrug, v katerih je 1500 posestnikov, ki imajo 10.000 krav. Lani so se nanovo ustanovile zadruge v Rožeku, Stokenboju in St. Lenartu (Labudskem). V Št. Pavlu se je ustanovila svinjerejska zadruga. Kul-j turni svet bo te zadruge tako podpira!, da cionašajo k plačilu kontrolnih asistentov, a mesečno ne več ko 60 S. Zadrugam se bo dajala pri nakupu bikov podpora v znesku 30% stroškov, zasebnikom 25 % vrednosti. Za bike, ki so dosegli tretje leto, se bo dajala primerna podpora, da se jih ne daje mesarju, marveč se jih porabi še naprej, ker se sicer porabi preveč dobrih bikov. Potrjevanje bikov. Za potrjevanje se bodo uredili večji okoliši, v katerih se bo združila živina enake plemenske vrednosti. Število potrjevalnih komisij se zniža od 28 na 10. Pri- i redilo se bo 30 živinskih razstav in se bodo priznavale ! bikom nagrade. Uspehi. Najboljša je bila letos v deželi krava posestnika Zmolniga, ki je v desetih mesecih dala 7454 1 mleka, v katerem je bilo 266 kg masla. Druga Vemiševa krava Pri obolenjih vsled prehlajenja, revma-i tičnih, skrninastih in živčnih bolečin so T o g a 1-I tablete neprekosljive. Togal izloča scalnično kislino in seže potemtakem neposredno do korenine zla. — V vseh lekarnah. Cena S 2,40. 1 v Sachsenbergu je dala 7186 1 mleka, ki je imelo nad 4% .našla. To so posamne številke, a so najboljše v pinegavskem živinorejskem okolišču sploh. Iz tega se j vidi, da naša živina zelo dobro molze, seve se mora I skrbno in pravilno krmiti. Svinjereja. Da se dvigne svinjereja, se bo podpiralo nakupo-! vanje plemenskih prašičev. Zlasti se bodo pri tem pod-\ pirale zadruge, da se polagoma dobi v deželo več I dobrega plemena. V deželi se bo gojilo dvoje plemen, ! nemški plemeniti prašič in oplemenjeni domači prašič. Domači prašič so bo redil v Kotu, St. Lenartu, Šmo-‘ boru, Št. Vidu in Velikovcu, plemeniti nemški prašič : pa v Špitalu, Greifenburgu, Beljaku, Celovcu, Trgu in Wolfsbergu. Na Koroškem je zdaj 17 svinjerejskih za-drag, sedem pa se jih bo prihodnjič ustanovilo. Za ! knjigovodstvo v svinjereji se bo priredil tečaj v Celovcu. Na Perkovem pesestvu se delajo poizkusi s krmljenjem in pitanjem. Kadar bodo tako zahtevale zadruge, se bo začelo potrjevati tudi plemenske prašiče, kakor se zdaj potrjuje bike. V gorjanskih kmetijah se bodo prihodnje leto izboljševali svinjski hlevi. Prirejevali se bodo tečaji, v katerih se naj ljudje pouče svinjskega pitanja. Kmet pita na maščobo, Dunaj pa hoče le mesene prašiče in zato je treba drugače pitati kakor dozdaj. Ovčjereja. Ker se dandanašnji ljudje zopet bolj zanimajo za ovce, se bo za Pliberk in Železno Kaplo napravila ovčje-rejska zadruga. Koroško pleme je dobro in se lahko razširi po vsej Avstriji. Živinoreja v Labudski dolini. Steinkellner se zahvaljuje kulturnemu svetu, J da je uspešno odpravljal in odpošiljal svinje in govejo i živino, kar je je bilo odveč. Kulturni svet nam je na j jesenske trge poslal kupcev, ki so letos v St. Lenartu ku-j pili 100 plemenskih volov. Samo pitanih volov se j ljudje niso mogli iznebiti. Ko so se prašiči letos spravljali v vagone, se je videlo, da jih je preveč takšnih, da Dunaj zanje ne mara. Naj se ljudem poskrbi mrjascev in plemenskih svinj. Za svinjerejo pà bi ljudje potrebovali, ako se naj pita na meso, beljakovine bogato krmo, ki je zelo draga. Kmetje v gorah imajo vole in nimajo dosti krav, zato tudi za svinje ni mleka in se jim naj da podpora za nakup beljakovine (ribje moke). Konjereja. Položaj konjerejcev je kar obupen. 'V prejšnjih letih so se vsaj še žrebeta prodajala, letos tudi teh ni mogoče odpraviti. Lani se je uvozilo v deželo 7000 konj, prodalo se jih je iz dežele samo 1000. Ta uvoz naj se zabrani. Msgr. Pódgorc: Slišali smo, da se morejo prodati samo prašiči v teži 60 do 80 kg. Ali kmet ima odrasle živali in mora tudi te prodajati, pa .jih ne more deliti na kose po 60 kg. V prejšnjih letih so bili za težke svinje kupci domači mesarji. Meso bi ti potrebovali, ali slanine se ne morejo znebiti, ker trgovec kupuje po ceni tujo mast, ki nikakor ni tako dobra in tečna kakor domača. Konzum kupuje mast v trgovini, mesar pa ima klet polno slanine in svinj ne more kupovati, ker s slanino nima kam. Ta uvoz tuje masti se more zabraniti. Kar se tiče konjereje ne moremo pritrjevati, da bi se uvoz zapiral. Spodnja Koroška potrebuje konja, ki je lažji, kakor ziljski. Ta je pretežek in preveč žre. Naš kmet ima malo krme in ne more dajati v hlev težke živali. Zilj ani bi se morebiti mogli vreči na lažje pleme. Seveda imajo svoje strme planine in tam potrebujejo za prevažnje hlodov težkega konja. Sicer pa čujemo, da se v mestih vozniki zopet vračajo h konju, ki jim je le cenejši nego avto. Izvozčeki naj ostanejo pri avtomobilih, ker so oni itak kupovali le stare vojaške konje, ne pa domače živali. Pojasnila. Dr. S c h e u c h : Na Perkovem posestvu se bodo delali tudi poizkusi s krmljenjem namočenih plev (Wacketfutterung.) Vprašanje je zanimivo, ker se na Koroškem goveja živina tako krmi. Iz inozemstva se uvaža veliko cenene mašče. Ko narodni zbor pride do gospodarskega dela in se bo govorilo o ustanovitvi osrednjega uvoznega urada, se bo moralo govoriti tudi o uvažanju maščobe. Sicer pa si mora kmet gospodarstvo preurediti, da bo prodajal mesne prašiče. Zdaj se najboljše plačuje 80 kg težki prašič. Pitanje na meso bomo pospeševali s tem, da učimo ljudi pravilno krmiti. S temeljitimi poizkušnjami se je v Nemčiji dokazalo, da sta obe svinjski pasmi za pitanje enako dobri. Ako se enako krmi živali, enako rastejo. Tudi ni res, da bi plemenita svinja delala bolj na maščobo. Eno kakor drugo pleme ima živali, ki delajo bolj na mast in druge, ki delajo na meso. To je stvar vrste. Svinjerejski knjigovodja mora tiste najboljše vrste iskati in najti. Mlekarstvo. Dr. S c h e u c h : Naprej se morate vzdržati dve šoli, kjer se fantje učijo molzli in postreči živini. Za zimske tečaje se je zglasilo že 47 fantov, poleti jih je manj, ker ljudje ne morejo zdoma. Treba je dobiti domačih ljudi, ki poznajo naše razmere. Posebnega pomena bo sirarska šola v Litzlhofu. Pozimi se tam priredi 6 mesečni tečaj za sirenje, poleti pa bo učitelj nadzoroval planinske siramice v Ziljski dolini, da se dobi polagoma sir boljše kakovosti. Da se boljše vporabi sveže mleko, se bodo vpostavljala posnemovalna mesta in uredile črte za nabiranje mleka. Tudi za Gornjo Koroško se mora uvesti posnemanje, da ljudem ostane posneto mleko za prašiče. S posnemanjem bi se nekoliko olajšalo delo mlekarnam, ker bi se jim ne usiljevalo to- | liko mleka, ki ga morajo potem predelavah v sir, kar se ne izplača več. (Konec sledi.) M POLITIČNI PBEGLED j Avstrija. Predsedstvo Kmetijske in gospodarske družbe na Dunaju je sklicalo za 19. in 20. t. m. srednjeevropsko konferenco. Povabilo omenja, da se hoče nuditi kmetijskim zastopnikom srednjeevropskih držav prilika za razgovor o možnosti na nekatere države omejene srednjeevropske rešitve poljedelske krize. — Vladni predlog glede volitve zveznega predsednika je gotov in bo v kratkem predložen parlamentu. Po ustavi se morajo razpisati volitve v teku 10 tednov po prvem zasedanju novega državnega zbora. — Pogajanja s socijal-nimi demokrati radi delitve davkov se nadaljujejo ter je prišlo po poročilih tiska do gotovega zbližanja. Ker bo moral Dunaj pri delitvi davkov popustiti, je Breitner zopet zvišal davek na luksuz. Vsled tega grozi 180 podjetij z živili, da bo ustavilo obrate. — Na seji proračunskega odbora je poslanec inž. Taušic izrazil svoje začudenje, da v proračunu za letošnje leto niti najmanjše vsote ni za glasovalno ozemlje. Šlo bi se predvsem za cesto Pliberk—-Labod in Kotmara vas—Zoprače. Lani so namreč ministri obljubili, da bo za glasovalno cono vsako leto nekaj v proračunu, ker vseh k desetletnici plebiscita izraženih želj prebivalstva tega o-zemlja v enem letu ni mogoče izpolniti. Tedaj ni ničesar več v proračunu. Kako pa se sklada to z zagotovilom g. inž. Schumyja, ki ga je izrekel napram neki deputaciji, da je sam videl v proračunu vpostavljen 1 milijon S v to svrho. Italija. Fašistični listi prinašajo obširna poročila o položaju v Tripolisu in o prefektu maršalu Badogliu, ki je dal generalu Grazianiu nalog, da z oboroženo silo in mučenjem iztrebi pleme Senusita, ki se neprestano upira. Izvršujoč to nalogo je getterai Oraziani razgnal okrog 80.000 ljudi in 600.000 glav govejč živine. Italijanski tisk je prepričan o uspehu generala Gra-ziania in se nadeia, da bodo italijanski kolonisti čimprej mogli pričeti z delom za napredek dežele. — Fašisti so razvili propagando za ustanovitev zveze vseh fašističnih ali fašistom podobnih organizacij po vsem svetu. Pripadali bi ji Hitlerjanci v Nemčiji, heimwehrovci v Avstriji, brltski fašisti v Angliji, fašistične legije na Portugalskem, zveza dijaške mladine za obram- bo Romunije, rodna zaštita v Bolgariji, nacijo-nalna mladinska organizacija v Belgiji, v Ukrajini in Švici. Organizacija hoče voditi boj proti demokraciji, židovstvu in svobodomiselstvu. — V Julijski krajini fašisti niso uničili samo vse kulturne organizacije jugoslovanske manjšine in ustavili vse liste, temveč so vzeli v upravo tudi zadružne ustanove ter tudi te uničili. Pri tem se je izkazalo, da so fašisti slabi gospodarji. Menda cveti korupcija in podkupovanje na vseh višjih mestih, vsled česar je prišlo gospodarstvo na rob propada in ima država v 11 mesecih lanskega leta 900 milijonov lir primanjkljaja. V zadnjem času so uničili pod upravo Slovencev cvetočo ..Zadružno zSfezo*V Gorici. Pariški italijanski list prše: Najnovejši konkurz v Italiji se tiče Zadružne zveze v Gorici, ki ima milijone lir primanjkljaja. Nekdanjo zvetočo slovensko zadružno organizacijo je uspelo v letu dni dovesti na rob propada, odkar je bil od fašistov imenovan za predsednika Caccese. Skupno z goriško Zadružno zvezo- jè propadla tudi priključena čevljarska zadruga v Mirnu in zveza soških mlekarn v Trstu. V tej zvezi je bilo združenih 60 slovenskih denarnih zadrug in 122 gospodarskih zadrug. Ob imenovanju Caccesa jim je bilo pridruženih še nekaj furlanskih zadrug, da bi Zveza izgubila svoj čisto slovenski značaj. Na ta način so bile pritegnjene v propast z zlonamernim postopkom fašistov tudi italijanske zadruge, zaradi česar je neraz-položenje proti fašistom zajelo najširše sloje. Fašistični tisk o tem kraku seveda ničesar ne poroča. Slovaška manjšina na Madžarskem. Predvidoma se bo Društvo narodov bavilo poleg pritožbe proti Poljakom tudi s pritožbo Slovakov na Madžarskem. Pritožba ugotavlja, da Madžari ne izpolnjujejo trianonske mirovne pogodbe in da ne priznavajo slovaške manjšine. Madžarska sicer uradno priznava, da je 148.123 Slovakov, vendar ni pri sodnijah ne pri političnih oblastih uradnikov, ki bi obvladali slovaški jezik. Spomenica navaja pregled kulturnega in cerkvenega življenja in našteva društva, ki jih je vlada razpustila od konca vojne dalje. Kar se tiče šolstva, ima 23.325 slovaških otrok samo 49 šol vrste C, v katerih je samo verouk m materinščina v slovaškem jeziku, vse drugo pa v madžarščini. Na celem Madžarskem sta samo 2 slovaška učitelja in 4 slovaški profesorji. Slovaki nimajo svojega učiteljišča in ne svojih srednjih šol, tudi niso dobili dovoljenja, da bi smeli izdajati svoj list. Vloga opozarja na pritožbo iz leta 1922 in dokazuje, da Slovaki nimajo nobenih narodnostnih pravic. Politične vesti. V Nemčiji bodo začeli razpravljati o delovni dolžnosti. — Grški ministrski predsednik Venizelqs je posetil v zadnjem času Varšavo, Dunaj in Rim. Na Dunaju je bila izmenjana prijateljska pogodba med Avstrijo in Grčijo. — Papež Pij XI. je izdal okrožnico o krščanskem zakonu. Prvi del govori o koristi zakona hi o namenih, za katere je ustanovljen ter združuje njegovo bistvo v slavnih treh besedah sv. Avguština: Potomstvo, zvestoba,, zakrament! Drugi del se bavi tudi s temi tremi faktorji, toda le glede tega, kako je treba pobijati zmote in grehe v zakonu. Tretji del poziva vernike, naj se vrnejo k Bogu in naglaša posebno, da morajo katoliški zakonci vedeti, kaj uči cerkev o zakonu in kakšne so dolžnosti, ki izvirajo iz njega. 1 DOMAČE NOVICE I Zbirajte rabljene znamke! Lepo sredstvo, pomagati ubogim misijonom, se nudi vsem misijonskim prijateljem s tem, da zbirajo rabljene znamke. Kakšne znamke pa naj zbiramo? Vsaka znamka, ki ima še cele zobčke in ni raztrgana, je dobra. Večje vrednosti seveda so inozemske znamke, pa tudi avstrijske znamke vsake vrste se lahko uporabijo in hvaležno sprejmejo. Znamke naj se nikakor ne odlepijo od pisem, ampak lepo odrežejo, da se ne pokvari njih rob; pustite še nekaj papirja okoli znamke. Znamk ni treba vezati skupaj. Kdor ima le malo znamk poslati, naj jih pošlje kot vzorec brez vrednosti. Torej misijonski prijatelji, posebno pa društva, članice Marijinih družb, dekliške zveze in člani Izobraževalnih društev, nabirajte znamke in pošiljajte jih na župni urad v Št. Lipšu pri Dobri! vasi, da jih skupno odpošlje Klaverjevi družbi! Škocijan v Podjuni (Cestne razmere.) Pravični moramo biti m pohvalno omeniti našo in rikarsko občino, ki sta vsaka na polovico dali res temeljito in dobro popraviti lansko jesen cesto, ki veže na mostnicah čez „gruškioe“ Škocijan in Šv. Vid. Zdaj imajo vsaj udobno vožnjo iz lesov naši posestniki in Šentvidčani varno in kratko zvezo z glavno cesto iz Celovca v Podjuno. — Pri nas imamo radi Klo-prnjskega jezera poleti velik tujski promet. Okoli 600 letoviščarjev je bilo lani pri nas. Radi tega pride za temeljito popravo in napravo nove ceste iz Škocjjana na sevemo klopinjsko obal jezera in v Podgradu 300 milijonov iz plebiscitnega denarja, ki ga je dala zveza za cono A. Na ta način pride za naše in današnje razmere lep denar za kmete pri vožnji in za delavce pri cestni zgradbi. Skrnina in protin. Pri revmatičnih, protinskih bolečinah kakor pri sorodnih obolenjih leži kakor znano vzrok v motnji presnavljanja vsled slabe krvne kakovosti. Da se odstranijo škodljivi deli v krvi, je sposoben Togal v odlični meri. Togal zavira nabiranje sečnokislih soli in pospešuje njih izločitev. Žitara vas. (Letni obračun.) V preteklem letu je bilo rojenih v naši fari 29 otrok: 25 zakonskih in 4 nezakonski, umrlo je 14 oseb: 8 odraščenih in 6 otrok. Poročenih je bilo 14 parov. menda največ, odkar fara obstoji. Pri porokah je bila najbolj prizadeta Škrutlova hiša na Bregu, ko so imele 3 sestre isti dan poroko. Pa tudi Lipejevi v Dulah so se postavili: dva sina in eno hčerko so lani vpregli v zakonski jarem. Mi smo vsem želeli prav obilo sreče, ali glej šmenta, zdaj pa skoro igralcev nimamo več, ko se ravno teh ljudi največ vjame v zanjke. Zato pa, dekleta in fantje, le na oder, da bo svet videl, kako izvrstno robo imamo pri nas. — Schulverein Siidmark je dovolil za zidavo stanovanjske hiše za naše učitelje 10.000 S brezobrestnega posojila za dobo 20 let. — Občini se je od zgoraj naročilo, naj gleda, da se v par letih prizida šoli 3. razred. Ker ima občina: itak že 150%. občinsko doklado, je občinski odbor prizidavo zaenkrat odklonil, ker so na razpolago zasilni prostori. Pa so nam neki gospodje to posojilo oskrbeli in sedaj bodo imeli besedo ti. Bati pa se je, da bo teh denarjev veliko premalo in kaj bodo zahtevali Nemci za ta denar, ki so ga namenili za čisto slovenski kraj, kakršen je Žitara vas. Ko vidimo tudi med Nemci dosti revežev, je pretirana skrb za naše kraje zelo sumljiva. Škocijan v Podjuni. Gospod urednik! Gotovo ste nevoljni na nas, da Vam tako redkokdaj dopisujemo. Saj so drugi tudi, samo šentviški g. dekan je z nami izredno zadovoljen. Letni naš obračun je tale : Krstov smo imeli 35 ; koliko je bilo nezakonskih, ne povemo. Mrtvaški zvon je pel 26krai, tudi tistim štirim, ki so umrli v celovški bolnici. V drugi polovici leta žaluje Kovačeva hiša za mladim dekletom Herto, Haucmanovi za očetom, nagle smrti je umrl gostilničar Pukart in letoviščar major Teodor Mayer z Dunaja. V Šmarkežu smo pokopali Suznerjevo mater, Kosinjo v Vogljah, Rivčevo Marijo Silan in nagle smrti preminulo Marjeto Žlepernik. Vršani so nam poslali k pogrebu daleč na okoli znanega kmeta Matijo Kranjca — Podorina — Krasnikovo mater Elizabeto in Horncarjevo prevžitkarico Marijo Strnad. Bodi jim dobri Bog usmiljen! — Ker pri nas jarmov ni, sc je v zakonska ižesa vpreglo lanskega leta 15 parov. Nove gospodinje so dobile hiše: Čukova, Pivkova, Kos-mlinarjeva, novi gospodarji ,Jiavžvajo“ pri Pivku, Kosmlimarju, Vuteju in Žmalcerju. Tem in vsem našim družinam bodi vzgled sv. Družina v molitvi, delu in trpljenju! Potem se nam za naše hiše ni treba bati, četudi pogled v bodočnost za našega kmeta in delavca ni rožnat in vesel. BHčovs. (Ljudsko gibanje.) V minulem letu je bilo v naši župniji rojenih 49 otrok: 34 zakonskih in 15 nezakonskih, kar postavlja našo mladino v precej slabo luč. Umrlo je 14 oseb: 7 odraslih in 7 otrok. Najstarejša oseba Ana Andrejaš, Krajgarjeva na Potoku je dosegla 89 let. Janez Rajhman, p. d. stari Lesjak, pa 86 let. Sploh dosega tukajšnje prebivalstvo precej visoko starost, kar je pripisovati zdravi solnčni legi naše župnije. Število prebivalstva raste, zakaj napredovali smo za 35 oseb. Ce bi tako napredovali po vseh farah naše slovenske Koroške, potem pač ne morejo misliti nasprotniki koroških Slovencev, da nas v doglednem času zatrejo (pri tem pa je število Nemcev na slovenskem ozemlju z vsakim ljudskim štetjem višje. Nemški narod nazaduje in rabi zato Čiste slovenske krvi. Ur.). — V zadnjem času smo dobili avtobusno zvezo. Poprava ceste še ni gotova in se vozniki ne jezijo brez povoda, ko se širokega avtobusa skoro ne morejo izogniti. Da se preprečijo nesreče, naj bi se avtobusni promet raje prekinil dotlej, dokler cesta ne bo gotova. Radiše. Zatonilo je nam staro leto. Treba je, da se nekoliko ozremo nazaj. Pomisiiti moramo, kako smo delovali v preteklem letu. Vprašati se je treba, kako smo delovali v verskem in kako v narodnem ožini? Obojno je nam jako potrebno. Premišljujmo torej nekoliko o našem narodnem delovanju. Ugotoviti moramo, da je bilo naše narodno polje še premalo skrbno obdelano. Skrbeti moramo, da bo tekoče leto v tem oziru boljše. Posebno zdaj po zimi rmamo časa zadosti. Naj bi ne bilo nobene slovenske hiše brez našega časnika m naj bi tudi ne manjkalo dobrih knjig, ki jih ima na razpolago naše izobraževalno društvo v precejšnjem številu. Kdor bo je čital, bo vsakemu le v korist, zakaj prelep je jezik slovenski. Ko ga bereš in ko ga slišiš, se ti zdi, kakor da bi bilo slavčkovo petje v gaju. Naše društvo naj bi delovalo zdaj po zimi še intenzivnejše. Ne zabite, da kar storite za se, bo izginilo z vami, kar pa storite za narod, bo ostalo za vselej. Kotmara vas. (Razno.) Poglejmo nazaj v preteklo leto. V novembru 1. 1. sta stala pred poročnim oltarjem Miha Pak, p. d. Keznar na Plešivcu in Terezija Nemec, p. d. Toplicarjeva. Oba sta bila igralca in odbornika našega društva in obenem še cerkvena pevca. Gotovo nam bosta pomagala tudi še v bodoče. Bilo srečno! — Isti mesec smo položili k večnemu počitku Hanjzija v Čahorčah v starosti 79 let. Bil je odločen Slovenec in katoličan, ves čas naročnik Mohorjevih knjig in našega lista in član domačega društva. — Na Stefanovo pa smo spremljali k zadnjemu počitku daleč naokoli znanega in vzglednega moža Andrevca v Št. Gandolfu ob prisotnosti bilčovškega in domačega g. župnika, šolske mladine in požarne hrambe, zakaj pokojni je bil več let član krajnega šolskega sveta, soustanovitelj in nekaj časa tudi načelnik požarne brambe, skozi 16 let cerkveni ključar farne cerkve. Članu domačega društva so pevci zapeli na domu in ob grobu ganljive žalostinke. Da bi vživala večni mir! — Izobr. društvo „Gorjanci“ ima v torek dne 20. januarja ob 2. popoldne pri Simonu v Št. Gandolfu svoj redni letni občni zbor. Pride govornik. Lipa nad Vrbo—Kranj. (Poroka.) Dne 27. decembra preteklega leta sta se poročila tukaj g. Lipko Falle in gdčna Tilka Florjančič. Poroka bi se imela vršiti že preje — jugoslovanski konzulat poroke sicer ni hotel preprečiti — a treba je v takih slučajih prej vprašati, kako je z izvozom lepega in mladega blaga. Pri kaki stari klepetulji bi šlo menda hitreje. Mnogo sreče! Župnik Lovro Božič t. Ko je tonilo leto 1930, je v Šmarjeti ugasnilo življenje tamošnje-ga g. župnika Lorenca Božiča. Pokojni je bil rojen 31. jul. 1887 v Kazazah, študiral kot gojenec Marijanišča na gimnaziji in dovršil tudi bogoslovne študije v Celovcu, pel novo mašo 1. 1912 in leto navrh nastopil dušnopastirsko službo. Služboval je kot kaplan v Tinjah in Prevaljah, 1. 1915 je prišel kot provizor v Apače, leto navrh se je preselil kot župnik v Mel-viče, odkoder je prišel o Veliki noči 1921 kot župnik v Šmarjeto in je kot tak iz Šmarjete dalj časa oskrboval tudi sosednje Apače. Njegovo skoro desetletno vneto dušnopastirsko delovanje v Šmarjeti je versko življenje zelo Poglobilo in razširilo. Nedeljo za nedeljo je imel po dve božji službi, širil je posvetitev družin Jez. Srcu, skrbel za cerkev. Posebno je znal pridobiti moški svet za obisk cerkve in prejemanje sv. zakramentov, pa tudi druge stanovske nedelje se zdaj v Šmarjeti obhajajo kot malokje. Obilni napori pa so bili največ vzrok, da se je prej tako krepkega gospoda lotila tuberkuloza goltanca. Ni se pa zavedal resnosti te zavratne bolezni in zato tudi ni iskal pravočasno zdravniške pomoči. Hiral je skoro 2 leti, a še skoro do zadnjega delal. V pondeljek 29. decembra mu je še dišal tobak, zvečer pa je mimo zaspal v najlepši moški dobi, v 44. letu. Zaplakala je župnija ob mrtvaškem odru in na Silvestrovo je prihitelo vse poslovit se od priljubljenega dušnega pastirja. Kljub neugodnemu času ga je spremljalo k zadnjemu počitku tudi 12 duhovnikov sobratov, med njimi gg. dekana boroveljske in dobrlovaške dekanije. Bog daj njegovi duši plačilo, šmarješki župniji Pa enako vnetega naslednika! Smrt. „Tam na Koroškem, tam so naše meje...“ prepeval je mali srček, edinček Mi-lanček g. Kultererja v Nazarjih pri Celju in teden dni pozneje se je dvignil na belih angelskih perutih v rajsko brezmejnost, da kot nebeški krilatec bdi nad svojo koroško očetnjavo, do-čim je zemeljske ostanke zagrnila z bolnim jekom na njega tretji rojstni in novega leta dan druga njegova domovina, dična Savinjska dolina. Kamen. (Pogreb.) Dne 3. januarja je naš veliki zvon vabil ljudi k pogrebu Gracejevega očeta, Miklavža Zapečnika, v Kamenski gori. Dočakal je 80 let. Bil je zanimiv človek. Vsem prikupljiv, je opravljal razna dela. Za kratek čas je včasi z rajno Petrinjo v Podkrinju pri Mohličah šel v meglo in delal točo in v svoji „To je zdaj dokazano: Mleko, zmešano s Kathreinerjem, se trikrat (!) tako dobro prebavi kakor drugače!" . . . torej k mleku zmeraj Kathreiner Kneippovo sladno kavo. šaljivosti bi jo skoraj enkrat v Velikovcu pošteno skupil, ko je Labudčanom grozil s točo. Marsikateri se vprašuje, kje neki je Gracej pustil tisti recept, po katerem je rajni mešal kašo, ki je potrebna za točo. Najbrž ni pustil nič zapisanega in tako se je eden od najstarejših mož naše fare preselil za starim Dajčma-nom in čez 90 leta staro Cehnarco, upajmo, da v srečno večnost. Drobne koroške novice. Celovški rajhov-ski generalni konzul Gustav Haas je 9. t. m. umri zadet od srčne kapi. Njegovo truplo bo prepeljano v Nemčijo. — Sanacija celovške občine, ki je v rokah vsenemškega župana, se je ponesrečila. Razen vsenemške stranke so glasovale vse druge proti predlogu, da bi se ]>re-dali mestna elektrarna in cestna železnica nižje-avstrijski eskomptni družbi in postavili pod mešano skupno upravo z akcijsko družbo koroških elektrarn. Sedaj preostane samo še zvišanje mestnih davkov. — Dne 8. t. m. zvečer je govoril v Celovcu knez Starhemberg svojim ovčicam. Takoj v začetku so skušali motiti zborovanje narodni socialisti s klici „Heil Hitler11. Policija jih je morala z gumijevkami pregnati iz zborovalne dvorane. Ko se je neki baron Morsey ogreval za monarhijo, so narodni socialisti demonstrativno zapustili dvorano. ■ Bakljada je potekla mirno. — Isti dan popoldne so se zbrali na Novem trgu komunisti z namenom, da bi razbili občinsko sejo. 2 komunista sta romala v zapor. Komuniste in narodne socialiste, ki so se istotako zbirali na trgu in mislili zborovati, je policija razgnala. Nobeno teh zborovanj ni bilo prijavljeno. — Dne 3. t, m. so zabeležili na Koroškem 12.625 podpiranih brezposelnih. Število se je v teku enega tedna pomnožilo za 1433 oseb. 1 DRUŠTVENI VESTNIK j Celovec. (Božična prireditev.) Začudili smo se, ko izvemo, da pripravlja celovška tam-buraško društvo ..Bisernica11 presenečenje za tukajšnje Slovence. In res, par dni pred božičnimi prazniki dobimo vabilo k božičnici. Pri-prosta je bila prireditev, ne takšna, kakor smo jih vajeni od mogočnih in premožnih nemških društev — toda kljub temu je nas presenetila. Bilo je to nekaj prikupljivega, domačega. Slovenski jezik, slovenska godba! Kako lepo je donela pesem „Sveta noč, blažena noč11 zasvi-rana od tamburaškega zbora, po dvorani. Ob svitu božičnega drevesa je nam mil. g. kanonik Podgorc razložil pomen praznika in slikal razliko razmer med časom ob Kristusovem rojstvu in današnjim. Zelo hvaležni moramo biti našemu tamburaškemu društvu, da je imelo pogum nam pripraviti to veselje, ki smo ga uživali prvič po vojni v Celovcu, in upamo, da nam bo kmalu spet pokazalo svoje znanje in nam ponudilo zaželjeno veselje. Št. Vid v Podjuni. (Igra.) Naše izobr. društvo ..Danica11 je 28. decembra uprizorilo pri Voglu v Št. Primožu ljudsko jako poučno in ganljivo igro „Vaški lopov11. Uspeh je bil vsestransko krasen. Udeležba ogromna, cel hodnik je bil poln poslušalcev, ki žal na oder niso; mogli videti, pa so dobro slišali. Igralci so brez izjeme svoje nekatere posebno težke vloge zelo dobro izvedli: kretnje, povdarek. vse prav u-mestno; kolikokrat so bili gledalci ganjeni do solz, dokler ni pritekel na oder, in to se je velikokrat zgodilo, krojač in občinski sluga v eni osebi, ki je z govorom in gibčnim sukanjem na odru povzročil obilo smeha. Igra je tako dopatila, da je stari igralec iz Žitare vasi (velikokrat je dotični še zdaj gibčni starček igral v „Miklovi Zali11 Serajnika) večkrat zatrdil: .JVlene nič ne greva, da sem k igri prišel.11 Prisrčna hvala gre vsem igralcem brez izjeme. Pred igro je režiser in izvrstni igralec po nedolžnem preganjanega Janeza, g. Franc Smolnik, razložil vsebino igre, da so potem gledalci s tem večjim zanimanjem sledili poteku igre. Med odmori je krasno udarjalo strune osem naših tamburašev in tudi moški pevski zbor je zapel vmes več pesmi, eno od teh popolnoma novo. Po igri se je bogoslovec g. Josip Picej zahvalil za velikansko udeležbo in tudi številnim gostom iz Žitare vasi in Škocijana, v imenu društva vzel slovo od dosedanjega vrlega predsednika Aleša Smolnika, ki se bo na žalost nas vseh preselil v Hodiše. Predsednik nam je za slovo zaigral dovršeno, kakor je to vselej znal, v ..Vaškem lopovu11 glavno vlogo. S težkim srcem se ločimo od njega in smo prepričani ,da ga bo izobr. društvo v Hodišah z veseljem sprejelo v svojo sredo. Nam pa ostane g. Aleš Smolnik kot prijatelj in kot igralec v najboljšem spominu. I GOSPODARSKI VESTNIKI O češpljevem kaparju. Ogromna škoda, ki jo je povzročil kapar v zadnjih letih na češpljevih nasadih pri nas, je vzbudila tudi zanimanje za tega škodljivca, ki je poleg splošne zanemarjenosti glavni vzrok propadanja naših češpelj. V naših krajih sicer češplje nimajo tako velikega pomena za narodno gospodarstvo kakor recimo v Bosni, vendar pa njihove vrednosti ne smemo podcenjevati. Ne smemo tudi pozabiti, da niso ogrožene samo češplje, ampak tudi drugo sadno drevje, kakor jablane in hruške. Kapar namreč napada najrazličnejše rastline. Zato se je treba lotiti zatiranja tega škodljivca, zakaj razširjenost kaparja je zavzela nevaren obseg, o čemer pričajo naši češpljevi nasadi. Močno napadena drevesa spoznamo lahko navadno že od daleč, ker so po večini vsa črna od takozvane saja-vosti, ki je vzporeden pojav s kaparji. Manj na- PROMESE na gradbene srečke(B.ui.s')izdaje 1926 Žrebanje 15. februarja. Cena S 5‘— Glavni dobitek S 200.000 J. PROKOPP BAOEN, N.-0e., Haaptplatz Nr. 17. , padeno drevje pa dobimo povsod po naših krajih, le malo je najti dreves, ki so še popolnoma čista. Škodljivost kaparja je v tem. da izsesava drevju sok. Če pomislimo, da izsesava močno napadeno drevje na tišoče kaparjev vse leto, z izjemo par mesecev, bomo razumeli, da mora | tako drevo hirati in v kratkem poginiti. Razen j tega izločajo kaparji kakor tudi druge uši, slad- | ko tekočino (medeno roso), na kateri se naselijo i razne glivice, ki pokrivajo napadene dele kot črna skorja (sajavost). Ta prevlaka jemlje listu svetlobo in na ta način ovira prehrano drevesa. Tudi sad postane lahko sajast in zato manj vreden ter neprimeren za prodajo za uživanje v svežem stanju. Mimogrede omenjamo, da se hranijo z medeno roso tudi mravlje, zaradi česar jih najdemo povsod tam, kjer so kaparji. Kadar govorimo o kaparjih, mislimo navadno na kapice albsčite odraslih samic ^kaparji se imenujejo tudi ščitaste uši). Ščite češpljevega kaparja, ki ga smatrajo za istovetnega z navadnim ali drenovim kaparjem, lahko opazujemo vse leto na češpljevih vejicah, vendar predstavljajo le kratko dobo v letu dele živih bitij. Ako meseca julija ali pozneje, jeseni in pozimi, okrhnemo tako kapico z veje, se nam zdrobi v roki, ker je žival že poginila in je preostal samo suh ščit in nekaj belega prahu pod njim. V tem času so kaparji prav majhne živalice, katere komaj opazimo. Češpljev kapar se namreč razvija takole: V drugi polovici junija se začne razvijati iz jajčec ploščate ličinske svetlo-rumene barve, ki so približno Va mm dolge in ki se živahno gibljejo. Izpod ščitov na vejicah gredo posebno na spodnjo stran listov, kjer čepe, tesno prižete k listu, sesajoč s svojim rilčkom hrano iz rastline. Kadar jim zmanjka hrane, se selijo zopet drugam. Na močno napadenih drevesih so listi na gosto posuti s svetlimi pičicami, ki se izkažejo pod povečalom kot kaparjeve ličinke. To je prvi štadij kaparjevega razvoja. Septembra meseca se kaparji preobrazijo in stopajo v drugi štadij. Tedaj porastejo. in sicer se podaljšajo na 1% do 2 mm ter dobe bolj rdečkasto barvo. Sesajo dalje na listih in v vejicah. Ko začne odpadati listje, se prično kaparji seliti na večje veje in deblo ter pridejo celo do korenin, iskaje skrivališča za zimo. Prezimijo v razpokah v lubju, pri čemer prenesejo prav nizke topline (30 stopinj pod ničlo). Že v zgodnji pomladi, kadar nastopijo toplejši dnevi, se začno seliti zopet nazaj proti mladim vejam. (Konec sledi.) Kože divjadi naj se pošljejo na naslov „Dtvja koža“ v Ljubljani velesejem, kjer bodo prodane za račun pošiljatelja na dražbi kož, ki se vrši dne 26. t. m. Vendar pa naj pošlje vsakdo le dobro pripravljene kože, ker le te dosežejo tudi dobre cene. Slabih kož neče nihče kupiti. Zgodilo se je, da so nekateri poslali ..Divji kožt“ samo slabo blago, ki ga jim niti razni podeželski prekupci niso hoteli odvzeti. To povzroča samo nepotrebne stroške in izgubo časa. Torej vse dobro prikrojene kože izročite v prodajo ..Divji koži“ v Ljubljani-velesejem. Beljaški trg. Beli ohrovt 40, zelje 60 g, cvetača 1,40 S, korenje 60, pesa 60 g, italijanska solata 2,40, endivija 1,60 S, čebula 50 g, česen 2,20, špinača 1,40 S, redkev 60 g, hren 2,20, peteršil 1,20, zelena 1,40 S, krompir 16, kislo zelje 70 g, namizna jabolka 1 S, jabolka za kuhanje 80 g, grozdje 3,20, goveje meso 3 20, telečje 3,20, svinjsko 3,40, prekajeno 4,40 S. posušene hruške 2, posušeni češplji 1,80 S, mleko 44. kislo mleko 46 g, kisla smetana 2,40. sladka mestana 4, čajno maslo 6,40, sirovo maslo za kuho 5,80, skuta 1,40, strd 5 S, jajca 25 g. Borza. Dunaj, 13. januarja 1931. Dinar 12,45; nemška marka 168,5; čehoslov. krona 20,98; lira 37; švic. frank 137,2; franc, frank 27,6; pengò 123,84; angl. pfund 34,24; dolar 706,5 šilingov za 100 komadov. RAZNE VESTI Drobne vesti. Avstrija: Dunajski kemik dr. Ringer je iznašel novo vrsto vžigalic. Nove vžigalice so kemično tako sestavljene, da jih bo mogoče vžigati in gašati poljubno. Obliko bodo imele današnjih vžigalic. Z eno vžigalico bo mogoče napraviti luč okoli 6O0krat. — Gradiščanska zahteva k desetletnici priključitve k Avstriji od zveze poseben prispevek, da bo mogla ta jubilej dostojno proslaviti, dalje lastno škofijsko stolico in sodni senat. — Zveznih dolgov odpade v Avstriji na vsako osebo 369 S. Na Dunaju so za filmsko predstavo „Na za-padu nič novega" razprodali vstopnice za 3 te- 1 dne naprej. Vsled postopanja oblasti proti filmu je amerikanska filmska družba ..Universa! Pictures" odpovedala službo vsem nameščencem avstrijske podružnice in sploh ne bo izdelovala več nemških filmov. O priliki prve in naslednjih prireditev filma je prišlo do demonstracij narodnih socijalistov. Pobitih je bilo nekaj šip, nekaj ranjenih In okrog 50 aretiranih. Narodni socijalisti so nameravali kino celo zažgati. Vsled demonstracij je policija uprizoritev prepovedala, a dunajski deželni glavar ne najde povoda za prepoved. Nato je nadaljne prireditve za vso državo prepovedal notr. minister. Nadure za policijo znašajo vsak večer 5000 S. — Jugoslavija: Dne 28. decembra 1930 je udarila med veliko burjo strela v cerkev sv. Jurija v Drnišu ter povzročila požar, ki je do temelja uničil božji hram. Cerkev ni bila zavarovana. — Ob koncu novembra 1930 je bilo v Jugoslaviji samo 7219 podpiranih brezposelnih. — Francija: Maršal Joffre je umrl 5. t. m. v 78. letu starosti. Od 1. 1914 do septembra 1916 je bil vrhovni poveljnik vseh francoskih armad in je porazil Nemci ob reki Marne. Ta bitka je odločila svetovno vojno. Nemci sedaj sicer pravijo, da je Joffre zmagal samo vsled napak nemškega generalnega štaba. Pokopan je bil na državne stroške. — V Pointapitru je strahovit požar uničil 50 hiš. — Italija: Med božičnimi prazniki so karabinerji v Trstu in Gorici izvršili 40 aretacij Slovencev. Med aretiranci je tudi upravitelj poslednje slovenske šole Čok. — Vatikan izda novce po 100 lir v zlatu, novce po 10 in 5 lir v srebru, novce po 2, 1 liro in 50 centezimov v niklju in novce po 10 m 5 centezimov v bakru. — S potniki močno zaseden avtobus se je v Milanu prevrnil v kanal Naviglio. Štirje potniki so utonili. — Z ministrom za letalstvo na čelu se je pred tedni dvignilo 14 italijanskih hidroplanov za polet v Brazilijo. Pred ciljem se je ponesrečilo dvoje letal in z njimi ubilo 5 mož posadke. — Rusija : Sovjetsko časopisje ugotavlja z zadovoljstvom, da ni več mogoče ustaviti zmagovitega pohoda latinice pri azijatskih narodih. V tatarski republiki se bodo do 1. februarja posluževali latanice že vsi tatarski tiskovni organi, kakor tudi vsi državni in občinski zavodi ter organizacije. — Tolpa osmih bolgarskih komitašev je 6. t. m. vdrla v grško Tracijo ter umorila 6 bogatih vaških prebivalcev na zverinski način. Potem ko so komitaši oplenili vas, so se s številnim plenom umaknili zopet na bolgarsko ozemlje, še preden jih je pričelo preganjati vojaštvo in orožništvo. — Amerika: Prve dni v januarju je izbruhnila v Panami revolucija. Vlada je bila strmoglavljena. Pri spopadu je bilo 8 mrtvih. Sestavila se je nova: vlada in sedaj je zopet mir. — V zvezi z uporniškim gibanjem na Kubi je vlada aretirala 17 voditeljev opozicijskih strank in 80 profesorjev. Razen tega je v zaporih okrog 50 nacijonalistov, 16 univerzitnih profesorjev pa policija zasleduje. — V New Yorku grade nebotičnik, ki bo prekašal po višini celo znani Eiffelov stolp v Parizu; nebotičnik bo namreč še 3 m višji, imel pa bo 85 nadstropij. — V Portlandu je umrl nadebelejši mož sveta Jurij Butherword, star 62 let, ki je tehtal 225 kg. Z vlakom se je vozil vedno v posebnem vozu, ki je imel dvakrat tako široka vrata. — Na Filipinih je divjal silen vihar z nalivom. V bližini obale je pometal vihar 120 ljudi v morje, ki so vsi utonili. Tudi materijalna škoda je o-gromna. — Ostale države : V Porenju so pričeli delavci z divjo stavko in je počivalo delo v kakih 20 jamah. Delo je bilo odpovedano 300.000 rudarjem. Pri spopadih je morala rabiti policija orožje; nekaj mrtvih in več ranjenih. Končno se je stavka ponesrečila, ker so se začeli delavci polagoma vračati na delo. — Opoldanski ekspres na progi Edinbourg—London na Angleškem je skočil pri postaji Carlisle s tira. Ubite so bile 4 osebe ter 12 ranjenih. — Dne 2. t. m. so izbruhnili v zapadnem delu Rangoo-na v Indiji med Birmanci in Kitajci krvavi poboji. Policija je morala večkrat streljati. Ubitih je bilo 12 oseb in 20 ranjenih. — V nekem parnem kopališču za ženske v Varšavi na Poljskem je na novega leta dan eksplodirala parna peč. Od njenih koscev je bilo ranjenih 17 žensk, ki so se nahajale v kopališču. Tri ženske in kurjača je ubilo, 10 žensk je težko poškodovanih. — Avtomobil z devetimi potniki je blizu Tartna na Estonskem strmoglavil v reko Lmajagi. Vsi potniki so se ubili. Polom v Gaiispacliu. Mestece Gallspach, j ki ga je s svojim čudodelnim zdravljenjem pro-! slavil Zeileis, preživlja po letih slave in blagostanja prav žalostne čase vseobčnega upadka. Bolnikov prihaja v Gallspach čedalje manj in to se učinkovito pozna v mestu. Svoje dni so stale pred postajo cele vrste avtotaksijev, ki so prevažali goste po hotelih in zdraviliščih, danes pa je večina vozil že izginila z gallspaških ulic. Takisto so prazna razna zabavišča, plesišča in bari, ki So jih ustanavljali podjetni ljudje za premožnejše bolnike in zlasti za njihovo spremstvo. V samem Zeileisovem zdravilišču so morali odpustiti mnogo nameščencev, tednik „Gallspacher Anzeiger", ki se je imel razviti v dnevnik, izhaja sedaj samo po enkrat na mesec, hoteli so prazni in bolniki, kolikor jih še prihaja, se nastanjujejo pri kmetih. V vsej občini se čuti gospodarsko nazadovanje. O polomu najzgovonieje priča dejstvo, da je med hoteli in zgradbami, ki so rasle ko gobe po dežju, danes 42 poslopij zapisanih na črni deski sodišča, ker pridejo na javno dražbo. Dražbe so se deloma že vršile, ali kupcev ni, zakaj nihče ne rabi hotela v kraju, kjer je tok tujskega prometa popolnoma vsahnil. S Zeileisom je Gallspach rastel, ž njim tudi propada. Bolni in slabotni, obesite se! Nemški na-rodnosocijalistični pisatelj Ernst Mann je izdal ; spis „Morala moči“, ki kaže v prav zgoščeni obliki vso brezmejno posurovelost v krogih j nekdanjih nemških vojnih priganjačev in se-; danjih sledilcev Hitlerjevega socijalnega in političnega evangelija. V tem spisu bereš med ' drugim sledeče stavke: „Za samomor je po-; trebna neka stopnja poguma in volje, ki večini bolnikov nedostaja. Tudi tisti, ki si je s svojo hrabrostjo v boju za splošni dobrobit pridobil kakšno težko poškodbo ali bolezen, nima pravice, da bi bil soljudem kot pohabljenec al bolnik v breme. Če je bil dovolj pogumen, da je v boju žrtvoval svoje zdravje, naj bo Še toliko pogumen, da si sam skonča malovredni ostanek življenja. Samomor je edino junaško dejanje, ki še ostane bolehnim in slabotnim. In to je tudi njegova najsvetejša dolžnost napram sebi in soljudem. Država naj skrbi strogo za uničevanje vseh slabotnih in bolehnih. Z vsakoletnimi kontrolnimi shodi naj bi dala pregledati po najboljših zdravnikih zdravstveno stanje vsega ljudstva, bolehne in slabotne naj bi izlo-j čila in pokončala." — Največja sreča za nem-1 škr narod pai bi bila, če bi se pravočasno pokončali vojni hujskači in povzročitelji vojn, ker bi ! se potem vojnim pohabljencem ne bilo treba j ukončavati. _________________________ j Izobraževalno in tamburaško društvo „Sloga" v Podravljah uprizori igro MATI (Fran Ksaver Meško) dne 18. januarja 1931 ob pol 3. uri podoldne v „Donm sv. Jožefa" v Hodišah. Drama v treh dejanjih nam predstvalja gigantsko silo ljubezni v borbi za svojo materinščino, rod in dom. 1S „Sloga“. Zahvala. O priliki nenadne Izgube naše ljube matere, gospe Cecilije Ufurzer p. d. Zechnarce na Žopračah izrekamo tem potom vsem najprisrčnejso zahvalo. Posebno se zahvaljujemo za tako števil o udeležbo na zadnji njeni poli, kakor častiti duhovščini, domačemu č. g. župniku Bayerju za tolažilni in vzpodbudni nagovor o.) odprtem grobu, č g D"berni*