9 Naslednja številka Utripa Savinjske doline bo izšla 30. septembra 2020. Neurja povzročila veliko škode 10 Glamping - razkošen stik z naravo Cena: 1,46 EUR Leto: XXII 15 Kulinarično obarvan praznik dobrodošel po »koronasuši« ŠT. 8 I 26. avgust 2020 25 Dori: »Cerkev je vesoljna in v njej ni nobenega tujca.« Ročno obirali hmelj T. T. nih »štangah« (hmeljevkah), ne po vrvici. Za obiranje so jih podrli in položili na križ. Gospodarji so nabrani hmelj merili s škafi in za izmerjeni nabrani hmelj delili »balete«. Po koncu obiranja so izruvane hmeljevke do druge sezone zložili v stoječe kopice, ki so postale prepoznaven simbol Spodnje Savinjske doline. Pred prikazom ročnega obiranja hmelja je bil na odru žalske tržnice nastop 18-letnega pevca Denisa Trapa, ki je lani zmagal na festivalu Slovenska nota v Hrastniku. B. P. Spodnja Savinjska dolina že diši po hmelju in v teh dneh so hmeljarji pričeli z obiranjem. Spomin na čase, ko je bilo po dolini namesto traktorjev in obiralnih strojev slišati pesmi obiralk, oživljajo članice Etnološkega društva Hmeljarska vas s Ponikve pri Žalcu. Vlogo gospodarja je tokrat prevzel Franci Podbrežnik. Pri Fontani piv Zeleno zlato so minulo soboto zvečer prikazale ročno obiranje hmelja. Obiranje na star način je spomin na čas, ko se je hmelj vil po visokih lese- Res gre kaj tudi prav! LUCIJA KOLAR Nekaj žive nostalgije je v dneh omejitev prineslo ročno obiranja hmelja pri fontani. Prvi CTA tenis turnir B. P. B CTA teniski turnir (12) – (z leve) Robert Cokan, Kaja Juvan in Blaž Kavčič Od 19. do 23. avgusta je na Zupanc placu v Šeščah potekal prvi CTA Open turnir, ki je povezal vse rekreativne in profesionalne igralce in pripeljal v našo dolino znana imena slovenskega tenisa. Glavni organizator turnirja Robert Cokan je povedal, da je bila sobota, 22. avgusta še posebej pomemben in privlačen dan za ljubitelje tenisa, ko so na igrišče stopili DC reprezentanti Blaž Kavčič, Nik Razboršek, Tom Kočevar Dešman, Mike Urbanija ter FED CUP reprezentantki in udeleženki letošnjega US OPNA Tamara Zidanšek in Kaja Juvan. Marsikaj gre narobe v teh koronskih časih, zato včasih ne vidimo, da gre veliko tudi prav. Mnogi ugotavljamo, da je korona najbolj prizadela stanje duha, da zaradi nenehnih omejitev, ustvarjanja panike, celo pretiranega strahu, nestrpnosti do drugače mislečih, ubija širino pogleda. Zlasti pri tistih, ki je že v nekoronskih časih niso imeli veliko. Zdaj ne znajo več ločiti zrnja od plevela, pravzaprav zrnja sploh ne vidijo. Če pritrdim tistim, ki menijo, da se vse zgodi z razlogom in da kriza rodi nove priložnosti, spodbuja iskanja in uresničevanja novih potencialov, če se od dreves, ki stojijo na tesno v gozdu kaosa družbenih omrežij in manipulacije političnih obrazov na medijski poljani, dvignem v svet ptičje perspektive, dobim potrebno distanco. Kmalu ugotovim, da je kaj tudi prav. Če kriza ne prinese nič dobrega, če se ob vsem, kar nam je vzela, iz nje česa ne naučimo, če nas ne okrepi in opogumi, da naredimo kaj novega, celo inovativnega, drugačnega, boljšega, ali vsaj to poskusimo, potem si morda tudi ne zaslužimo biti na koncu zmagovalci ali vsaj ne čisti poraženci. Seveda je lažje kazati s prstom na to, kar se ni zgodilo ali »niso naredili drugi«, sesti v kot in jokati, kot iti v akcijo in kaj tudi storiti. Kot so to inovativno storili, denimo, gotoveljski gasilci, ki so namesto odpadle tradicionalne veselice priredili »live« veselico in organizirali v zve- zi z njo celovito akcijo z veliko prostovoljske udeležbe, ki je gasilcem v vseh časih skupna. Ali pa žalski gasilci, ki so si omislili svoje pivo. Pa braslovški, ki so kolesarili do morja … Pa Študentski klub Žalec, ki je skupaj z ansamblom Tabu pripravil prvi drive-in koncert. Zelo različni pristopi, z različnimi finančnimi in moralnimi izkupički, so sprožili pozitiven odziv in v teh razdvojenih časih povezali ljudi. In še bi našli primere, tudi skrite, male, a za posameznike zelo pomembne. Ko boste prelistali naš podopustniški Utrip Savinjske doline, boste ugotovili, da ponovno poka po šivih, čeprav je bilo manj priredi- Če kriza ne prinese nič dobrega, če se ob vsem, kar nam je vzela, iz nje česa ne naučimo, če nas ne okrepi in opogumi, da naredimo kaj novega, celo inovativnega, drugačnega, boljšega, ali vsaj to poskusimo, potem si morda tudi ne zaslužimo biti na koncu zmagovalci ... tev, o katerih smo včasih poročali. To pomeni dvoje: prvič, da je naša dolina še kako živa, dinamična, inovativna in pozitivna, in drugič, da tudi ustvarjalci Utripa poiščemo tiste, ki znajo preživeti in se znajti tudi v korona časih. Ali poiščejo oni nas, ker si želijo svoje akcije deliti. Vedno znova z veseljem ugotavljamo, da še nismo našli vseh, ki se borijo, ki iščejo, ki znajo, zato nam tem ne zmanjka. Samo redkim je bilo vse prinešeno na pladnju. Večina se mora za svo- Dom je, kjer se počutimo varne Avtomatska garažna vrata od 850 € * Vhodna vrata brez obsvetlobe od 1.272 € * * Priporočena cena za akcijske proizvode oz. velikosti, vključno z montažo in 9,5 % DDV. V veljavi pri vseh pooblaščenih zastopnikih v Sloveniji do 31.12.2020. Vrata Hörmann v Sloveniji: Matjaž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 / PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T. +386 (0)2 48 00 141 / w w w.matjaz.si • info@matjaz.si TZ-AZ-EP2020-110x60mm-SL.indd 1 je dobro precej potruditi, ob tem pa preskočiti veliko ovir, ujm, virusov, birokratskih ovir, osebnih travm. Čestitam prav vsem, ki se borite, ki iščete priložnosti, ki se ne utopite v sivi povprečnosti in ne podležete političnim delitvam. Spodnjesavinjčani, ki smo jih anketirali, so pohvalili turistične vavčerje, ki smo jih dobili. Niso idealna rešitev, a razveselili so ljudi, vsaj nekatere. Imate pomisleke? Jaz tudi, pa kaj?! Naredimo včasih piko brez tistega »toda«. Katera stvar na svetu pa sproža čisto pri vseh enake odzive? 18/03/20 12:12 Predlagam torej, da se ukvarjamo s tem, kako bomo vsak na svojem področju kaj postorili, da bo bolje, tudi z malimi koraki. Zavedam se namreč, da vsi nimamo enakih možnosti in potencialov, lahko pa vsaj ne »jamramo«, ne zaviramo. Morda lahko kdaj iz kake drame naredimo hec, skuhamo kavo in jo spijemo s sosedom za boljše odnose. In ja, pomembno je, da otroci vendarle gredo prvega septembra v šolo. Pika. Ostanite zdravi, najprej v glavi! 2 občinA ŽALEc ŠT. 8 I avgust 2020 Občinski praznik letos z manj praznovanja Lucija Kolar T. T. Župan Občine Žalec ocenjuje, da so v občini epidemijo dobro prebrodili, v času po njej pa se prilagajajo spremenjenim razmeram in načrtujejo projekte, živahno je na več gradbiščih v občini. Praznovanje praznika Občine Žalec bo v skladu s korona omejitvami, ki od marca opredeljujejo vse pore našega življenja, potekalo brez velikih prireditev. Tudi svečana seja občinskega sveta 6. septembra, na kateri bodo podelili priznanja, grbe in plakete, bo omejena le na manjše število ljudi. Zelo drugačno leto pa vendarle prinaša s sabo nekaj pridobitev, ki jih je v pogovoru predstavil župan Občine Žalec Janko Kos. Živimo v zelo posebnem času, ki ga kroji covid-19 … »Letos ni le prestopno leto, letos je zaradi covida-19 zelo drugačno leto. Verjamem, da smo v naši občini v času epidemije naredili najboljše, kar je bilo mogoče, skupaj s civilno zaščito, gasilci, rdečim križem, karitasom, prostovoljci, zdravstvenimi in drugimi vpletenimi inštitucijami. Tudi življenje po koncu epidemije se vrti drugače, čeprav so podjetja v občini, vsaj večja, v času epidemije večinoma delala, sicer pod posebnimi pogoji … Manjša podjetja, mehaniki, vulkanizerji, frizerji, gostinci, turistična ponudba in podobno pa so utrpeli veliko škodo, ki še ni sanirana. Namesto da bi se sedaj lahko družili, naredili življenjska pravila ravnanja, in bi škodo, ki je bila narejena gospodarstvu, nosilcem obrtnih dejavnosti, samostojnim podjetnikom, pomagali reševati, jih še naprej omejujemo. Letos smo imeli po statističnih podatkih veliko manj smrti kot v primerljivih obdobjih preteklih let, ob čemer bi se morali zamisliti. Z zdravo kmečko logiko se da najti kompromis med zaščito zdravja in razmišljanjem, da moramo iti naprej, delati in funkcionirati tudi v nekoliko prilagojenih razmerah. Po svetu nosijo maske že zelo dolgo, zdravstveni delavci jih morajo nositi že od prej, temu in povečani higieni rok se ne bomo mogli izogniti, imamo pa zdravo vodo, da si roke lahko operemo …« Izpostavili ste vodo, po koroni so škodo čez to poletje delala neurja … »Mi načrtujemo, bog in narava obrneta. Ker ni bilo veliko snega, smo letos v občini prihranili okrog 150 tisoč evrov pri pluženju snega in smo se že prepirali, kam bomo ta denar vložili. Pa smo dočakali dve neurji in je po prvih ocenah na cestni infrasturkturi, stavbah, premostitvenih objektih čez vodotoke škode za okrog 700 tisoč evrov. V to oceno ni vključena ocena škode zaradi plazov. Največ škode je bilo na cestni infrastrukturi, poškodovani so premostitveni objekti, nastale so zajede pri manjših mostovih čez vodotoke, na nabrežinah vodotokov, nekaj škode je tudi na objektih. V občini smo imeli tako poškodovan stanovanjski objekt, da smo morali družino v enem dnevu preseliti v novo stanovanje. Delamo popise, povezali smo se z Arsom, pričakujemo tudi državno pomoč. Najprej pa moramo zagotovili prevoznost cest, ki jih je razdejalo neurje.« Druga posledica neurij pa je problem z vodo, potrebno je bilo prekuhavanje … »V Občini Žalec imamo na srečo vode dovolj, ker smo v preteklih letih dovolj investirali v nove vodne vire, v nova zajetja. Ob poplavah, ko voda priteče s hribov v libojsko dolino, voda sicer ni biološko-kemično onesnažena, ampak motna zaradi mivke in spiranja kamnin. Morali bomo ukrepati, da nam v naslednjih neurjih mulj ne bo mogel skaliti vode. V JKP Žalec so ves čas jemali vzorce, vendar ne moremo dati zelene luči občanom, dokler nacionalni laboratorij ne potrdi, da je voda v celoti v redu. Kljub obvestilom o prekuhavanju so nekateri vodo uporabljali, pa se jim ni nič zgodilo. Bo pa potrebno v naslednjih desetih, dvajsetih letih za še boljšo kakovost zamenjati vse transportne vode, vse salonitne cevi, v kar bo potrebno vložiti vsaj 10 milijonov evrov. Iz naslova omrežnine zberemo na leto okrog 240 tisoč evrov, potrebna letna vlaganja v obnovo in pridobitev novih vodnih virov pa bi znašala vsaj milijon evrov. Ob tem imamo še problem največjega zasebnega lokalnega vodovoda v Zabukovici (oskrbuje preko 100 gospodinjstev), ki ga želijo prenesti na občino. Izjava je že podpisana, vendar pa morajo občini vsi dati služnost, pravico gradnje itd., da bomo potem lahko postopno naredili prevezave v javni sistem. Občina bo postopoma, v interesu ljudi, prevzela vodovod, vendar pa ga bo morala postopno tudi v celoti obnoviti, kar bo znašalo okoli 750 tisoč evrov. Najbrž bo skupaj z ostalimi vlaganji v vodne vire potrebna tudi podražitev cene vode za občane.« OBČINA ŽALEC, Ul. Savinjske čete 5, 3310 ŽALEC obvešča, da je na spletnih straneh Občine Žalec še vedno odprt JAVNI RAZPIS O DODELITVI FINANČNE POMOČI NA PODROČJU IZOBRAŽEVANJA IN MEDNARODNEGA SODELOVANJA ZA LETO 2020 Finančna pomoč je enkratna in se lahko dodeli za: - dodiplomski in podiplomski študij doma in v tujini, - študijsko izpopolnjevanje doma in v tujini, - sodelovanje v mednarodnih projektih. Javni razpis je odprt do porabe sredstev (naslednje odpiranje predvidoma 17. 9. 2020). Več informacij o pogojih za pridobitev finančne pomoči, potrebnih dokazilih k vlogi in o razpisu dobite v celoti na spletni strani https://www. mojaobcina.si/zalec/razpisi/dodelitev-financne-pomoci-na-podrocju-izobrazevanja-in-mednarodnega-sodelovanja.html ali po telefonu (03) 713 64 32 (kontaktna oseba Matej Pinter, višji svetovalec za vzgojo in izobraževanje). Številka: 600-0004/2020 Janko Kos (desno) si želi, da bi z direktorjem ZKŠT Žalec mag. Boštjanom Štrajharjem (levo) v zadnjem delu leta na prireditvah večkrat nazdravil kot v prvih mesecih. Če se vrneva k škodi iz naslova korone, poletni čas je čas prireditev, ki so prinašale organizatorjem prihodek, ljudem pa druženje, zdaj so odpovedane ali prilagojene. »Problem je odpoved prireditev, ki so prinašale prihodek, kot so: Žalska noč mladih, Savinjski Oktoberfest in prireditev na svetovni dan piva ob fontani. Gasilska veselica v Gotovljah je prinesla od devet do deset tisoč evrov prihodka, ki so ga gasilci lahko vložili v novo opremo, a je bila letos zaradi omejitev odpovedana. Vesel sem sicer, da je bil po pomladnem mrtvilu obisk na fontani v juliju spet podoben lanskemu. Še vedno pa ni obiskov skupin z avtobusi. Prireditve, odpovedane zaradi zelo neživljenjskih omejitev NIJZ bi lahko povrnile več prihodkov, ki so bili izgubljeni v času epidemije. Z omejenim številom ljudi, ob več stroških, se enostavno ne splačajo.« V tem smislu je največ škode utrpel ZKŠT Žalec … »Zaradi drastičnega upada prihodkov, med 70 in 90 odstotki v času od marca do junija glede na lansko obdobje, je moral ZKŠT Žalec narediti reorganizacijo, prerazporediti ljudi, zmanjšati stroške … Ukrepi so nujni, da ob koncu ne bo minusa. Ampak, eno je zmanjševanje stroškov, drugo je nujen možganski prepih za iskanje novih poti, novih programov, novih prireditev in drugačnih pristopov, da se življenje ponovno vzpostavi. Lep zgled je, denimo, gotoveljsko gasilsko društvo s spletno veselico, ali pa drive-in koncert skupine Tabu v organizaciji ŠK Žalec … Takšnih inovativnih rešitev se mora domisliti tudi ZKŠT. Če bo to trajalo samo letos, menim, da ne bo prevelike škode, če pa se bo epidemija jeseni vrnila in trajala še naslednje leto, potem bo to zelo prizadelo naše zavode.« Ne glede na vse pa investicijski projekti tečejo naprej … »Vpadljiv je projekt cestne infrastrukture skozi Šempeter in izgradnje mostu v Šempetru, ki je vreden skoraj dva milijona evrov, od tega je slabe pol milijona delež Občine Žalec, saj sofinanciramo ureditev skozi naselje. Ta projekt bo končan predvidoma do konca tega leta. V izgradnji je državni projekt, tj. novo krožišče na žalski obvoznici, na zelo prometno izpostavljenem delu z veliko nesrečami in slabo pretočnostjo. Zanj smo si zelo prizadevali in pomagamo pri projektiranju. Projektirata se uvoz in izvoz na avtocesto v Arji vasi, kjer je bila lani urejena zasilna rešitev s semaforji, zdaj pa je na vrsti trajnejša rešitev. V tem sklopu se ureja tudi križišče proti Zaloški Gorici in trajnejša rešitev krožišča proti mlekarni. Verjamem, da bo do konca leta zaključeno projektiranje in se bo z deli na tem večmilijonskem državnem projektu začelo v začetku naslednjega leta. Občina pa je, tudi s pomočjo evropskih sredstev, zaključila izgradnjo infrastrukture v Vrbju. Končali smo postajališče za avtodome s postajališčem za električne polnilnice. V upravljanje ga bomo predali Javnemu komunalnemu podjetje Žalec, vendar se mora za to najprej dodatno registrirati. Končali smo športni center v Petrovčah, ki je manjši projekt, vreden do 100 tisoč evrov. Zelo pomembno je, da smo sprejeli spremembe občinskega krovnega prostorskega načrta, ki je začel veljati 23. julija po objavi v Uradnem listu. Zdaj lahko predvsem gospodarstveniki umeščajo objekte v prostor. Za nas je pomemben 26-stanovanjski objekt v soseski Frenga, ki ga gradi zasebni investitor. Ta je pred tem že prodal stanovanja v 59-stanovanjskem bloku. Pogovarjamo se tudi o gradnji novega vrtca in varovanih stanovanj na tem območju. Postopki za pripravo razpisa za vrtec tečejo, za varovana stanovanja pa se pogovarjamo, da bi na dražbi prodali zemljo nepremičninskemu skladu, ki bi potem zgradil varovana stanovanja. V času od prejšnjega praznika do zdaj smo sprejeli tudi dva podrobna prostorska načrta. Eden je bil Ložni- ca IV oz. območje Tajhta, drugi pa Hmezad Export Import, pri katerem bi uredili okolico in tja umestili pivski vrt. Na seji 1. julija smo sprejeli program opremljanja stavbnih zemljišč in merila za odmero komunalnega prispevka OPPN za ta del območja. To je bil pogoj, da lahko lastnik in investitor nadaljuje z deli. Investitor je sicer v obnovo stavbe že vložil okrog pol milijona evrov, saj je potrebno paziti na industrijsko dediščino, kamor je stavba stolpnice Hmezad umeščena. Da bi lahko nadaljeval tudi z bolj smelim delom projekta, s panoramskim dvigalom, razgledno ploščadjo z restavracijo in »beergartnom« v pritličju, pa je bil potreben ta program. Investicija je velik zalogaj in se je bo investitor gotovo lotil postopoma. Imamo tudi kupca za Zottlovo domačijo v centru Žalca, ki si želi pravega najemnika za gostinsko dejavnost. Še vedno nadaljujemo z organizacijo razpršenega hotela. Vanj je že vključen ponudnik Flajs sredi Žalca z eno stanovanjsko enoto, ponudnik Štojs v Šempetru, prav tako z eno stanovanjsko enoto. Seveda je covid vse malo upočasnil, vendar se pričeto nadaljuje. Izvedli smo tudi veliko manjših projektov, denimo del ceste s Pirešice proti Ponikvi, cesto Arja vas – Ruše, cesto iz Gotovelj proti sv. Jederti, odsek pločnika od žalskega Tuša proti Škafarjevemu hribu in še bi lahko našteval. Takih odsekov je po občini veliko in tudi v prihodnje bomo delali tako. Vse več je tudi zahtev po odpravi posledic neurij. Vseh ne bomo mogli rešiti naenkrat. Imamo tudi aktualne plazove proti Britnim selam, saniramo plaz v Kalah, pa še nekaj drugih je. Tukaj računamo tudi na državna sredstva za naravne katastrofe, saj sami vsega ne bomo zmogli.« Občino čakajo še nekateri veliki investicijski zalogaji … »Zelo pomembna projekta sta ureditev mostov proti Grižam in v Kasazah. Dobili smo kakovostno primerjalno oceno stroškov rekonstrukcije sedanjih treh mostov v Grižah in izgradnje novega sodobnega mostu. Novogradnja je ocenjena na dobrih 1.953.000, rekonstrukcija pa na nekaj manj kot 1.949.000 evrov, Na podlagi 6. člena Pravilnika o štipendiranju v Občini Žalec (Ur. l. RS št. 90/07, 55/10, 63/13, 48/15 in 47/16) OBČINA ŽALEC V LETU 2020 RAZPISUJE 7 ŠTIPENDIJ za dijake in študente kot pomoč pri njihovem študiju: - 3 štipendije za nadarjene, - 2 štipendiji za deficitarne poklice, - 2 štipendiji za študij v tujini. Celoten razpis z razpisno dokumentacijo (pogoji za pridobitev štipendije, višina štipendij, način prijave ter druge informacije) je objavljen na spletnih straneh Občine Žalec (https://zalec.si/za-obcane/razpisi/), kjer je na voljo tudi obrazec. Vloga za pridobitev štipendije Občine Žalec 2020. Obrazec lahko dobite tudi na Občini Žalec, Urad za negospodarske javne službe, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec, soba št. 36. Dodatna pojasnila glede razpisa štipendij dobite po telefonu (03) 7136432, kontaktna oseba Matej Pinter. Vloge morajo biti Občini Žalec dostavljene najkasneje do 12. oktobra 2020. Če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto do 24. ure. OBČINA ŽALEC Številka: 1100-0006/2020 OBČINA ŽALEC ŠT. 8 I avgust 2020 kar je samo okrog štiri tisoč evrov razlike. To nas je zelo presenetilo, kajti mislili smo, da bo izgradnja novega mostu precej dražja kot rekonstrukcija. V prid izgradnji novega mostu pa ne govori le cena, ampak tudi daljša življenjska doba (ocenjena na 100 let). Sodobnejša izvedba brez vmesnih stebrov bi prispevala tudi k boljši protipoplavni varnosti. Ravno tako ne bi bilo več redne potrebe po odstranjevanju naplavin z vmesnih stebrov. Je pa slabost, da bi izgradnja novega mostu pomenila preusmeritev prometa drugam, na obvozno cesto preko Kasaz in Petrovč ter preko Griž, Šešč in Šempetra, in sicer za devet mesecev do največ enega leta. Primerjavo smo že predstavili na zadnji seji OS in svetniki so dali zeleno luč za pripravo investicijske dokumentacije ter pričetek izbora projektanta dokumentacije za izgradnjo novega mostu. Moramo pa zaradi potencialne izgradnje novega mostu v Grižah in preusmeritve skozi Kasaze prvenstveno sanirati tudi most v Kasazah. Tam sanacija ni tako zahtevna. Postrgati moramo vrhnji sloj in urediti hidroizolacijo ter narediti vzporedni most za kolesarje. Sanacija je vredna okrog pol milijona evrov, izvedbo pa načrtujemo že do konca leta. Nov griški most bomo dali v proračun za naslednji dve leti. Ker so nam neurja, kot prej rečeno, že naredila dodatne stroške, bomo morali vzeti nov kredit. Zadnjega, vrednega dobre štiri milijone, smo vzeli za izgradnjo OŠ Griže. Zdaj smo ga odplačali že več kot polovico in bomo najeli dva milijona novega kredita, da bomo lahko »poservisirali« novi most. Pri obnovi kasaškega mostu računamo tudi na sredstva podjetja VOC, ki zelo izkorišča to cesto in jo s poslovnimi prevozi s težkimi vozili tudi izrablja. VOC je v preteklih treh letih prispeval skupaj že sto tisoč evrov za izgradnjo pločnika Kasaze – Liboje, zdaj pa se pogovarjamo, da bi za prekomerno uničevanje ceste prispevali tudi h gradnji mostu.« Kako pa bo glede na omejitve Žalec letos praznoval občinski praznik? »Seveda v stilu korona razmer. Brez večjih prireditev. Tudi na svečani seji bo manj prisotnih, samo svetniki brez spremljevalcev, vodje občinskih uradov, župan, podžupani in nagrajenci. Žal mi je, ker se zavedam, da ljudje potrebujemo druženje, potrebujemo socializacijo, da se skupaj smejemo, jočemo, žalujemo, pojemo, se tudi prepiramo, saj se drug ob drugem brusimo kot diamanti, ki z brušenjem postajajo vse boljši. To nam je korona letos v precejšnji meri odnesla. Ne maram tistih, ki sedaj sedijo za računalniki in kritizirajo preko facebooka in družabnih omrežij vse povprek.« Ste si lani za praznik predstavljali stanje, kot ga imamo letos? »Kot sem rekel, politika lahko načrtuje, narava pa obrne in tu si nemočen. Ko že misliš, da si nekaj naredil, se razmere čez noč spremenijo. Mislim, da se je pomembno zavedati svoje minljivosti in delati po svoji vesti, kar najbolje znaš. Občani se morajo zavedati, da bi radi zgradili vse, česar si želijo in potrebujejo, da bi radi vsem ugodili, ampak denarja ni dovolj za vse. In zdaj ga bo še manj. Pomembno pa je, da gremo s časom naprej, čeprav počasneje. Pomembno je tudi v teh razmerah kar najbolje izkoristiti možnosti, ki so na voljo. Zato bomo veliko delali na evropskih razpisih za sredstva, ki jih Evropa nudi v povezavi s covidom. Projekte imamo, pa naj bo to za vodooskrbo ali za turizem.« Kaj bi sporočili občanom na pragu praznika Občine Žalec? »Verjamem, da si bomo čez leto dni, ko bo razvito zdravilo/cepivo za covid-19, rekli: Glej, bili so težki časi, upam, da se ne ponovijo. Sicer pa želim vsem občanom zdravja, leto brez naravnih nesreč, z več medsebojnega razumevanja, zaupanja in sodelovanja, v občini in v državi. Drug drugega potrebujemo, drug od drugega smo odvisni in tega se moramo zavedati. Želim, da bi bilo med nami malo več spoštovanja. Če nekomu pišeš po e-pošti ali o njem objavljaš na družabnih omrežjih, premisli, preden pritisneš »pošlji«. Bi mu vse to rekel, če bi sedel pred teboj in bi se z njim pogovarjal iz oči v oči? Besede so orožje, podobno kot krogla. Ko jo izstreliš, je lahko prepozno. Bodimo torej spoštljivi in strpni v besedah in dejanjih.« 3 Dvestotisoči vrček T. Tavčar Svetovni dan piva, ki ga obeležujemo na prvi avgustovski petek, so želeli v Žalcu pri Fontani piv Zeleno zlato, obeležiti na prav poseben način z akrobatsko skupino Dunking Devils in glasbeno skupino Zaka' pa ne. Zaradi previsokih zahtev NIJZ so morali dogodek odpovedati, vseeno pa so se razveselili prodaje dvestotisočega vrčka pri fontani. Jubilejna kupca sta bila mlad par, Janja Martinjak iz Škofje Loke in Jaka Jerala iz Kranja, ki sta ob tej priložnosti prejela nagrado iz rok župana Janka Kosa in direktorja ZKŠT Žalec mag. Boštjana Štrajharja. Od odprtja edine fontane piv na svetu septembra 2016 so v Žalcu prodali že 200.000 vrčkov in stočili 115.000 litrov piva, varjenega s slovenskim hmeljem. S svojimi pivi se je predstavilo več kot 70 slovenskih malih pivovarjev. Janja Martinjak in Jaka Jeralu sta kupila dvestotisoči vrček. O šestih odlokih po hitrem postopku Bina Plaznik Svetniki so potrdili tudi letošnje prejemnike občinskih priznanj. Letošnje leto je zaznamovala kriza zaradi korone, ki je v veliki meri prizadela ZKŠT Žalec in zavodu prinesla precejšnjo izgubo. S temi argumenti so na 13. redni seji pospremili obravnavo Predloga odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi ZKŠT Žalec po hitrem postopku in ga tudi sprejeli. Po hitrem postopku pa so potrdili tudi predloge odlokov o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnih vzgojno-izobraževalnih zavodov I. OŠ Žalec, OŠ Griže, OŠ Petrovče in OŠ Šempeter. Svetniki so potrdili predloge priznanj občine, ki jih bodo podelili ob letošnjem občinskem prazniku. Grb Občine Žalec za leto 2020 bosta prejela Društvo upokojencev Šempeter ob 35-letnici in za aktivno sodelovanje pri projektu Starejši za starejše ter Magda Ježovnik iz Migojnic za življenjsko delo na področju društvenih dejavnosti. Plaketo Občine Žalec za leto 2020 bodo prejeli Friderik Luskar iz Gotovelj za dolgoletno aktivno, predano in uspešno delo v gasilskem društvu in krajevni skupnosti Gotovlje, Angela Rebernik iz Žalca za dolgoletno uspešno in aktivno delo na področju humanitarne dejavnosti v Medobčinskem društvu invalidov Žalec. V nadaljevanju seje so svetniki potrdili tudi sklep o financiranju političnih strank za leti 2021 in 2022 ter za obe leti tudi sklep o višini sredstev za financiranje posameznih svetnikov. Predlog dopolnitve Pravilnika o upravljanju s stvarnim premoženjem v lasti Občine Žalec. Obravnavali so poročila Javnega komunalnega podjetja JKP Žalec za leto 2019, Sipra Žalec za leto 2019 in poročila o delu zvez društev na področju kulture in športa. Potrdili so predloge odlokov o spremembah in dopolnitvah občin- skega prostorskega načrta – prva sprememba, o OPPN ŽA - 1/5 (Hmezad EXIM), o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka OPPN za del območja ŽA-1/5 (druga obravnava). V prvi in drugi obravnavi, torej po hitrem postopku, so potrdili tudi odloke o spremembah in dopolnitvah odlokov o ustanovitvi Javnih vzgojno-izobraževalnih zavodov I. osnovne šole Žalec, Osnovne šole Griže, Osnovne šole Petrovče in Osnovne šole Šempeter. Tudi o ZKŠT po hitrem postopku Preden so obravnavali predlog spremembe in dopolnitve Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, se je oglasil svetnik Jože Krulec, ki je predlagal, da se omenjeni predlog (zaradi velikih posegov v delovanje zavoda) črta z dnevnega reda in ga obravnavajo po rednem postopku, tako da ga dajo tudi v javno razpravo. Župan Janko Kos je pojasnil, da so spremembe nujne in ni časa za javno obravnavo, saj bo občina kot ustanovitelj morala plačevati preveliko izgubo. Slednja naj bi po projekciji vodstva javnega zavoda za leto 2020 znašala 60 tisoč evrov, ob tem ko so v obdobju od marca do junija zabeležili 88-odstotni upad prihodkov iz naslova najema dvorane, 94-odstotni upad pri prihodkih ekomuzeja, 94-odstotni upad v TIC-u ter 77-odstotni upad v Trgovini Zeleno zlato in na fontani piv. Zaradi racionalizacije delovanja in uskladitve z zakonodajo v delu, ki se nanaša na oddajanje stvarnega premoženja, ki ga ima ZKŠT v upravljanju, v najem, so predlagali spremembo ustanovnega akta. Svetniki so torej predlog spremembe odloka vendarle obravnava- li in ga tudi potrdili. Tako bo poslej zaradi širitve ponudbe v ustanovnem aktu tudi razširjena dejavnost zavoda. Po novem ZKŠT Žalec ne bo imel treh organizacijskih enot, kulture, športa in turizma, ampak bo deloval kot enovita celota. Tako bo prihranil sredstva za plače, ker bodo mesta pomočnikov direktorja, ki jih novi odlok predvideva, vrednotena nižje, kot so vrednotena dosedanja mesta vodij organizacijskih enot. V celoti se ohranja dejavnost izdajanja lokalnega časopisa. Spreminja pa se način imenovanja in razrešitve direktorja zavoda, ki je poslej izključno v pristojnosti sveta zavoda in ne več občinskega sveta ustanoviteljice Občine Žalec, ki da samo soglasje k imenovanju oz. razrešitvi. Ob tem novi odlok spreminja tudi sestavo Sveta zavoda in način imenovanja članov. Izmed petih članov bo poslej tri člane direktno imenovala občina, enega člana pa zainteresirana javnost na podlagi poziva župana, en član ostaja kot prej iz vrst zaposlenih javnih delavcev. Dosedanja sestava petčlanskega sveta je ob predstavniku zaposlenih vključevala tudi predsednike Zveze turističnih društev, Športne zveze in Zveze kulturnih društev Savinja ter enega člana, ki ga je imenoval občinski svet ustano- viteljice Občine Žalec. Namesto treh strokovnih svetov (vsak šest članov) za kulturo, šport in turizem bo imel zavod poslej le en sedemčlanski strokovni svet, ki ga na predlog direktorja imenuje svet zavoda. Skrčene so tudi pristojnosti strokovnega sveta, ki bo poslej samo obravnaval vprašanja strokovnega dela zavoda in dajal mnenja, predloge in pobude za delovanje in razvoj zavoda direktorju. Slednjemu se z novim aktom daje več pristojnosti. Spremenjeni odlok o ustanovitvi JZ ZKŠR Žalec je sedaj že veljavi, v skladu z njim se mora v roku treh mesecev prilagoditi Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji, statut in ostali splošni akti pa do konca leta 2020. Ne glede na to pa obstoječi svet zavoda, strokovni sveti in direktor zavoda nadaljujejo svoje delo do konca mandata, za katerega so bili imenovani pred uveljavitvijo tega odloka. Potrdili vse predloge Svetniki so po hitrem postopku potrdili tudi predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi statusa, upravljanja in organizacije Javnega komunalnega podjetja Žalec, v drugi obravnavi pa predloga Odloka o lokalnih gospo- darskih javnih službah in Odloka o parkiranju v Občini Žalec. Zeleno luč so dali tudi Sklepu o določitvi območij kratkotrajnega parkiranja v mestu Žalec in določitvi območja javnih parkirnih površin na območju Občine Žalec, na katerih je določeno plačevanje parkirnine. Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe urejanja in čiščenja javnih površin v Občini Žalec pa so posredovali v 30-dnevno javno obravnavo. Potrdili so še predlog Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o spodbujanju razvoja malega gospodarstva v Občini Žalec za programsko obdobje 2015 do 2020 in poslušali Poročilo o primerjavi projektantsko ocenjenih stroškov izvedbe rekonstrukcije skupine treh mostov čez Savinjo in Strugo na LC 490021 in JP 999001 (griški most) in novogradnje mostu ter dokončno poročilo Nadzornega odbora o opravljenem nadzoru zaključnega računa Občine Žalec za leto 2018, Stanovanjskega sklada Občine Žalec in Glasbene šole Žalec. Podrobneje so vsa gradiva in vsebine seje objavljena na spletni strani Občine Žalec www.zalec.si, ki je čez poletje tudi spremenila svojo podobo. 4 občinE ŠT. 8 I avgust 2020 Do konca leta prizidek šole T. Tavčar Ob podpisu pogodbe za nov prizidek Občina Braslovče je po dolgih letih prizadevanj za rešitev prostorske stiske v OŠ Braslovče v četrtek, 6. avgusta, podpisala pogodbo s podjetjem Remont Celje za gradnjo prizidka OŠ Braslovče. Pogodbo, vredno nekaj manj kot 1.321.000 evrov, sta podpisala župan Občine Braslovče Tomaž Žohar in direktor podjetja Remont Celje Matjaž Pavčič. Župan Tomaž Žohar je povedal, da je zelo vesel, ker se je izbira izvajalca na javnem razpisu zaključila transparentno in brez zapletov, za kar se je zahvalil tudi svoji ekipi v občinski upravi. Za občino je to eden izmed najpomembnejših projektov, ne samo z ekonomskega vidika, temveč tudi z družbenega in socialnega. Z razširitvijo šole bodo otrokom zagotovili boljše pogoje za izobraževanje. Velika dodana vrednost v prizidku pa bodo tudi novi prostori (tri prostore) Glasbene šole Risto Savin Žalec za poučevanje otrok. Z dvigalom, ki ga bo šola na novo pri- dobila, bodo naredili tudi korak bližje nazivu Občina, prijazna invalidom. V Občini Braslovče pričakujejo dodatna priseljevanja, poleg tega se vsako leto rodi več otrok, zato je nujno, da zagotovijo šoli dodatne prostore. Investicija torej zajema gradnjo prizidka, s katerim bo javni zavod OŠ Braslovče pridobil štiri nove učilnice, dvigalo, garderobe, nekaj kabinetov in dodatne toaletne prostore, ena učilnica in dva kabineta pa bosta namenjena Glasbeni šoli Risto Savin Žalec. V okviru projekta je predvidena še širitev jedilnice ter zunanja ureditev in dodatno parkirišče. Matjaž Pavčič se je za izkazano zaupanje v imenu podjetja Remont zahvalil občini. Ob tem je poudaril, da imajo strokovno in dobro ekipo, s katero bodo to zaupanje upravičili. Ravnateljica OŠ Braslovče Marija Arh je izrazila veselje, da bo šola končno pridobila nekaj novih prostorov. Zagotovila pa je tudi, da bodo v času gradnje maksimalno potrpežljivi in prilagodljivi, da bodo lahko dela nemoteno potekala in se čim prej končala. Z dobrim sodelovanjem med občino in izvajalcem bo to gotovo uspelo. Ravnatelj Glasbene šole Rista Savin Žalec Kozmus je povedal, da je v glasbeno šolo iz Občine Braslovče vpisanih kar 80 otrok. Doslej je bila to edina občina v Spodnji Savinjski dolini, ki za to dejavnosti ni imela prostorov. Posodobitve na Gomilskem V prostorih Občine Braslovče sta župan Tomaž Žohar in direktor podjetja Plima Boris Sirše podpisala pogodbo o izgradnji celostne infrastrukture v prvi fazi na Gomilskem. Z gradnjo prve faze bodo pričeli konec meseca avgusta, zajema pa ureditev kanalizacije, vodovoda, meteorno odvodnjavanje, optično in kabelsko omrežje, javno razsvetljavo, rekonstrukcijo cestišča, izgradnjo pločnika ter parkirišča pred Kulturnim domom Gomilsko. Zajema dela od vodotoka Bolska do kulturnega doma. Izvajalec del Plima je bil izbran na osnovi javnega razpisa. Vrednost del je dobrih 490.000 evrov. Izgradnje druge faze do Grajske vasi in tretje faze (sekundarno omrežje po celotni Gomilski) so predvidene v letu 2021, zaključek del pa v letu 2022. Celoten projekt je ocenjen na okrog dva milijona evrov. Trg Braslovče sedaj v lasti občine T. T. S 1. julijem je Občini Braslovče uspelo od države dobiti nazaj v last trg Braslovče, kar je izrednega pomena za lažje zagotavljanje prometne varnosti ter dolgoročno ureditev in razvoj trškega jedra. Tako je župan Občine Braslovče Tomaž Žohar 3. avgusta z izvajalcem, samostojnim podjetnikom Sašom Cizejem, podpisal pogodbo o izgradnji dvignjenega prehoda za pešce pri trgovini Jager ter pločnika in prehoda za pešce v Rakovljah v smeri Doma kulture v Braslovčah. Vrednost projekta je ocenjena na dobrih 70.000 evrov. Gradnja pločnika proti Domu kulture v Rakovljah in prehoda za pešce NOVI Č KE T. T., D. N. Obnavljajo cesto v Slatino V Letušu obnavljajo javno pot na relaciji Spodnji Hrašan – Slatine v dolžini 700 m. V okviru investicije bo v celoti obnovljeno cestišče s spodnjim ustrojem in odvodnjavanjem meteornih voda. Širina vozišča bo znašala 3,50 metra. Izvajalec del je gradbeno podjetje NG Kladnik, ocenjena vrednost del pa znaša nekaj manj kot 128 tisoč evrov z DDV, od tega je dobrih 92 tisoč evrov nepovratnih sredstev, ostalo pa bo dodala Občina Braslovče. Dela bodo končana predvidoma v prihodnjem mesecu. Ropasija bo prenovljena Občina Vransko se je letos lotila obnove javne poti Ropasija v njeni celotni dolžini 752 metrov, s čimer želi izboljšati prometno varnost in izboljšati kakovost bivanja občanov v tem delu naselja Jeronim. Vrednost investicije je 167.000 evrov in se bo v celoti financirala z nepovratnimi in povratnimi sredstvi na podlagi 21. člena Zakona o financiranju občin. Obstoječe makadamsko cestišče je bilo v precej slabem stanju z vidnimi poškodbami voziščne konstrukcije, odvodnjavanje pa je bilo urejeno samo z vgrajenimi cevnimi prepusti. V sklopu rekonstrukcije bo vozišče asfaltirano in po potrebi razširjeno, urejene bodo bankine ter izvedeno odvodnjavanje in drenažiranje trase vozišča. Gradbena dela izvaja podjetje GP Žalec iz Galicije, izbrano kot najugodnejše med enajstimi v postopku oddaje javnega naročila. Obdarili so 37 otrok T. Tavčar 22 novih parkirnih mest Na Glavnem trgu Polzele se je zaključila gradnja dvaindvajsetih novih javnih parkirnih mest.Parkirna mesta so namenjena stanovalcem in obiskovalcem zdravstvenega doma. Hkrati sta na omenjenem območju potekali tudi razširitev ceste ter prestavitev ekološkega otoka na primernejšo lokacijo. Dela je izvajalo podjetje Nizke gradnje Cizej z Vranskega. Že tretji prikazovalnik hitrosti Župan Tomaž Žohar z novorojenci in starši Župan Občine Braslovče Tomaž Žohar je 1. julija pripravil sprejem za najmlajše občane Občine Braslovče, rojene od 11. novembra 2019 do 30. aprila 2020, in za njihove starše. SLIKOPLESKARSTVO V Občini Braslovče pripravijo letno dva taka sprejema. Tokratnega, prvega letos, so zaradi korona razmer pripravili v naravi, pod kozolcem na Skupnem placu, udeležilo pa se ga je 37 novorojencev s starši. Zbrane je nagovoril župan Tomaž Žohar in Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski Izdelava izolacijskih fasad Peskanje kovinskih predmetov DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO SLIKOPLESKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p. Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.terglav.si v svojem nagovoru zaželel otrokom vse dobro na njihovi življenjski poti, brezskrbno otroštvo z željo, da bi postali odgovorni in ponosni občani Občine Braslovče. Staršem je zaželel čim več lepih trenutkov pri rasti in vzgoji otrok. Glede na to, da je bilo v letu 2019 rojenih le 54 otrok, lahko pričakujemo, da bo zaradi spremenjenih razmer število novorojencev ob koncu leta bistveno večje. Starši novorojenčkov so prejeli enkratno denarno pomoč ob rojstvu otroka v višini 150 evrov, otroci pa slikanico z naslovom Čarovnija na Žovneškem gradu domačinke Tjaše Slemenšek, slovensko zastavo in sadiko medovite sivke. Od julija je Občina Tabor bogatejša za nov prikazovalnik hitrosti, ki je nameščen pred nevarnim odsekom ob državni cesti v Pondorju. Financiran je z lastnimi sredstvi občine. Prikazovalnik ob lokalni cesti Sp. Hosta–Tabor so leta 2019 pridobili na podlagi razpisa Agencije za varnost prometa in bi ga bilo po enoletni uporabi potrebno vrniti, saj je potekel rok brezplačnega najema. Občina pa ga je odkupila. Trenutno imajo v Občini Tabor nameščene tri prikazovalnike, poleg omenjenega še v Ojstriški vasi, prav tako ob državni cesti Tabor–Pondor. Vse tri naprave imajo vgrajen mikrovalovni radar za merjenje hitrosti vozil. Podatki o hitrostih in številu vozil se beležijo v notranji pomnilnik, kjer so na voljo za kasnejšo obdelavo in posredovanje policiji ter redarski službi, ki se na podlagi analize meritev odločata za postavitev merilnikov hitrosti. Kot so povedali na občini, so s postavitvijo prikazovalnikov hitrosti znatno pripomogli k umirjanju prometa, saj imajo na voznike občuten psihološki učinek in zato vedno bolj upoštevajo predpisane omejitve hitrosti. Z javnim razpisom do pediatra in zobozdravnika Občinski svet Občine Polzela je na 2. izredni seji obravnaval in sprejel odloka za podelitev dveh koncesij na področju javne zdravstvene službe. S koncem letošnjega leta namreč zaključujeta svojo poklicno pot otroška zdravnica Vlasta Matjaž, dr. med., iz zasebne pediatrične ambulante, in zobozdravnica Silva Galackaj, dr. med., iz zasebne zobne ambulante. Obe sta na Zdravstveni postaji Polzela opravljali javno zdravstveno službo na podlagi podeljene koncesije vse od ustanovitve občine, in sicer na področju pediatrične dejavnosti za izvajanje otroškega in šolskega dispanzerja na območju Občine Polzela in na področju zobozdravstvenega varstva otrok in mladine. H koncesijskima aktoma je Občina Polzela že pridobila soglasje Ministrstva za zdravje in Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Še v tem mesecu, ko odloka stopita v veljavo, bo Občina na svoji spletni strani in na portalu javnih naročil objavila javni razpis za podelitev obeh koncesij. Podeljeni bosta za dobo 15 let. OBČINE ŠT. 8 I avgust 2020 Zlati grb Emiliji Črnila D. Naraglav Priznanja Občine Prebold so prejeli: Marija Stanko, Branka Bogataj, PGD Šešče, PGD Prebold – Dolenja vas – Marija Reka in PGD Kaplja vas; Marko Natek (bronasti grb); desetina starejših gasilcev PGD Matke (srebrni grb); Emiliji Črnila (zlati grb, v prvi vrsti v sredini). Med prejemniki priznanj ob prazniku Občine Prebold in prazniku državnosti, ki so se jima poklonili 23. junija v preboldskem Gaju, je najvišje priznanje, zlati grb občine, prejela Emilija Črnila za večletno uspešno delo in dosežene uspehe trajnejšega pomena za Občino Prebold. Ob tej priložnosti je prejela tudi zlati znak in diplomo Javne agencije Republike Slovenije za varnost v prometu za pomemben prispevek k večji varnosti v prometu. Zdaj že upokojena predmetna učiteljica biologije in kemije Emilija Črnila iz Dolenje vasi, mama dveh odraslih sinov in babica štirih vnukov, je bila poleg pripadnosti pedagoškemu delu tudi svetnica na listi Desusa v Občinskem svetu Občine Prebold, in sicer od leta 2002 do 2018. Vseh 16 let je bila predsednica Odbora za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Pod njenim vodstvom je odbor uspešno vzpostavil sistem preventivnih akcij in var- nosti v prometu v novoustanovljeni občini, pripravil številne predloge za izboljšanje prometne varnosti in ukrepe za umirjanje prometa ter namestitev manjkajoče prometne signalizacije na lokalnih cestah. Na njeno pobudo je Občina Prebold izdelala projekt odprave črne točke na križišču v Dolenji vasi z izgradnjo krožišča. Kot nekdanja pedagoška delavka je v odboru še posebno skrb namenjala prometni varnosti in vzgoji predšolskih in šolskih otrok. Vzpostavljen je bil sistem varnih šolskih poti, za osnovno šolo so bili nabavljeni pripomočki in oprema za izvajanje preventivnih dejavnosti in prometne vzgoje za učence na šoli in otroke v vrtcu. V letih od 2010 do 2014 je opravljala funkcijo podžupanje Občine Prebold. Zastopala je župana in znala nagovoriti tako Medobčinsko društvo invalidov Žalec, kot tudi starostnike ob njihovem letnem srečanju, gasilce ob praznovanju gasilskega društva ali krajane ob odprtju nove ceste oz. kakšnem drugem slavnostnem dogodku ter člane Društva upokojencev ob njihovem srečanju. Tudi zdaj, ko ni več članica občinskega sveta, še vedno aktivno deluje kot zunanja članica v Odboru za negospodarstvo, kjer skrbi za pomoč najbolj ranljivim skupinam in društvom v domači občini. 5 Taborska priznanja D. N. Že v junijski številki Utripa smo poročali o slavnostni seji OS Občine Tabor, ki so jo zaradi koronavirusa morali najprej odpovedati, po preklicu epidemije pa so jo izpeljali v okrnjeni obliki. Na njej so podelili dve plaketi, priznanje in dve priznanji župana. Dobitniki letošnjih priznanj Občine Tabor: Mojca Hrastnik (zlata plaketa), Blaž Ribič (srebrna plaketa), Ivan Derča (priznanje) ter Turistično društvo Tabor in Blaž Birk (priznanji župana) Krožišče je narejeno D. N O polletnem izvrševanju proračuna D. Naraglav 16. redna seja Občinskega sveta Občine Prebold je potekala v prostorih prostovoljnega gasilskega društva sv. Lovrenc. Najprej so z dnevnega reda umaknili točko, pod katero bi obravnavali določitev nove cene za najem športnih dvoran v OŠ Prebold in enoti Vrtec. Vezana je namreč na sprejem Pravilnika o upravljanju, uporabi in oblikovanju cen za najem športnih dvoran v Občini Prebold. Več časa pa so namenili obravnavi polletnega poročila o izvrševanju proračuna. Ob polletnem poročilu o izvrševanju proračuna Občine Prebold za leto 2020 so povedali, da je imela Občina v prvem polletju letošnjega leta prihodke v višini 2.276.096 evrov, kar je 49,9 odstotkov od načrtovanih, in odhodke v višini 1.557.277 evrov, kar je 26,5 odstotkov od načrtovanih sredstev. Proračunski presežek prihodkov nad odhodki po bilanci za prvo polletje znaša 718.819 evrov. V prvem polletju se občina ni zadolžila, je pa odplačala glavnice v višini 89.835 evrov, kar je 32 odstotkov načrtovanega. Stanje neodplačanih glavnic je ob polletju še 1.047.322 evrov. Na podlagi polletne realizacije proračuna ocenjujejo, da bo realizacija prihodkov in odhodkov do konca leta omogočila normalno poslovanje Občine v okviru zastavljenih ciljev. V nadaljevanju seje so svetniki obravnavali in sprejeli Odlok o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje gospodarske službe 24-urne dežurne pogrebne službe v Občini Prebold. Obravnavali in sprejeli so tudi pravilnik za nabavo gasilskih vozil in motornih brizgaln, ki jih sofinancira Občina Prebold. Temu sta sledila obravnava in sprejem po hitrem postopku Odloka o ustanovitvi skupne občinske uprave SAŠA regije. S tem je tudi Občina Prebold, ki edina od spodnjesa- vinjskih občin še ni bila vključena v skupno občinsko upravo, postala del skupne občinske uprave SAŠA regije, v kateri so že vse zgornjesavinjske občine ter občini Šoštanj in Velenje, kjer je tudi sedež skupne občinske uprave. Ostale spodnjesavinjske občine so vključene v skupno občinsko upravo Celje. V naslednji točki dnevnega reda so svetniki sprejeli predlog sklepa o plačilu za opravljanje neprofesionalne funkcije poveljnika Štaba za civilno zaščito Občine Prebold, in sicer za izplačilo nagrade poveljniku ZC za njegovo delo in prizadevnost v izrednih razmerah v času epidemije. V drugem delu seje so svetniki sprejeli še sklep o spremembah Sklepa o določitvi cen programov predšolske vzgoje v Vzgojno-izobraževalnem zavodu OŠ Prebold, OE Vrtec Prebold. Po teh spremembah so lahko otroci prisotni v vrtcu največ devet ur dnevno, znotraj obratovalnega časa, po tem času lahko vrtec zaračuna zamudnino v višini pet evrov za vsako začeto uro nad devet ur prisotnosti. V primeru, da starši prihajajo po otroka izven obratovalnega časa in za to nimajo opravičljivega razloga, vrtec zaračuna zamudnino v višini pet evrov za vsakih nadaljnjih pet minut zamude. V naslednji točki so svetniki potrdili tudi sistemizacijo delovnih mest v vrtcu za šolsko leto 2019/2020. V nadaljevanju seje je bila na mizi prva obravnava Pravilnika o upravljanju, uporabi in oblikovanju cen za najem športnih dvoran v občini Prebold, ki so jo poslali v javno obravnavo do 30. avgusta. Sledila je obravnava in potrditev Dopolnitve letnega načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem z zemljišči v katastrskih občinah Gornja vas, Marija Reka in Latkova vas. Na pod- lagi tega bo možen promet z navedenimi nepremičninami za namen ureditve lastništva pod kategoriziranimi javnimi cestami. Ukinili so tudi javno dobro na treh parcelnih številkah, in sicer eno v Gornji vasi in dve v Latkovi vasi. Ob zaključku dnevnega reda so svetniki obravnavali in potrdili še Spremembo letnega programa športa in Spremembo letnega programa kulture v Občini Prebold za leto 2020. Oboje je posledica rebalansa proračuna, v katerem so se sredstva na področju športa in kulture nekoliko znižala. Pogled na krožišče v Dolenji vasi, ki sedaj zagotavlja večjo varnost. Novo krožišče v Dolenji vasi je v veliko veselje vsem, ki uporabljajo regionalno cesto Latkova vas – Trbovlje in medkrajevno cesto Šentrupert – Dolenja vas – Griže. Večletna prizadevanja preboldske občine in občinske komisije za varnost in preventivo v cestnem prometu so tako obrodila sadove, krožišče pa omogoča predvsem večjo varnost in pretočnost prometa po regionalni cesti, na katero se na tem mestu navezujeta tudi medkra- jevni cesti proti Kaplji vasi in Šentrupertu ter proti Šeščam, Šempetru in Grižam. Vrednost investicije, katere naročnik je bilo Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo je dobrih 241 tisoč evrov z DDV. Od tega odpade skoraj 49 tisoč evrov na Občino Prebold, ki je bila v pogodbo vključena kot sofinancer. Sicer pa je Občina v ta projekt skupno vložila okrog 80 tisoč evrov. Delo je kljub nekaterim težavam v predvidenem roku opravilo podjetje VOC Celje. Prostoferjem predali vozilo T. Tavčar V Braslovčah je zaenkrat 12 prostoferjev – prostovoljnih šoferjev, ki so na voljo starejšim za prevoze in pomoč. Dan pred dnevom državnosti so pred Občino Braslovče predali v uporabo novo električno vozilo Renault ZOE za projekt Prostofer. Ob prevzemu vozila je zbrane nagovoril župan Občine Braslovče Tomaž Žohar. Občina izvaja projekt Prostofer – prostovoljni šofer v sodelovanju z zavodom Zlata mreža. Projekt temelji na prostovoljstvu, njegov namen pa je povečanje mobilnosti starejših občanov Občine Braslovče. Prostofer bo tako namenjen vsem starejšim, ki ne vozijo sami, tistim, ki nimajo sorodnikov, ki imajo nižje mesečne dohodke in tistim, ki imajo slabe povezave z javnimi prevoznimi sredstvi ali pa te možnosti sploh nimajo. S koriščenjem storitve prostofer jim bo omogočen dostop do javnih ustanov, zdravnikov, lekarn, trgovin, pri tem pa jim bodo pomagali vozniki - prostovoljci. Župan Tomaž Žohar je predal ključe avtomobila prostovoljki Ivanki Krevh, nato pa je predstavnik organizacije Zlata mreža Miha Bogataj s prostovoljnimi šoferji opravil še kratko izobraževanje ter z vsakim šoferjem tudi testno vožnjo. 6 po dolini ŠT. 8 I avgust 2020 Župnija Žalec ima novega župnika Osrednje romanje v Petrovčah T. T. T. Tavčar Na praznik Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta, ki je cerkveni in državni praznik, je v Petrovčah maševal upokojeni celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. Med sveto mašo upokojenega škofa msgr dr. Stanislava Lipovška Za celjsko škofijo je bila to osrednjo slovesnost ob prazniku Marijinega vnebovzetja. Potekala je na parkirišču bazilike Matere Božje v Petrovčah. Udeležili so se je številni verniki, potekala pa je v skladu z ukrepi za preprečevanje širjenja kronavirusa. V pridigi je škof dr. Stanislav Lipovšek med drugim poudaril: »Skrbi in vznemirja nas veliko stvari. Kar priznajmo, da smo že nekoliko utrujeni ob vseh teh omejitvah v zvezi z virusom in posledicami vsesplošne krize, ki ne popusti in se s svojimi lovkami priplazi celo v zavetje naših domov in družin. Če dodamo zraven še vse druge preizkušnje, kot so bolezen, težave v šoli, službi, družini in še naravne nesreče, neurja, požare, se zdi, da je mera polna in se zaskrbljeno vprašujemo, kam vse to vodi, kje je rešitev? Verjemite, sestre in bratje, novo upanje, resnična tolažba in rešitev je današnji praznik, praznik Marijinega vnebovzetja, njegova vsebina in sporočilo. To ni privid, slepilo ali opij, kot so nas včasih učili, ampak je znamenje, ki jasno govori, da na tem svetu niso samo problemi in tegobe, niso samo temine, ampak je na ta svet, v naše življenje posijala luč, ki še vedno sije. Ta luč je Jezus Kristus, ta luč, to upanje, ta rešitev je njegovo delo odrešenja, ki se uresničuje v moči Jezusovega naročila učencem že 2000 let. Razumljivo je, da se bomo ob različnih dejavnostih novega veroučnega in pastoralnega leta prilagodili navodilom in odredbam zdravstvenih in vladnih ustanov, da bo prav poskrbljeno za varnost in zdravje otrok, mladine in odraslih. Ob upoštevanju vseh okoliščin bomo skušali takoj na začetku pastoralnega in veroučnega leta, v soboto, 12. septembra, uresničiti škofijski molitveni dan za duhovne poklice, tj. že načrtovano škofijsko romanje prav v to baziliko petrovške Matere Božje, ko bomo zaupno molili za nove duhovne poklice, ki jih povsod in še posebej v naši škofiji tako zelo potrebujemo, saj starejši omagujemo in odhajamo, mlajših pa ni. Tako se je v teh dneh zgodilo tudi sosednji Župniji Žalec, ko se je dosedanji dobri in zvesti župnik pater Viktor zaradi zdravstvenih težav moral odpovedati župniji. Ker pa tudi dominikanska provinca nima mlajšega naslednika, so očetje dominikanci župnijo vrnili v škofijsko upravo …« Po slovesni maši je bila v baziliki še sveta maša za ostarele in bolne, ki jo je daroval žalski dekan Mirko Škoflek, večerno bogoslužje za mlade pa je vodil novomašnik Urban Lesjak, pri maši je igrala skupina Dominik. Dominikanci so po 55 letih predali župnijo Škofiji Celje in ob tem tudi ukinili samostan v Žalcu. Potem ko se je 20. junija težko poškodoval pater Viktor Arh, ki je bil 45 let župnik v Žalcu, so se dominikanci odločili, da se odpovejo Župniji Žalec in ukinejo samostan svetega Jožefa. V nedeljo, 16. avgusta, je tako v Žalcu že maševal nov župnik mag. Vlado Bizjak, ki ga je na to mesto imenovala Škofija Celje. Kot je povedal pater Vanči, petrovški župnik, ki je bil začasni upravitelj župnije v času odsotnosti patra Viktorja, je odločitev dominikancev že dalj časa zorela, saj na vidiku ni bilo rešitve, že več kot 35 let namreč nimajo novih župnikov. V odločbi Provincijske skupščine v Bolu na Braču, ki je potekala od 22. do 27. junija, je zapisano, »da se zaradi rekonstruiranja samostanov in redovnih hiš v Hrvaški dominikanski provinci ukine samostan v Žalcu.« 28. julija 2020 je provincial Hrvaške dominikanske province br. Slavko Slišković zapisal, da »dominikanci vodenje župnije Žalec vračajo v upravo Škofiji Celje in prosijo, da ta poskrbi za njeno duhovno oskrbo.« To določitev je v začetku avgusta potrdil tudi vrhovni učitelj dominikanskega reda fr. Gerard Francisco Timoner III v Rimu. Pri sv. maši v nedeljo, 16. avgusta, je bil tako v Žalcu že sprejem novega župnika mag. Vladimirja Bizjaka, ki ga je na to mesto imenovala Škofija Celje. Novega župnika je na začetku maše pozdravil pater Vanči in mu zaželel »veliko uspeha v dušnopastirskem poslanstvu«. Župljane je prosil, »naj ga z odprtimi rokami sprejmejo, mu pomagajo pri vodenju župnije in ga imajo radi.« V imenu župljanov je novega župnika pozdravil in se dominikancem za petinpetdesetletno pastoralno delo v Župniji Žalec zahvalil Franjo Pasarič. Novi župnik mag. Vlado Bizjak je dejal, da si želi odprtega in plodnega sodelovanja z župljani in vsemi ljudmi dobre volje v župniji in Občini Žalec, ob tem pa se je zahvalil dominikancem, predvsem patru Viktorju Arhu, ki je to župnijo vodil kar 45 let. Mag. Vladimir Bizjak, sicer doma z Gomilskega, je bil, kot so zapisali na spletnih straneh Škofije Celje, sredi avgusta razrešen služb župnijskega upravitelja Župnije Gomilsko, Župnije sv. Jurij ob Taboru in Župnije Polzela ter s 15. avgustom imenovan za župnika Župnije Žalec. Mag. Vlado Bizjak prihaja iz naše doline in je prvi župnik nedominikanec po 55 letih dominikanskega upravljanja žalske župnije. Zlatomašnik Jože Turinek T. Tavčar Z zlatomašnikom so somaševali nečak Janez Turinek, diamantni mašnik Vlado Rutar, Izidor Pečovnik in Srečko Rehar. Na Vranskem je v nedeljo, 5. julija, praznoval 50 let svojega pastoralnega dela duhovnik Jože Turinek, ki v Župniji Vransko deluje 33 let. Številne Vranšane, ki so se zbrali pri zlati maši v župnijski cerkvi sv. Mihaela, je po procesiji najprej nagovoril župan Občine Vransko Franc Sušnik. Župan je posebej izpostavil zasluge zlatomašnika in podporo procesom slovenskega osamosvajanja. Še posebej pa njegovo narodno zavednost, ki jo izkazuje z izostrenim odnosom do rabe slovenščine in naše preteklosti. Dodal je, da je jubilant vedno znova znal na sebi lasten način poudariti, kako pomembno je zavedanje, da je naša zgodovina sestavni del evropske krščanske preteklosti. Župan je še posebej izpostavil njegove zasluge pri gradnji in uspešnem delovanju Našega doma, pri obnovi podružničnih cerkva in pred kratkim zaključeni obnovi župnijske cerkve na Vranskem. V imenu župnijskega pastoralnega sveta in vernikov se je zlatomašniku zahvalila Nataša Juhart, ki je med drugim povedala: »V naši župniji ste zaslužni tudi za delovanje več skupin in posameznikov, ki se trudijo za dobro župnije, saj ste zastavili mnogo ciljev, ki smo jih z zaupanjem v božji načrt skupaj dosegli. Spodbudili ste gradnjo doma za starostnike, delovanje župnijske Karitas in dali pobuJožef Turinek je bil rojen v Skornem pri Šoštanju v župniji Šoštanj. Kot kaplan je začel svojo pastoralno pot v stolnici v Mariboru, nato je 16 let deloval v Lovrencu na Pohorju, 33 let pa je župnik na Vranskem. do za izvedbo prvega oratorija. Zaslužni ste tudi za glasbeno pestrost svetih maš, saj farane nenehno spodbujate k slavljenju s petjem in igranjem, pa tudi ob oltarju nikoli ne samevate, saj vam sledijo različne generacije ministrantov … Ob obnovi župnijske cerkve ste si zadali cilj: ne le obnoviti kamnito hišo, temveč tudi doseči duhovno prenovo župljanov, da bi postali živi kamni Cerkve. Zato se bo zaradi vašega prizadevanja v vranski župniji dogodil tudi misijon s tem naslovom …« Besede zahvale je izrekel tudi duhovnik Izidor Pečovnik - Dori, doma z Vranskega, ki že vrsto let deluje v Berlinu, a se v domači kraj vedno znova rad vrača. Slovesnost zlate maše so obogatili starejši in mlajši cerkveni pevci, po njej pa se je druženje nadaljevalo na cerkvenem dvorišču. Jože Turinek med obredom zlate maše po dolini ŠT. 8 I avgust 2020 7 Dan slovenskih hmeljarjev nekoliko drugače T. Tavčar Letošnji dan je minil brez povorke, nova princesa Janja Žagar in starešina Vinko Zupanc pa sta bila imenovana na slavnostni seji. Letošnje praznovanje 58. dneva slovenskih hmeljarjev je bilo zaradi korona virusa precej okrnjeno. Na Skupnem placu v Braslovčah je bila drugo nedeljo v avgustu slavnostna seja Združenja hmeljarjev Slovenije, kjer so za novo hmeljsko princeso proglasili 19-letno študentko veterine Janjo Žagar in za novega starešino Vinka Zupanca, oba doma iz Dobriše vasi v Občini Žalec. Prireditev je pripravilo Turistično društvo Braslovče v sodelo- vanju z Občino Braslovče in Združenjem hmeljarjem Slovenije. Na slavnostni seji je zbrane nagovoril predsednik Združenja hmeljarjev Slovenije Janez Oset, ki se je med drugim še enkrat zahvalil vsem, ki so lani pomagali izpeljali 57. svetovni hmeljarski kongres. Pozdravna nagovora sta prispevala župan Občine Braslovče Tomaž Žoharja in predsednik TD Braslovče Branko Ribizel. Zbrane so nagovorili tudi župana občin Žalec in Radlje ob Dravi Janko Kos in Alen Bukovšek, podpredsednik KGZS Marjan Golavšek, v imenu konzorcija trženja slovenskega hmelja Mihael Vitko, direktor ZKŠT Žalec mag. Boštjan Štrajhar, novi direktor Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Žalec Bojan Cizej in drugi. O svojem enoletnem delu sta spregovorila dosedanja princesa Klavdija Bastl Enci in starešina Anton Grobler, oba doma v Občini Tabor. Kot sta poudarila, je bilo leto njunega »vladanja« zelo zanimivo. Obiskala in promovira- Lani 292 intervencij T. Tavčar Leto 2019 je bilo v znamenju obletnic, ponovno pa se ponašajo s posodobitvami opreme in pogojev za delo. Princesa Janja Žagar in starešina Vinko Zupanc la sta hmeljarstvo na številnih prireditvah doma in v tujini. Predstavila pa se je tudi nova hmeljska princesa Janja Žagar, ki je doma na 50 hektarjev veliki kmetiji. Povedala je, da si želi postati veterinarka za male živali, zato se je vpisala na Veterinarsko fakulteto v Ljubljani. Novi starešina Vinko Zupanc je pred časom kmetijo predal mlademu gospodarju, sinu Mateju. Poleg 16 hektarjev hmeljišč na kmetiji pridelujejo še žita in bučnice. Nova princesa in starešina sta doma iz Dobriše vasi v Občini Žalec. Obred predaje starešinstva, imenovanja princese in zdravice s pivom je vodila Pavlina Ribizel. Ob sprejemu »hmeljskega mačka« in prapora je novi starešina Vinko Zupanc poudaril, da si bo prizadeval zastopati slovenske hmeljarje častno in povsod, kamor ga bodo povabili skupaj s princeso Janjo Žagar, ki je sprejela hmeljski škaf. Predsednik Združenja slovenskih hmeljarjev Janez Oset se je ob koncu s priložnostim darilom zahvalil Martini Zupančič, ki se je upokojila, potem ko je 39 let aktivno delala v hmeljarstvu, od tega nazadnje 13 let kot direktorica IPHS v Žalcu. Letino krojita korona virus in vreme S skupščine GZ Žalec Na Skupnem placu v Braslovčah je potekala 65. skupščina Gasilske zveze Žalec. Udeležilo se je je 58 delegatov – predstavnikov 32 prostovoljnih gasilskih društev, ki delujejo pod okriljem Gasilske zveze Žalec. Predsednik zveze Edvard Kugler je na skupščini povedal, da je Spodnja Savinjska dolina dobro opremljena z gasilsko tehniko, kajti skoraj vsako leto katero od gasilskih društev prevzame novo vozilo, opremo ali celo obnovljen gasilski dom. Lani so bila nabavljena vozila in gasilska tehnika ter prevzet obnovljen gasilski dom v PGD Ponikva, Parižlje - Topovlje, Kapla Pondor, Dobrovlje, Gotovlje in v Grižah. V letu 2019 je kar nekaj društev praznovalo visoke jubileje: PGD Kapla - Pondor 120 let, Levec 110 let, Griže 100 let in Zavrh pri Galiciji 30 let. Veliko aktivnosti še vedno posvečajo mladim. Lani so zanje organizirali letovanja, tekmovanja, srečanja, družabne igre, kviz, orientacijo in še bi lahko naštevali. Poudaril je tudi, da je GZ Žalec prepoznavna po celotni Sloveniji in tudi izven zaradi zelo dobrih rezultatov gasilske mladine na tekmovanjih, kvizih in v orientaciji. Lani je bila gasilska mladinska olimpijada v švicarskem mestu Martigny, kjer so mladinke PGD Andraž nad Polzelo dosegle odlično 9. mesto. Tudi članice velikokrat pomagajo pri tistih opravilih in nalogah, na katere gasilci operativci včasih pozabijo. Komisija je vseskozi skrbela, da so se tudi izobraževale na različnih področjih, obnavljale znanje in se družile, tako na nivoju GZ Žalec kot GZ Prebold in tudi Pregledi vida Naročite se na: 03 700 06 30 ali 051 326 677 Delovni čas: pon. - pet. od 8. do 18. ure sob. od 8. do 12. ure Znižanje sončnih očal od 20 % - 70 % Gotovinski popust širše. Aktivna je bila tudi komisija za veterane. Poročilo poveljnika je predstavil namestnik David Krk, ki je povedal, da v letu 2019 na območju GZ Žalec ni prišlo do nobenega neželenega pojava, ki bi zahteval aktiviranje operativnih enot z območja celotne GZ Žalec. Skupno število intervencij pa se je povečalo na kar 292, kar je statistično gledano največ v zadnjih desetih letih, ko je bilo povprečno letno število intervencij 214,7. »Pohvalimo se lahko s hitrim in učinkovitim posredovanjem v vseh primerih. Permanentno oziroma organizirano usposabljanje je v letu 2019 uspešno zaključilo 527 kandidatov, kar je rekordna številka v zadnjih desetih letih.« Na regijskem tekmovanju je nastopilo 33 enot iz GZ Žalec. Udeležbo na državnem tekmovanju, ki bo predvidoma v letu 2021 v Celju, si je z odličnimi rezultati priborilo rekordnih 19 enot. Delegate skupščine so nagovorili tudi predsednik GZ Slovenije Janko Cerkvenik, podžupanja Občine Braslovče Urška Hozjan, predsednik sveta Savinjskošaleške regije Branko Verk, župan Občine Tabor Marko Semprimožnik in drugi. Na skupščini so podelili visoka odlikovanja Gasilske zveze Slovenije, ki jih je prejelo 10 posameznikov: Bojan Cukjati, Miran Dolinar, Aleš Laznik, Janez Dernač, Janko Drča, Anton Javornik, Peter Jager, Darko Karnovšek, Damjan Lupše in Janko Lupše. O tem, kako bo z letošnjim pridelkom hmelja, je govorila svetovalka, specialistka za hmeljarstvo Irena Friškovec: »V letu 2020 prideluje hmelj 125 hmeljarjev na 1480 hektarjih, kar je dobrih 100 hektarjev manj kot lani. Ponovno je večina slovenskih hmeljišč posajenih s sorto aurora (37 odstotkov), sledi ji celeia (31 odstotkov). Dobrih osem odstotkov hmeljišč je posajenih z novimi slovenskimi sortami, ki so bile v zadnjih letih vzgojne Irena Friškovec: »Letina bo povprečna.« na IHPS. Letošnje leto si bodo hmeljarji zapomnili tudi po korona virusu, ki jim je oteževal zaposlovanje tuje sezonske delovne sile. Tako so večino vodil v slovenskih hmeljiščih letos napeljali domači delavci, ki so po sprostitvi ukrepov po prvem maju v večini odšli na svoja stara delovna mesta, zato je še kako prav prišla tuja sezonska delovna sila iz Romunije. Tako kot vsako leto je tudi letošnji pridelek krojilo vreme. Spomladi je bila suša, sedaj pa se hmeljarji srečujejo z obilico padavin, ki otežuje tudi obdelavo hmeljišč. Tudi letos je kar nekaj hmeljišč na območju Spodnje Savinjske doline prizadela toča, še posebej močno na območju Pondorja, Prekope in Vranskega. Konec julija je bilo neurje z močnim vetrom, ki je podrlo žičnico na območju Šempetra, prav tako pa je zlomilo kar nekaj drogov, potrgalo jeklene vrvi, ogromno rastlin je tudi popadalo na tla. V posameznih hmeljiščih tudi več kot polovica. Namočena tla so povzročila podrtje žičnice v Moškanjcih v začetku avgusta.« Slovesnost so zaključili s krajšim družabnim delom, v katerem so nastopili Savinjski kvintet in Ines Kern ter Urška Tekavc v duetu z imenom JU END AJ. S pihalniki delate kot z naravnimi silami Kontakt: 03 777 14 23 ali 051 665 566 WWW.UNIFOREST.SI 8 osrednje teme ŠT. 8 I avgust 2020 Poletje letos skoraj brez tradicionalnih prireditev Heroj za heroje B. Plaznik V PGD Žalec – lastno pivo K. Rozman, B. P., L. K. Odpadla je prireditev od svetovnem dnevu piva, oklestili so praznovanje ob dnevu hmeljarjev v Braslovčah, odpovedali Komasutra Beer festival, ne bo Žalske noči, najbrž tudi ne Savinjskega Oktoberfesta dobili pa smo prvi drive-in in prvi live koncert. Leto 2020 zaznamuje širjenje okužbe z novim koronavirusom sars-cov-2. Uresničile so se napovedi nekaterih strokovnjakov, da poletje in vročina ne bosta uničila virusa in da bo poletje drugačno kot vsa doslej. Čeprav uradno ni več epidemje in je zlasti turizem ob upoštevanju ukrepov Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) vendarle zaživel z domačimi gosti, pa prireditve in predvsem kultura nimajo te sreče. Zahteve NIJZ ob zbiranju večjega števila ljudi na javnih prostorih so tako stroge, da so tudi v Spodnji Savinjski dolini odpadle vse tradicionalne poletne prireditve, vsi, ki se ukvarjajo s katero koli vejo kulture, vključno z zavodi, pa bijejo bitko za preživetje. Mnogi organizatorji tradicionalnih prireditev so že pred začetkom intenzivnih priprav ugotovili, da prireditve ne bodo mogli izpeljati, nekateri pa se vendarle trudijo z organizacijo, saj so ljudje željni tovrstnih dogodkov, nastopajoči pa tudi vsaj kakšnega vira prihodkov. Toda vsako javno prireditev z do 500 ljudmi je potrebno prijaviti NIJZ in nato upoštevati vse ukrepe, ki jih za vsak dogodek posebej zapišejo ob morebitni izdaji dovoljenja. Tudi v ZKŠT Žalec so se vse poletje trudili, da bi vendarle izvedli nekaj prireditev, vendar jim z izjemo manjših koncertov in razstave v Savinovem likovnem salonu to ni uspelo. Načrtovano dvodnevno praznovanje dneva piva (7. in 8. avgusta) ob Fontani piv Zeleno zlato je prav tako padlo v vodo, ko so prejeli zahteve NIJZ. Namesto da bi svetovno znana akrobatska skupina Dunking Devils zavzela Žalec in pivski vrt (Beer Garden), je samo posnela videospot ob hmeljišču, skupina Tabu pa je prepevala pred avtomobili v žalskem športnem centru. No, v avtomobilih so bili poslušalci. Pa bi bilo vendarle mogoče izpolniti vse zahteve NIJZ? Poleg osnovnih zahtev v zvezi s preprečevanjem okužb so epidemiologi od organizatorjev v Žalcu zahtevali stalno vzdrževanje ustrezne fizične razdalje med obiskovalci (dva metra). Prizorišče bi moralo biti fizično omejeno s trakom ali ograjami. Oder bi moral biti od prve vrste obiskovalcev oddaljen najmanj šest metrov, na prizorišče pa bi bilo mogoče priti samo skozi en vhod in ga zapustili skozi samo en izhod. Ob omenjeni razdalji med obiskovalci so v NIJZ zapisali, da morajo organzatorji zagotoviti, da se poti obiskovalcev ne križajo. Varnostniki in reditelji bi morali ljudi ves čas opozarjati na varnostno razdaljo. Zaradi narave dogodka bi morali obiskovalci ves čas nositi maske, čeprav bi se dogodek odvijal na prostem. Razkužila bi morala biti na voljo pri vhodu, izhodu in na več mestih znotraj prizorišča. Sanitarije bi morale biti očiščene in razkužene vsaj vsako uro oziroma prilagojeno frekvenci obiskovalcev. Na voljo bi morala biti tekoča voda, milo, papirnate brisače in razkužilo, kar je sicer razumljivo, povsem nesprejemljiva pa je bila za organizatorje zahteva, da stojišča niso dovoljena in da morajo vsi obiskovalci sedeti, razmak med sedeži pa bi moral biti meter in pol v vse smeri. In ne samo to: zagotoviti bi morali tudi vsaj dvometrski razmak med obiskovalci, ki prihajajo do sedežev in tistimi, ki jih zapuščajo. Ob tem, da bi vsi nosili zaščitne maske. Drugo nedeljo v avgustu je bila odpovedana tudi velika tradicionalna zabava ob dnevu hmeljarjev v Braslovčah. Hmeljarji so sicer pripravili srečanje, na katerem vsako leto spregovorijo o letini, težavah in načrtih v zvezi s pridelavo, prodajo in promocijo hmelja. Tokrat so se zbrali na prostem – na prireditvenem prostoru v Braslovčah in ne v dvorani. Povorke, razglasitve novega hmeljarskega starešine in hmeljske princese pred širšo javnostjo ter veselice tako v Braslovčah letos ni bilo, so pa vseeno izvedli predajo starešinstva, tako da se tradicija tudi v tem letu nadaljuje. Prav tako je bil v Spodnjih Grušovljah 15. avgusta odpovedan Komastura Beer festival v organizaciji pivovarne Green Gold Brewing, kar naj bi bil največji pivovarski dogodek pri nas, so zapisali Rojnikovi, lastniki pivovarne in organizatorji dogodka. Vse je bilo že pripravljeno, pivo bi teklo iz 20 pip, obiskovalce bi čakala odlična hrana, zabavali bi jih Kobra RockShow, Iron Meidan in DJ Fogy. Ob napisu »odpovedano« na reklami za dogodek so pripisali: »Ne da se«. In povabili na festival 19. 8. 2021. To poletje tudi ni bilo Tekme koscev, grabljic in štangarjev v Svetem Lovrencu v Občini Prebold, prav tako ne gasilskih veselic, ki prostovoljnim gasilskim društvom zagotavljajo dodaten vir prihodkov za nabavo opreme in tudi vozil. So se pa v PGD Gotovolje, ki zbira denar za novo gasilsko avtocisterno, odločili za organizacijo prve »live gasilske veselice«. 22. avgusta so prek livestreama njihovi podporniki lahko spremljali nastopa Pera Lovšina in ansambla Dar. Ker je vlada v avgustu podaljšala veljavnost ukrepov, Študentski klub Žalec ne bo organiziral tradicionalne Žalske noči mladih prvi vikend v septembru, verjetno pa je splaval po vodi tudi Savinjski Oktoberfest, s katerim so v Žalcu simbolno obeležili konec praznovanja občinskega praznika in sezone piva na fontani. Predsednik Študentskega kluba Žalec Tomaž Kozovinc je ob tem povedal: »Žalska noč mladih je bila odpovedana, saj v trenutni epidemiološki sliki izvedba takšnega dogodka ni možna. Predvsem narava dogodka ne dopušča izvedbe, saj RS in NIJZ dovoljujeta na dogodku pod idealnimi pogoji največ 500 ljudi, ki morajo sedeti in ohranjati varnostno razdaljo 1,5 m. Dogodek bi v takšni izvedbi izgubil pomen. Največji problem pa je seveda ekonomski. Tudi organizator Študentski klub Žalec se letos sooča s povečanim izpadom sredstev (v nekaterih mesecih tudi do 70 odstotkov) in posledično s preostankom sredstev ravnamo še posebej previdno. Dogodek Žalska noč mladih vedno izpeljemo z nizko vstopnino in nizkimi maržami v gostinski ponudbi, ker dogodek delamo za mlade. Posledično moramo delati na veliki masi ljudi, da lahko projekt zaključimo z minimalnim lastnim vložkom. Nikoli ne delamo za zaslužek, ker to niti ni naše poslanstvo, a izvedba takšnega dogodka z manj kot 3000 obiskovalci bi za nas pomenila več deset tisoč evrov lastnega vložka, kar pa si ne moremo privoščiti niti v najboljših časih. Zato se letos še bolj posvečamo ostalim šestdesetim projektom, ki jih izvajamo na letni ravni.« Letos bo šlo torej za prireditve manj denarja, a bo to pomenilo tudi primanjkljaj za organizatorje in tudi manj druženja in veselja za ljudi. Vid Blagotinšek in Jure Drobne, v ozadju novo vozilo PGD Žalec Heroji ščitijo ljudi, živali in lastnino, ščitijo pred poplavami, potresi in drugimi katastrofami, so izpostavljeni ognju, dimu, strupenim hlapom in kemikalijam, delajo podnevi, ponoči, ob praznikih in vikendih, in predvsem, dokler delo ni končano. Heroji si zaslužijo vrhunsko pivo. Heroji so gasilci. Pivo Heroj za heroje. Tako opiše Prostovoljno gasilsko društvo Žalec svoje novo in prvo pivo. Predsednik PGD Žalec Vid Blagotinšek o njihovem lastnem pivu pove: »To je ideja mlajše generacije. Starejši smo si najprej omislili svojo vodo. In ko so mlajši kolegi predlagali še pivo, smo razmišljali takole: imamo fontano piv, prihodnje leto nas čakata 140-letnica delovanja Prostovoljnega gasilskega društva Žalec ter gasilska olimpijada, ki bo v Celju in prvič v Sloveniji sploh. Prav bi bilo, da privabimo vse te gasilce v Žalec na fontano, tam spijejo naše pivo, mi pa s tem zaslužimo kakšen evro za opremo. Glede na to, da je solastnik lokalne pivovarne Clef naš podporni član Matevž Gobec, ni bilo treba veliko razmišljati o izboru pivovarne.« Jure Drobne, podpoveljnik PGD Žalec, še doda: »Za naše pivo smo Pivo Heroj izbrali svetlo 'ale' pivo, vendar lažje, podobno 'lagrom', še vedno pa posebnega okusa. Tako smo dobili recept, predpisan ekskluzivno za nas. Glede na to, da smo v času korona krize, smo morali odpovedati vse veselice in ne moremo imeti pobiralnih akcij, zato bomo na ta način z našim pivom poskušali zaslužiti kakšen evro. Poudarjam še, da s to našo potezo za lastno pivo nikakor ne promoviramo pitja alkohola, zato so tudi naše stekleničke samo manjših velikosti.« Do cisterne tudi z »live veselico« T. T., L. K. T. T. Gotoveljskim gasilcem je korona odnesla tradicionalno veselico, zato sredstva za novo cisterno zbirajo tudi s pomočjo »live veselice«. Predsednik PGD Gotovlje Nejc Centrih in Marjan Pušnik, predstavnik dobavitelja Gasilska vozila Pušnik iz Slovenske Bistrice, sta v petek, 7. avgusta, podpisala pogodbo za nakup nove gasilske avtocisterne. Nova gasilska avtocisterno AC 24/60, znamke SCANIA, ki bo pripeljala kar 6000 litrov vode skupaj z veliko opreme, bo omogočala hitro in kakovostno interveniranje ob naravnih in drugih nesrečah na območju KS Gotovlje in Občine Žalec. Nakup novega gasilskega vozila, ki ga pričakujejo aprila prihodnje leto, pa predstavlja za društvo velik finančni zalogaj, saj vrednost vozila znaša 235 tisoč evrov, od tega bo 60 odstotkov prispevala Občina Žalec, ostalih 40 pa društvo in donatorji. Del sredstev za svoje delovanje so gotoveljski gasilci vsako leto zbirali s pomočjo gasilske veselice, ki je bila poznana tudi kot »odličen žur« ob koncu poletja. Letos jim jo je korona odnesla, zato so se odločili, da organizirajo nekaj nove- ga. Minulo soboto, 22. septembra so tako pripravili prvo »live« gasilsko veselico s Perom Lovšinom in Ansamblom Dar, katerih glasbo so predvajali v živo na facebook profilu PGD Gotovlje in na You tube kanalu PGD Gotovlje, ljudje pa so jo lahko v dobri družbi spremljali kar doma in v gostilnah po vasi. Ta petek, 28. avgusta, ob 21. uri bo veselico oz. koncert predvajala tudi Savinjska televizija; v soboto, 29. avgusta, ob 14. uri, v nedeljo, 30. avgusta, ob 17. uri ter v ponedeljek, 31. avgusta, ob 20. uri pa TV Celje. Sredstva malih in večjih donatorjev še zbirajo preko SMS -ov ali z nakazili na njihov tekoči račun. Vse prispevke bodo zbirali do 1. maja prihodnjega leta. »Čeprav smo gasilci po navadi tisti, ki priskočimo na pomoč, pomagamo sokrajanom ob različnih nesrečah in skrbimo za vašo varnost, pa smo sedaj mi tisti, ki potrebujemo vas in vašo podporo,« so zapisali gotoveljski gasilci na letaku, ki so ga pred akcijo delili po hišah v svojem okolju. Pogodbo za novo avtocisterno so že podpisali, zdaj zbirajo preostanek sredstev. Za avtocisterno PGD Gotovlje lahko darujete pet evrov preko SMS-a GOTO5 na 1919 in z nakazilom na transakcijski račun društva: SI56 6000-0000-7103-754 (Delavska hranilnica). osrednje teme ŠT. 8 I avgust 2020 Neurja povzročila veliko škode T. Tavčar Veter, voda, toča in orkanske nevihte tudi to poletje niso prizanesli, podirali so hmeljske žičnice, sprožali plazove, uničevali pridelek. V več intervalih julija in avgusta so vremenske ujme grozile povsod po dolini, začelo pa se je s točo, 1. julija. Celovita ocena škode še ni znana, a tudi poletja še ni konec. Vremenska ujma je najprej v sredo, 22. julija, popoldne prizadela večji del Savinjske doline. Gasilci gasilskih društev Gasilske zveze Žalec (GZ) so bili na terenu in so vse do večera odpravljali precejšnje razdejanje, ki sta ga povzročila močan naliv in veter. Najbolj prizadeta je bila Občina Žalec, kjer je bilo poplavljenih več stanovanjskih objektov. Zaradi udara strele sta zagorela dva objekta. Gasilci 15 gasilskih društev Gasilskega poveljstva Občine Žalec ter dve društvi iz Občine Braslovče so pogasili dva požara, s cest odstranili veliko dreves in pomagali pri prečrpavanju, odmaševanju obcestnih jaškov ter preusmerjali tok meteorne vode. Skupaj so gasilci GZ Žalec tega dne posredovali na kar 23 lokacijah. Neurje z močnim vetrom in točo pa je teden dni kasneje, pozno zvečer, 29. julija, zajelo območje občin Žalec, Braslovče, Polzela in Prebold. Močan veter je povzročil škodo v nasadih hmelja in fižola v hmeljskih žičnicah. Največ škode je v okolici Šempetra v Savinjski dolini, kjer je veter porušil tri in pol hektarje veliko hmeljsko žičnico, ki je posajena s sorto aurora v zaključni fazi cvetenja, zato je pridelek za letos izgubljen. Hmeljska žičnica mladega gospodarja Mitje Terglava je utrpela tudi precejšnjo poškodbo kapljičnega namakalnega sistema, s katerim je opremljena. Na velikem obsegu hmeljišč na prizadetem območju je tudi veliko padlih rastlin (okrog 50 do 70 000), ki so jih bodo hmeljarji dvignili. Dodatno težavo pri delu je povzročalo dejstvo, da so bile rastline zaradi vrtincev vetra Alojz Rojnik: »Veter je s treh žičnic »pometal« okrog 25 tisoč sadik. Nekaj jih bomo zopet dvignili, škoda je velika.« Mitja Terglav na hmeljišču s podrto žičnico drevesa in prečrpalo vodo iz 11 objektov, preusmerjalo tok meteorne vode ter zavarovalo kraje izrednih dogodkov, pogasili pa so tudi požar transformatorja. Skupaj je bilo iz GZ Žalec na terenu 200 gasilcev, ki so posredovali na kar 88 lokacijah. Tudi toča ni prizanesla Na Vranskem in njegovi okolici ter delno v Taboru je padala tako debela toča. med sabo prepletene. Pridelek na teh padlih rastlina bo zmanjšan zaradi zlomljenih stranskih poganjkov in ležanja rastlin v vodi zaradi obilnih padavin, tudi do 80 mm/m². Večina hmeljišč je bila tudi poplavljenih, saj je v kratkem času padla velika količina padavin, kar povzroča dodatno težavo pri sanaciji in obdelavi hmeljišč (varstvo pred boleznimi in škodljivci). Na pravem mestu gasilci Gasilci gasilskih društev Gasilske zveze Žalec (GZ) so 29. in 30 julija na terenu odpravljali precejšnje razdejanje, ki sta ga povzročila močan naliv in veter. Najbolj prizadeta je bila Občina Žalec, kjer je bilo poplavljenih več stanovanjskih objektov, deroča voda je odnesla več odsekov cest, podrlo se je več dreves. Gasilci iz devetih gasilskih društev Gasilskega poveljstva Občine Žalec (Kasaze - Liboje, Šempeter v Savinjski dolini, Zabukovica, Griže, Žalec, Vrbje, Ponikva pri Žalcu, Gotovlje in Drešinja vas) so posredovali na 54 lokacijah v GPO Žalec, kjer so črpali vodo, odstranjevali podrta drevesa, nudili pomoč občanom ter zavarovali kraje izrednih dogodkov. Evakuirali so skupino tabornikov. da jih ni zalila voda. Gasilci PGD Griže so jih začasno namestili v prostore Gasilsko reševalnega centra Griže. Sodelovalo je 99 gasilcev. Gasilci PGE Celje so posredovali ob nesreči z nevarno snovjo. V Gasilskem poveljstvu Občine Polzela je 46 gasilcev vseh treh gasilskih društev posredovalo na 20 lokacijah, povezanih z neurjem. Odstranili so več dreves, evakuirali stanovalce iz dveh stanovanjskih hiš, saj so drevesa ogrožala hiši, ter zavarovali kraje izrednih dogodkov. Neurje z močnim dežjem in vetrom je bilo tudi v občini Braslovče. 55 gasilcev petih gasilskih društev iz Gasilskega poveljstva Občine Braslovče (Braslovče, Gomilsko, Grajska vas, Letuš, Parižlje - Topovlje) je s cest odstranilo Toča je 1. julija v Spodnji Savinjski dolini, predvsem na Vranskem in delno v Taboru, povzročila veliko škode na vrtninah, sadovnjakih, njivah. Kot je povedala Maja Klemen Cokan, svetovalka za biodinamiko Kmetijsko -gozdarske zbornice Slovenije, Kmetijskego-gozdarskega zavoda Celje, izpostave Žalec, je toča dodobra oklestila zelenjadnice: fižol, čebulo, grah, korenček, por, rdečo peso, bučke in oljne buče, zeleno, vse vrste kapusnic, česen, kumare, zelje, papriko, paradižnik in sladki krompir. Na Vranskem ne bo sadje iz visokodebelnih sadovnjakov. Skrb je zbujalo nepožeto žito. Kmetovalci se sprašujejo, ali bo koruza preživela. Velika škoda pa je tudi na več kot deset hektarjih hmeljišč. Kot vedno bodo kmetje tudi tokrat zmogli, saj zdrava kmečka pamet in zdržljivost nimata meja. Na Bregu pri Polzeli je močan veter ruval drevje. V KS Griže je veliko škode na krajevnih cestah. 9 10 podjetništvo in turizem ŠT. 8 I avgust 2020 Glamping - razkošen stik z naravo D. Naraglav Glamping ponudbe so se lotili tudi turistični ponudniki v naši dolini. Bili smo na obisku na Ponikvi, v Šeščah in na Vranskem. Vsak izmed njih ima drugo ponudbo in drugačen značaj. Ste tudi vi v tisti skupini popotnikov in turistov, ki ne marajo velikih mest, še bolj pa jih motijo veliki hoteli? Bi bili radi v naravi, imeli dovolj miru in zasebnosti, a kljub temu tudi nekaj udobja? Potem je za vas prava odločitev glamping. Gre za vrsto turistične ponudbe, ki predstavlja luksuzno kampiranje in se je širše uveljavila v zadnjih nekaj letih. Med turisti, ki potujejo v naravo in v njej tudi kampirajo, je bilo v zadnjem desetletju opaziti težnjo po tem, da se s kampiranjem ohrani stik z naravo, vendar pa se hkrati poskrbi tudi za določeno udobje. Prav zato so pričeli različni kampi ponujati tudi višji nivo storitev. Glamping ponudbe so se lotili turistični ponudniki tudi v naši dolini, ki premore tri turistične kampe. Poleg kampa Dolina v Dolenji vasi z več kot 50-letno tradicijo in kampa Park ob Savinji v Latkovi vasi (oba kampa sta v Občini Prebold) že dve leti deluje tudi kamp Podgrad na Vranskem. Z glamping ponudbo se že pet let ukvarja ekološka kmetija Kozman v Podkraju v KS Ponikva, dve leti pa tudi glamping Green Valley Zupanc plac v Šeščah pri Preboldu. Slednji dve destinaciji in avtokamp Podgrad, ki prav tako omogoča glamping kampiranje v ličnih hišicah, smo na praznik 15. avgusta tudi obiskali. Doživetje sredi pašnika Najprej sem se odpravil v Podkraj, kjer sem se srečal z zakoncema Janezom in Apolonijo Kozman, ki gospodarita na lepo urejeni ekološki kmetiji, hkrati pa imata dopolnilno turistično dejavnost z bivanjem v glamping hišicah in doživetjem življenja na kmetiji. Slikovita okolica ponuja veliko priložnosti za oddih in aktivno preživljanje prostega časa. »Svojim gostom z veseljem predstavimo tudi domačijo in domače živali. Bolj romantične duše se lahko razvajajo v leseni kadi, se odpravijo na sprehod po bližnjih travnikih in opazujejo sončni zahod. Tisti, ki oddih radi preživijo bolj aktivno, pa imajo na voljo veliko zanimivih kolesarskih in pohodniških poti. Neposredna okolica ponuja tudi raziskovanje Ponikovskega krasa, Jame Pekel, Etnološkega muzeja na Ponikvi in še marsikaj. Blizu sta tudi Žalec Glamping kočuri Kozmanovih z gostoma s Primorske (11 km) s fontano piv, ekomuzejem in drugimi zanimivostmi ter Velenje (6 km), ki ponuja osvežitev na Velenjski plaži in raziskovanje življena knapov ter še marsikaj,« nam je doživljajske možnosti za njihove goste predstavil Janez Kozman. Njihova ekološka kmetijo ima ustrezen certifikat že 16 let. »Naša kmetija ima deset hektarjev obdelovalnih površin in deset hektarjev gozda. Glavni produkt na kmetiji je vzreja telet in prodaja svežega mesa – teletine. V hlevu imamo okrog deset krav dojilj, plemenskega bika in teleta, ki jih vzrejamo do starosti šestih mesecev, nato pa jih damo v zakol in meso tudi sami prodamo, za kar imamo vse potrebne pogoje. Pod ekološko kontrolo deluje naša kmetija že od leta 2004, v ekološko pridelavo pa smo se vključili že dve leti prej. Pri delu nama veliko pomagata hčerki, ki sta sicer obe zaposleni, prav tako pa tudi moja mama. Vsi skupaj se trudimo, da je vse čim bolj kakovostno in da so gostje zadovoljni. Ko smo se odločili za ekološko kmetovanje, je bilo tudi smiselno, da vse, kar pridelamo, tudi prodamo. Glamping pa je nastal kasneje iz želje privabiti k nam ljudi. Naj vidijo, kaj delamo in na kakšen način ter spoznajo naše produkte in ponudbo,« še pove Janez Kozman. Žena Apolonija pa pojasni: »Letošnja sezona je specifična, obrnjena. Tujcev skorajda ni, lani jih je bilo več kot 60 odstotkov, je pa zato 95 odstotkov Slovencev, zlasti mladih parov, ki tukaj najdejo svoj mir in uživajo v naravi. K tolikšnemu obisku Slovencev so nedvomno doprinesli turistični boni in koronavirus, zato se je marsikdo odločil dopustovati v domovini.« Glamping hišice so posejane sredi travnika nad domačijo, kjer se spustimo tudi v pogovor z gostoma s Primorske. Povesta, da tukaj zelo uživata. Še prej pa gospodar Janez odpre njihovo 202 leti staro hišo, pri kateri zaključujejo obnovo. Zaenkrat imajo v njej skladišče in mlin za mletje žit (pšenice, ajde, pire, rži), ki jih pridelujejo na domačiji, kasneje pa bo ta del zgodovinske družinske hiše služil tudi gostom. Poslovim se od prijaznih gostiteljev in se podam do že dolgo delujočega in dobro znanega Zupanc placa ob Savinji pri Šeščah, ki je svoje dotedanje delovanje pred dvema letom razširil še na glamping kampiranje. Dopustovanje ob Savinji Odkar imajo glamping ponudbo, še nisem bil tukaj. Moram priznati, da sem prijetno presenečen. Poleg znanega mi najprej pade v oči ličen kopalni bazen, ki je dvignjen nad površino za kampiranje, in domiselno urejeni tuši, ki so skriti za leseno ogrado ob bazenu. Nadvse zanimiv pogled se odstre proti severu in severovzhodu, kjer so postavljene glamping hišice in družinski šotori, ki omogočajo prijetno dopustovanje. Zupanc plac, znan tudi kot Športni center Šešče, je že od leta 1989 unikatni športno-re- Notranjost glamping koče na Ponikvi Zakonca Kozman na prostoru glampinga, v ozadju pa njihova kmetija kreacijski center za prirejanje zabav, piknikov, sproščenih poslovnih kosil in team buildingov v osrčju Savinjske doline, v neokrnjeni naravi ob reki Savinji. Poleg gostinskega objekta s sončno teraso ponuja Zupanc plac v uporabo pet teniških igrišč (na dveh je možnost igranja tudi ponoči), igrišče za odbojko na mivki, na katerem je mogoče organizirati tudi nogomet ali rokomet in neskončne površine travnikov, primernih za igranje nogometa ali za druge športno-animacijske igre. Turistično dejavnost so prilagodili novim trendom in uspešno zagnali ponudbo glampinga. Rudi Zupanc in njegova mama Pogled na šeški glamping s hmeljskimi kočurami in šotori Lastnik več kot hektar in pol velikega posestva z vsemi objekti je nekdanji uspešni odbojkar Odbojkarskega kluba SIP Šempeter Rudi Zupanc, ki je ob mojem obisku povedal: »Za tovrstno ponudbo smo se odločili pred dvema letoma, ker smo uvideli, da je glamping ponudba velik potencial, Savinjska dolina pa še nič podobnega ni imela. Osnovne kapacitete smo imeli že pripravljene in utečene, tako da smo dodali bazen in spalne kapacitete ter začeli delovati tudi s to turistično ponudbo. Vse skupaj se je dobro prijelo in deležni smo nadvse pozitivnih odzivov gostov, ki podjetništvo in turizem ŠT. 8 I avgust 2020 pri nas in v tem okolju resnično uživajo. Letošnja situacija je sicer nekoliko drugačna od lanske, ko smo imeli okrog 25 odstotkov tujih gostov. Letos je tujcev malo, je pa zato 95 odstotkov slovenskih gostov, ki tudi koristijo turistične bone. Zaradi koronavirusa smo imeli precej odpovedi že rezerviranih terminov tujih gostov. Realizirali smo le prihode štirih tujih družin, eno, ki bo tukaj ostala sedem dni, pa pričakujemo v teh dneh. Slovenski gostje so popolnoma nadomestili primanjkljaj tujih, tako da so naše spalne kapacitete, ki smo jih letos podvojili z družinskimi šotori, stoodstotno zasedene. Našim gostom ponudimo za bivanje hmeljsko glamping kočuro ali šotor. Nudimo jim uporabo skupne kuhinje ter hladilnikov za pripravo obrokov, tudi zajtrk po dogovoru, na razpolago imajo bazen ter ostale aktivnosti.« Na vprašanje glede prihodnosti pa je dejal, da upa, da se bodo slovenski gostje vračali tudi v prihodnje, ko bodo normalne turistične razmere. »Mislim, da so letos spoznali, da imamo v Sloveniji, in s tem tudi v naši dolini, veliko možnosti za prijetno dopustovanje, da tega ne ponujajo le hrvaška obala in druge turistične destinacije. Marsikaj lahko pokažemo in turiste napotimo na različne zanimive točke v Spodnji in Zgornji Savinjski dolini. Tako tudi ne bomo toliko odvisni od tujih gostov,« še poudari Rudi Zupanc. Poslovimo se, jaz pa jo mahnem še proti Vranskemu v avtokamp Podgrad. Uživanje v kampu Podgrad Kamp Podgrad Vransko je nov kamp, odprt od junija 2018. Leži v Bazen v Šeščah, v ozadju družinski šotori Glamping hišice v avtokampu Podgrad vasi Prapreče pri Vranskem. Ob urejenih parcelah za parkiranje avtodomov in počitniških prikolic imajo tudi neparceliran del za šotore in možnost najema glamping hišic. Kamp je sodobno opremljen in odprt vse leto. Gostom je na voljo 12 urejenih parcel (10 x 8 m), opremljenih s PZA stebrički za elektriko in vodo. Parcele so namenjene parkiranju avtodomov in počitniških prikolic, šotoristom pa je namenjen poseben del kampa, urejen na travnati površini v bližini ribnika, v katerem se poleti lahko tudi kopajo. V sklopu kampa so urejeni recepcija, sanitarni objekt s tuši in wc-ji ter prostorom za pomivanje posode, oskrbovalni prostor za avtodome, hladilniki in žari. Lokacija kampa je odlična za številne sprehode in kolesarske izlete. Ogledate si lahko muzej motociklov Grom, ki je od kampa oddaljen le 500 Vinčec, ki je pravzaprav deklica za vse, kamp pa vodi skupaj z možem, ki ima sicer žagarsko dejavnost. »Celoten kompleks je sedaj namenjen kampu in prenočevanju, tudi v naši prejšnji stanovanjski hiši smo uredili tri apartmaje: enega za štiri in dva za dve osebi. Sicer pa imamo v glamping ponudbi šest lesenih hišic z dvema ležiščema, dvanajst parcel za avtodome in dovolj prostora za taborjenje v šotorih.« Na vprašanje, kako so zadovoljni z letošnjim obiskom, pa pove: »Ko smo leta 2018 začeli, je bilo kar zadovoljivo, lanska sezona je bila že zelo dobra, letošnja pa je gleda avto kampiranja bolj skromna, saj ni veliko tujcev, je pa zato večja zasedenost s slovenskimi gosti v glamping hišicah, manj pa v apartmajih. Skoraj vse rezervacije tujcev so bile odpo- Lastnica avtokampa Podgrad Renata Vinčec metrov, dokaj pestra je tudi gostinska ponudba, ni pa tudi daleč do drugih turističnih destinacij po dolini in izven nje. O tem, kakšna je letošnja sezona, nam je več povedala lastnica Renata 11 vedane, so pa situacijo nekako rešili turistični boni in s tem večji obisk Slovencev. Kljub vsemu pa je do sedaj to le dobra polovica lanskega obiska. V našem kampu ponujamo samo namestitev brez hrane, imamo pa lepo kuhinjo, kjer si gostje sami pripravljajo obroke ali pa se poslužujejo gostinske ponudbe v bližini.« Potem mi sogovornica razkaže njihove sodobno urejene prostore z recepcijo, sanitarije s tuši, skupne prostore za družabnost in vse ostale objekte kampa, od koder je lep pogled na cerkev Tabor in na graščino Podgrad, ki ima zanimivo zgodovino, povezano tudi z Valvasorjem. Na Vranskem smo sklenili spoznavanje glamping ponudbe v naši dolini, ki ponuja veliko navdihujočega in zanimivega. Jo zares poznamo tudi tisti, ki v dolini živimo? Nagradili tri najboljše inovacije L. Kolar T. T. Prvo nagrado je prejel Igor Pevec za navtično sidro Thor, drugo nagrado Biserka Kišič in Primož Grajžl za nadzorni sistem za pilote Flysentinel in tretjo Gregor Sajovic za ekološko žaro za ekološki pogreb. Ob Fontani piv Zeleno zlato Žalec so 30. junija podelili nagrade za inovatorje leta 2019 v Spodnji Savinjski dolini. Priznanja je trem najboljšim inovatorjem v naši dolini v letu 2019 podelil Minister za infrastrukturo RS Jernej Vrtovec. NA NOVI LOKACIJI! Šlandrov trg 25 (Savinova hiša) URADNE URE OD TORKA DO PETKA 11.00-13.00 (razen srede) SREDA 13.00-17.00 utrip@zkst-zalec.si 03 712 12 80 sidra je skoncentrirane v njegovi konici, zaradi česar se sidro v kombinaciji z lokom, krilcem in ročico že pri spuščanju vedno postavi v pravilen položaj in je takoj pripravljeno za vkopavanje v morsko dno. Večja je tudi njegova plužna površina, učinkovit pa je tudi v neugodnih razmerah. Inovacija je bila razvita v podjetju Pevec iz Griž, blagovna znamka Thor pa je bila avgusta lani že registrirana na Uradu EU za intelektualno lastnino. Drugo nagrado (2.491 evrov) in priznanje so podelili inovatorjema Biserki Kišič in Primožu Grajžlu za nadzorni sistem za pilote Flysentinel, ki spremlja psihofizično stanje pilota med poletom, ga beleži, opozarja na morebitne nevarne dejavnike, shranjuje podatke ter po potrebi tudi aktivira sistem za klic v sili. Inovacija je bila razvita v podjetju MedicoApps iz Celja, ki vodi pogovore z nekaterimi letalskimi družbami za izvajanje terenskih testov ter zbiranje in analizo podatkov njihovih pilotov. Dogovorili pa so se že za sodelovanje in promocijo produkta s strani najvidnejših akrobatskih pilotov (RedBull piloti). Inovacija, ki je ob prilagoditvah sicer uporabna tudi za gasilce, potapljače, vojake in druge, je tudi že patentirana z modelno zaščito, potekajo pa tudi dogovori za zaščito patenta na ameriškem patentnem uradu. Tretjo nagrado (2.472 evrov) in priznanje je prejel Gregor Sajovic za ekološko žaro za ekološki pogreb, ki jo je razvilo podjetje Mipot z Gomilskega in se že prodaja v Sloveniji ter na evropskem trgu, predvsem v Italiji. Ekološka žara je narejena iz popolnoma naravnih lesenih materialov, les je lepljen z ekolepilom, premazan z naravnim oljem. Vsi materia- Gregor Sajovic, Biserka Kišič in Igor Pevec li so bioekološko razgradljivi. Posmrtne ostanke tako shranijo najprej v biorazgradljivo vrečko, ki jo vstavijo v leseno ekološko žaro, to pa namesto v betonsko pogrebno nišo (kot je to pri običajnih žarah), zakopljejo direktno v zemljo. Takšna žara se popolnoma Preveri! Minister Jernej Vrtovec je pohvalil projekt nagrajevanja inovatorjev. V projektu že osmo leto sodelujejo vse občine Spodnje Savinjske doline: Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec. Razpis je edinstven, saj se na podobnih tekmovanjih tudi na višjih nivojih inovatorjem podeljujejo le priznanja, tu pa so podeljene tudi denarne nagrade, po višinah primerljive s povprečno slovensko managersko plačo. Projekt v sodelovanju z občinami pripravlja Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec s strokovno pomočjo Razvojne agencije Savinja. Na razpisu je v osmih letih sodelovalo 126 inovatorjev s 86 inovacijami. Na tokratnem razpisu je sodelovalo deset inovacij, med njimi tri skupinske, in 17 inovatorjev. V skladu s pravilnikom jih je ocenila sedemčlanska komisija pod vodstvom Danila Basleta, potrdil pa svet županov vključenih občin. Prvo nagrado (2.518 evrov) in priznanje si je tako prislužil inovator Igor Pevec za navtično sidro Thor. Gre za najsodobnejši produkt svoje vrste na trgu, uporaben za vse vrste morskih podlag in v težkih vremenskih pogojih. Kar 42 odstotkov teže razgradi v petih letih. Žara je oblikovana kot solza, kar ekološkemu doda tudi pietetni pomen. Podelitev priznanj in nagrad je povezoval direktor Razvojne agencije Savinja Stojan Praprotnik. SPLETNA TRGOVINA VSE ZA VODOVOD in KANALIZACIJO! www.eshop-zagozen.si 12 podjetništvo in turizem ŠT. 8 I avgust 2020 Turistični vavčerji dobrodošli za ljudi in gospodarstvo B. Plaznik, D. Naraglav Naključno izbrani Spodnjesavinjčani so v anketi potezo s turističnimi vavčerji označili za dobro, zaradi vavčerjev pa naj bi tudi še bolje spoznali Slovenijo. Za lokacije koriščenja vavčerjev, ki jih sicer večina še ni izkoristila, si izbirajo slovensko obalo, zdravilišča, Bled in Gorenjsko, Belo krajino in Kolpo … Mateja Glavnik, Prebold: »Turističnih bonov za zdaj še nisem koristila, jih pa vsekakor nameravam prihodnji mesec na slovenski obali. Seveda, če bo mož lahko dobil dopust, sicer pa takoj, ko bo to mogoče. Na dopust tudi sicer hodimo vsako leto na slovensko obalo, tako da v bistvu glede tega ne bo nič drugače, če seveda izvzamem protivirusne ukrepe, ki omejujejo sproščenost. Glede bonov pa bi dejala, da so super in sem takoj za to, da bi jih dobili vsako leto.« Dani Kotnik, Prebold: »Naša družina bonov še ni izkoristila, jih pa nameravamo drugi vikend v septembru. Gremo pa na Gorenjsko, kjer bomo obiskali Bled, Blejsko dobravo, Vintgar in druge zanimive destinacije. Na morje za zdaj ne bomo šli, ker je prevelika gneča, bomo pa zato uživali v lepi naravi in spoznavali ta del naše lepe dežele. O bonih vse najlepše, so odlična možnost za ljudi in za turizem. Želim si, da bi bili tudi v prihodnje, vendar ne zaradi korone.« Ludvik Tavčer, Polzela: »Bona nisem izkoristil in ga sam tudi ne bom, ampak ga bom dal hčerki, ki je trenutno že na dopustu na morju. Letos, nedolgo nazaj, mi je umrla žena, tako da nimam niti volje in ne interesa, da bi kam šel. Sicer pa moram reči, da so ti boni zelo dobra zamisel, saj bodo marsikomu pomagali spoznati še kak zanimiv kotiček v Sloveniji, ki je res lepa, a jo še premalo poznamo. Po drugi strani pa bodo veliko pomagali slovenskemu turizmu.« Judita Grenko, Braslovče: »Da, smo jih že porabili. Šli smo na morje. Vse je potekalo v redu, brez težav. Destinacijo smo izbrali zato, ker smo prejeli vavčerje. Najeli smo apartma. Letos v nobenem primeru ne bi šli na Hrvaško. Ideja z vavčerji je dobra, če karkoli dobiš, pač izkoristiš (smeh). Danijel Pantner, Braslovče: »Nismo še porabili vavčerjev, imamo pa že rezervacijo v Moravskih toplicah, v mesecu septembru. Vsako leto sva z ženo gosta Moravskih toplic, kjer s kolesi raziskujeva okolico. Letos bova za to pač porabila vavčerje. Če bodo vavčerji prinesli neko vsesplošno korist, potem ideja ni slaba. Marsikateri destinaciji pridejo prav, sploh tistim, ki drugače živijo bolj od tujcev. V tej situaciji se mi zdi vse skupaj pozitivno. Leopold Bedekovič, Rakovlje: »Doslej jih še nisem koristil, ker me najprej čakata dve operaciji in od tega je odvisno, ali mi bo uspelo koristiti vavčerje do konca leta. Najraje bi jih porabil na kakšnem kmečkem turizmu. Ideja o vavčerjih ni slaba. Prav tako vavčerji ne vplivajo na mojo odločitev o dopustu.« Lidija Tamše, Griže: »Moram reči, da so nama z možem boni prišli že zelo prav, saj je bilo treba za dopust odšteti manj denarja iz svoje denarnice. Izkoristila sva jih na najini tradicionalni destinaciji v Hotelu Delfin v Izoli. Vsakemu je ostalo še po deset evrov, te bom izkoristila na Triglavu v planinskem domu Planika. Vsekakor pa vse najlepše o tem darilu, ki ga je namenila država za reševanje turizma, nam pa omogočila, da bolje spoznavamo svojo deželo, njene lepote, hribe, reke, jezera …« Marko Cokan, Braslovče: »Jih imam namen koristiti, vendar mi jih ne uspe. Na začetku pomladi smo dvomili, da bo kaj iz tega. Cela Slovenija pa jih sedaj koristi. Včeraj sem bil od jutra pa skoraj do večera za računalnikom in sem iskal po celi Sloveniji kakšen prost termin. Vse je zasedeno, od severa do juga, preko vzhoda in zahoda. Vse sem preklical. Nič. Katastrofa. Trenutno bi vavčer najraje porabil na morju. Moral bom počakati do septembra. Ideja o vavčerjih se mi zdi v redu. Če dobimo kaj zastonj, bomo to koristili. Očitno so slovenski turizem letos s tem rešili. Drugače bi, po domače povedano, vse crknilo, tako pa imajo vsi ponudniki promet.« Franci Naraks, Žalec: »Doslej bonov, ki so hvalevredni, še nisem izkoristil, bomo pa šli z ženo in prijatelji v Šmarješke toplice. Kdaj točno, ne vem, saj čakam, če bomo v septembru lahko odšli na načrtovano dopustovanje in planinarjenje po Korčulo v okviru PD Zabukovica, za kar je prijavljenih kar 47 udeležencev. Če to ne bo mogoče zaradi epidemiološke situacije, ki se glede Hrvaške prav sedaj zaostruje, potem bomo najprej koristili bone v Šmarjeških toplicah.« Mojca Kos, Vransko: »Smo štiričlanska družina in na razpolago imamo skupaj petsto evrov. Doslej jih še nismo unovčili, jih pa nameravamo prihodnji mesec ali v oktobru. Po vsej verjetnosti se bomo podali na Gorenjsko, v planine. Upam, da bomo našli namestitev in tako zaužili še drugi del letošnjega dopusta. Glavnega smo preživeli na Primorskem, na morju ob slovenski obali. Boni so zadetek v polno, saj bomo bolj spoznali Slovenijo in hkrati pomagali turističnemu gospodarstvu.« Andreja Bačovnik, Žalec: »Vavčerjev še nismo koristili. Vsako leto dopustujemo v Strunjanu in tudi letos bomo tam porabili naše vavčerje. Ne vem, kaj naj si mislim o tej ideji o vavčerjih. Nam pač prav pride.« Luka Cvjetić, Žalec: »Mi smo že porabili vavčerje, in sicer na Bledu. Bilo nam je v redu, bili smo prvi gostje v hotelu. Vsi so nosili maske in rokavice. Na splošno se mi zdi ideja o vavčerjih v redu. Nam je ostalo še sedemdeset evrov, ki jih bomo porabili v Portorožu.« Alenka Kreča, Tabor: »Bone smo delno že izkoristili nedolgo nazaj. Za tri dni smo šli kampirat v Belo krajino, ob Kolpo v Podzemelj, kjer je bilo zelo lepo in prijetno. Ker smo petčlanska družina, nam je ostalo še kar nekaj neporabljenih evrov, ki jih bomo do konca leta še izkoristili na kakšni destinaciji. Turistični boni so vsekakor zelo dobra poteza, tako za nas državljane, še bolj pa za reševanje letošnje turistične sezone in gospodarstva nasploh.« Vesna Dobrišek, Polzela: »Delno smo že porabili vavčerje, ne pa še vsega. Šli smo v Goriška brda, najeli apartma ter raziskali okolico. Potem smo nadaljevali počitnice na slovenski obali, natančneje pri Belem križu, prav tako v zasebnem apartmaju. Menim, da so vavčerji koristni za reševanje slovenskega gospodarstva, saj poleg tega, da državljani dobimo zastonj nastanitev, gostje porabimo veliko denarja še na sami destinaciji. Preostanek vavčerjev bomo porabili v toplicah.« Alenka Lesjak, Tabor: »Bone sem koristila ravno prejšnji teden. Pet dni sem bila v Kranjski Gori v hotelu. Za bone sem dobila štiri nočitve z zajtrkom, za večerjo pa smo doplačali še dva evra na dan. Mislim, da bolje in ceneje ne bi moglo biti. Nadvse sem zadovoljna, enako tudi moji štirje prijatelji iz Prekmurja, ki sem jih vsak dan peljala vsaj na tri zanimive destinacije. Videli in spoznali smo res veliko. Jaz sem v življenju že veliko videla, moji prijatelji pa tega morda ne bi, če ne bi bilo podarjenih turističnih bonov.« Mojca Bračun, Parižlje: »Definitivno, s poudarkom na »definitivno«, jih ne bom porabila v času sezone, ampak nekje v jesenskem obdobju, do konca leta. Že preverjam destinacije in sem presenečena, koliko zares lepih stvari obstaja v Sloveniji. Če pustimo ob strani vse politične komentarje, zadeve, spletke, se mi ideja z vavčerji zdi lepa poteza za vse tiste, katerim bo vavčer zelo dobrodošel glede na finančno stanje in si bodo z veseljem privoščili morda tudi tisto, kar si z navadnim proračunom ne bi. 200 evrov je za nekatere veliko, za določene nič. Kakorkoli, vsak po svoje, s svojo glavo.« ŠT. 8 I avgust 2020 iz političnega življenja / PO DOLINI Briljantna opera in violina B. Plaznik V nedeljo, 17. avgusta, je ZKŠT Žalec v Dvorcu Novo Celje priredil koncert klasične glasbe z zgornjim naslovom, ki je bil prava paša za oči in ušesa. »Klasična glasba, združena z zgodovino, prelepo arhitekturo in kančkom pravljičnosti na dogodku v Dvorcu Novo Celje v družbi prečudovite publike. Najlepša hvala organizatorjem in vsem, ki ste ta dogodek naredili zares pravljičen.« Tako je zapisala glavna akterka nedeljskega koncerta klasične glasbe Inga Ulokina na svojem Facebook profilu. Inga je ponovno očarala občinstvo s svojim temperamentnim igranjem na violino. Nastopile so še Olga Ulokina na klavirju, sopranistka Marina Igritskaya in mlada violinstka Lara Šturbej, Ingina učenka iz glasbene šole Rogaška Slatina. Kdo so bile skrivnostne grajske dame, ki so prišle poslušat koncert in so zavzele dvorišče dvorca? Grofica Štatenberška je povedala, da sta z možem grofom prijatelja Inge Ulokina. Zelo rada imata klasično in baročno glasbo. Njune prijateljice, grajske dame, prevažata z rožnato limuzino ter s sabo pripeljeta kočijo. V Sloveniji želita obuditi dogodke na dvorih, kot to počno v Avstriji, saj verjameta, da je to zelo pomemben del kulturne dediščine in da takšni dogodki zbližujejo ljudi. Inga Ulokina, Lara Šturbej in Olga Ulokina Marina Igritskaya Tanja Šubelj, grofica Štatenberška Grajske dame in grof so dodali koncertu v dvorcu še dodaten lesk. S kolesi do morja T. T. S kolesi na morje in do finančnih sredstev. SOBOTA, 5. SEPTEMBER 18.00 FONTANA PIV "Novi na odru": RAPTORS ROCK BAND Prireditev bomo izvedli v skladu z ukrepi za preprečevanje širjenja virusa (COVID19) in v skladu s priporočilI NIJZ. Žohar. Denar bodo zbirali preko SMS-ov tistih, ki jih bodo podprli na njihovi simbolni kolesarski poti in cenijo njihovo nesebično delo. PGD Braslovče lahko podarite pet evrov z SMS-om BRASLOVCE5 na 1919. na Z Minuli petek se je s kolesi proti slovenski obali odpravila skupina gasilcev PGD Braslovče, ki si želijo s to akcijo zbrati tudi nekaj denarja za novo avtocisterno. Ob štartu tridnevne poti proti morju jim je vse dobro zaželel tudi župan Občine Braslovče Tomaž nj e i.s i. L. K. je z ak la d . Poiš čite g a n a w w p w.u 13 14 po dolini ŠT. 8 I avgust 2020 Zajčje jedi na Zajčevi koči D. Naraglav 40. jubilej koče bodo zaradi korone predvidoma praznovali prihodnje leto. Dvodnevna tradicionalna prireditev Zajčevi dnevi na Zajčevi koči pod Krvavico, pri kateri poleg taborskih planincev sodelujeta Lovska družina Tabor in Društvo žena in deklet Občine Tabor, je bila tudi letos kulinarično bogata, a hkrati okrnjena zaradi koronavirusa. Lovci so se odpovedali tradicionalni košnji na Šnepovi košenici in s tem tudi običajnemu druženju. V sami koči in okrog nje pa so organizatorji in obiskovalci morali upoštevati predpisane ukrepe za preprečevanje širjenja okužbe. Na mestu, kjer že 40 let stoji planinska postojanka Zajčeva koča (750 m), je nekoč ponosno stala majhna hribovska domačija, kjer se je po domače reklo Pr' Zajc. Čez leta je iz opuščene domačije nastala planinska koča, ki je obdržala ime nekdanjih lastnikov. V spomin na njihov rod vsako leto prirejajo Zajčeve dneve, ki so preplet spomina, druženja, kulinarike in obujanja starih običajev. Letos je korona omejila obujanje starih običajev, tradicionalno pa so člani- Za nove šolske nahrbtnike K. R. Žalsko območno združenje Rdečega križa je bilo tudi poleti zelo delovno. Socialnih stisk je še vedno veliko. V nekaterih primerih se sicer izkaže, da posamezni prosilci vendarle nimajo tako majhnih prihodkov ali prihrankov, mnoge družine in posamezniki pa so v resnici na robu preživetja. Na Rdečem križu se zaradi krize srečujejo z novimi družinami, najbolj žalostno pa je, ko tudi oba zaposlena starša ne zmoreta zagotoviti dovolj prihodkov za vse stroške. Območno združenje Žalec je tudi v avgustu nadaljevalo z akcijo zbiranja finančnih sredstev za pomoč pri nakupu novih šolskih nahrbtnikov za 150 Zajčeva koča praznuje letos 40-letnico. ce Društva podeželskih žena in deklet Občine Tabor pripravile pestro paleto zajčjih (kunčjih) jedi in sladkih dobrot. Kot nam je povedala predsednica PD Tabor Milena Lenko, so v njihovem društvu izpeljali tudi nekaj drugih aktivnosti, odpovedali pa so se praznovanju 40-letnice delovanja Zajčeve koče, ki bi moralo biti 8. avgusta. Če bo mogoče, bodo ta jubilej obeležili prihodnje leto. Upajo pa tudi na nadaljevanje tradicije košnje na Šnepovi košenici, ki je sicer v domeni Lovske družine Tabor. socialno ogroženih otrok iz Spodnje Savinjske doline. Poleg donacij na transakcijski račun SI56 1010 0005 5598 261 lahko dobri ljudje še do konca avgusta donirajo tudi z SMS-sporočili. Pošljejo sporočilo SMS s ključno besedo MLADI5 na številko 1919 in prispevajo pet evrov za pomoč pri nakupu novih šolskih nahrbtnikov za socialno ogrožene otroke. Prispevajo lahko uporabniki mobilnih storitev Telekoma Slovenije, Telemacha, T-2 in A1. Kot pravijo v žalskem območnem združenju Rdečega križa, šteje vsaka, še tako majhna donacija. Ob tem pa je res, da je že deset evrov polovica vrednosti novega šolskega nahrbtnika. Zlata Zabukovnika T. Tavčar Spominsko srečanje na Igrišah D. Naraglav Na Igrišah, v bližini tromeje med žalsko, laško in hrastniško občino, so tudi letos na tretjo julijsko soboto pripravili slovesnost v spomin na tragični dogodek iz leta 1943, ko so Nemci zažgali hišo in ubili tri člane Hribarjeve družine, sosedovega fanta in tri partizane. Slovesnost, ki jo organizirajo vse tri osrednje borčevske organizacije naštetih občin, je bila zaradi koronavirusa tokrat okrnjena. Dogodek je povezoval predsednik ZB za vrednote NOB Laško Andrej Mavri. Slavnostni govornik, upokojeni generalmajor in predsednik Zveze slovenskih častnikov dr. Alojz Šteiner, je v svojem nagovoru med drugim povedal: »Boj proti fašizmu in nacizmu je ena najtežjih preizkušenj Slovencev, pa tudi mnogih drugih narodov. V uporu proti okupatorju je bilo najprej izpostavljeno preživetje vsakega posameznika in naroda kot skupnosti. Zato je enačenje partizanov in pomagačev ter sodelavcev okupatorja, pa enačenje protifašistov in fašistov in kar je še podobnih prime- Zlatoporočenca, trije sinovi in duhovnik Damjan Ratajc so po končanem cerkvenem obredu takole nazdravili. Na mestu, kjer je spomenik, je nekoč stala Hribarjeva domačija. rov, ne le zanikanje zgodovinskih dejstev, temveč tudi negiranje protifašizma in protinacizma, na na katerih temelji sodobna Evropska unija.« Za kulturni program so poskrbeli Branko Zupan, avtor knjige Rdeči sneg na Igrišah, pevci Moškega pev- skega zbora Laško in Hermina Lipar, ki je na harmoniko igrala partizanske pesmi. Slovesnosti so dali svoj pečat praporščaki s prapori svojih veteranskih organizacij in delegacija vseh treh občin, ki je položila venec pred spomenik sedmim žrtvam. Minilo je petdeset let, odkar sta sklenila zakonsko zvezo Ivana in Vincenc Zabukovnik iz Andraža nad Polzelo. Cerkveni obred zlate poroke je v domači cerkvi daroval župnik Damjan Ratajc iz Prebolda, civilno je obred opravil polzelski župan Jože Kužnik, slovesnost pa so polepšali domači cerkveni pevci. Vincenc izhaja iz večje, po domače zgornje Jugove družine iz Dobriča. Izučil se je za strojnega ključavničarja, se zaposlil v podjetju Sip Šempeter, kjer je delo opravljal vse do upokojitve. Ivana, po izobrazbi trgovka, izhaja iz Jakove domačije v Podsevčniku. Vse življenje je posvetila trgovini, kjer je delo opravljala s srcem in z veseljem. Mladostna iskra med njima je preskočila in odločila sta se združiti poti in srci. Skupno življenje sta začela na Ivaninem domu in si počasi, a vztrajno, gradila svoj topli dom. V zakonu so se jima rodili sinovi: Boštjan, Dušan in David. Osrečuje ju šest vnukov. Njuni prijatelji pravijo, da sta Vincenc in Ivana dobra prijatelja. V njuni družbi je prijetno in sproščeno. Sta starša, ki jima je družina vedno na prvem mestu in sta zanjo pripravljena narediti vse. Vincenc je že dlje časa skrben ključar v domači župnijski cerkvi, skupaj zelo rada obdelujeta vinograd ter vrt, Ivana pa neizmerno uživa med svojimi rožami. danjega rimskega mesta Celeia. Zelo se trudimo, da bi izboljšali vedenje o tej naši in evropsko priznani nekropoli,« je povedala Ivica Čretnik. Jutri, 27. avgusta, pripravljajo koncert domače skupine Šansonet, ki izvaja dela Iztoka Mlakarja, Frana Milčinskega Ježka in Svetlane Makarovič. Koncert bo organiziran za dovoljeno število udeležencev in bo brezplačen. Nekropola pa bo to soboto, 29. avgusta, tudi ena od postaj tradicionalnega pohoda po hmeljski poti. Rekreacija med rimskimi nagrobniki D. Naraglav V Jami Pekel več slovenskih gostov, v Rimski nekropoli skušajo dogajanje popestriti z drugimi dogodki. V času, ko je zaradi korona ukrepov in omejitev števila udeležencev težko organizirati kakšno večjo prireditev, skušajo nekateri narediti vsaj tisto, kar lahko. Tudi v TD Šempeter, kjer so morali odpovedati letošnjo prireditev od Petra do Pekla in tudi druge, so želeli vsaj malo popestriti življenje v kraju, za kar so izkoristiti antični park. Po preklicu epidemije so Rimsko nekropolo in Jamo Pekel odprli za oglede, ob tem pa razmišljali, kaj bi še lahko pripravili v tem edinstvenem parku, ki ga bogatijo izjemni nagrobniki Rimljanov. Odločili so se za nekaj novega, drugačnega in koristnega, za sproščujočo rekreacijo, ki zaradi travnate površine in predpisane razdalje med udeleženci omogoča prijetno sproščanje in druženje. Udeleženci, na čelu s predsednico TD Ivico Čretnik, se družijo vsako sredo zvečer. Vadba poteka pod vodstvom strokovno usposobljenega vaditelja Amirja Talanovića, sicer tudi člana turističnega društva. Ob zaključku vsake vadbe so dobro razgibani in zadovoljni, da so naredili nekaj za svoje zdravje. In kako je sicer z obiskom Jame Pekel in Rimske nekropole? »Obe destinaciji delujeta, v jami je približno toliko gostov kot lani. Letos Med izvajanjem vadbe v antičnem parku tam prevladujejo slovenski obiskovalci. Ker ni tujcev in organiziranih avtobusnih skupin, je bistveno slabši obisk Rimske nekropole, kar je škoda, saj ti nagrobniki in ostali artefakti ponujajo nadvse zanimiv pogled v zgodovino Rimljanov in družin nek- po dolini ŠT. 8 I avgust 2020 15 Kulinarično obarvan praznik dobrodošel po »koronasuši« D. Naraglav Ob kulturni hrani so društva skuhala različne dobrote, udeleženci pa so se po dolgem času nasitili tudi druženja. Letošnji predvečer praznika državnosti je bil na Ponikvi pri Žalcu nekaj posebnega in težko pričakovanega. Praznovanje je potekalo po odpovedi skoraj vseh prireditev zaradi koronavirusa. Ljudje so si po tem zatišju želeli druženja in s kulturo obogatene prireditve. Ob njej so na Ponikvi poskrbeli za posebno vrsto pogostitve, za katero so zaslužne posamezne kuharske ekipe društev in tudi ekipa krajevne skupnosti. Vsaka ekipa je kuhala svojo jed, ob zaključku uradnega dela pa so se udeleženci razveselili njihovih kulinaričnih mojstrovin. Večina jedi je bilo na žlico, nekaj pa tudi ostalih dobrot, kot so na primer sirovi štruklji z raznimi sladkimi prilogami, ki jih je ponujala ekipa planinske sekcije Ponikva. Sicer pa so se s svojimi jedmi izkazale tudi ostale ekipe. Ekipa krajevne organizacije ZB za vrednote NOB Ponikva je skuhala ričet, ekipa krajevne skupnosti, v kateri je bil tudi njihov predsednik Srečko Lednik, je pripravila pasulj, ekipa Turističnega društva Ponikva, v kateri sta bila glavna kuharja zakonca Dani in Nada Jelen, je tokrat skuhala bograč, ekipa Društva upokojencev Med kuharski »mojstri« je bil tudi predsednik Sveta KS Srečko Lednik, ki je s svojo ekipo skuhal srbski pasulj. Ekipa planinske sekcije je udeležence posladkala s sirovimi štruklji in sladkimi prilogami. Ponikva je postregla z obaro z zdrobovimi žličniki, ekipa PGD Ponikva pa je v specialni peči spekla svinjska rebrca in tako zaokrožila tokratno ponudbo jedi. Obiskovalci so lahko na stojnicah pokušali tudi suhomesnate in druge dobrote, tako da nihče ni odšel domov lačen in žejen. Krajevna skupnost je namreč poskrbela še za pivo, prav tako pa so bile na voljo tudi drugi napitki. so zaokrožili s prižigom bakel, kar so na čelu z Ludvikom Onukom opravili člani OZ Zveze veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline, ki živijo v KS Ponikva. Poleg godbe, ki je igrala tudi po končanem uradnem delu, so tokrat Dogajanje je že pred začetkom uradnega dela obogatila Godba Liboje, ki je zaigrala tudi državno himno. Zbrane je nagovorila moderatorka dogodka Elizabeta Kos, ki je nato spregovorila o 29. rojstnem dnevu samostojne Slovenije. V imenu Občine Žalec je zbrane nagovoril podžupan Marjan Vodeb, po nizu kulturnih nastopov pa še predsednik Sveta KS Ponikva pri Žalcu Srečko Lednik. Slovesnost poskrbeli za kulturni program učenci POŠ Ponikva pod mentorstvom Urške Jeršič, pihalni kvartet pod mentorstvom Karmen Kos Zidar, VS ZaPet in moderatorka Elizabeta Kos, ki je interpretirala pesem Toneta Kuntnerja Slovenec biti. Planinci na kolesih T. Tavčar S kolesom so od izvira do izliva Savinje v enem dnevu opravili 102 kilometra. Gasilci s svojo pečico, v kateri so se pekla slastna svinjska rebrca. Najboljša za volanom T. T. Letos je sodelovalo rekordnih 4500 mladih. Na cilju v Zidanem Mostu Savinja je najdaljša reka, ki teče v celoti po slovenskem ozemlju in celotnih 102 km njene poti od izvira pod Okrešljem do izliva v Savo v Zidanem Mostu je v enem dnevu prekolesarila skupina iz Planinskega društva Zabukovica. Planinsko društvo Zabukovica (PD) praznuje letos 70 let uspešnega delovanja, zato so kljub težavam s koronavirusom pripravili bogat in pester program, med drugim tudi nagradno igro zbiranja žigov sedmih planinskih vrhov v okolici sedeža društva (Brnica, Bukovica, Gozdnik, Hom, Kamnik, Kotečnik in Šentjungert). Z vseh teh planinskih vrhov je zelo lep razgled na zeleno Savinjsko dolino in na reko Savinjo. V planinskem društvu so tudi navdušeni kolesarji, zato so se odločili, da s kolesom opravijo pot vse od izvira Savinje do njenega izliva v Savo. Celotne poti, na katero so se odpravili 1. avgusta, pa ni možno opraviti s kolesom, ampak se je bilo potrebno najprej peš povzpeti k izviru reke Savinje pod Okrešelj nad slapom Rinka, ki je eden najbolj obiskanih slovenskih slapov. Pri izviru Savinje je glavni organizator Franci Naraks napolnil posebno steklenico s čisto izvirsko vodo z namenom, da jo ob izlivu Savinje v Savo kolesarji predajo predstavnikom Zidanega Mosta, kjer se Savinja izliva v reko Savo. Skupina je s kolesarjenjem pričela ob 9. uri in v začetku je bilo bolj potrebno zaviranje kot poganjanje pedal. Teren se v dolino občutno spušča, kar so udeleženci ugotavljali na prvem postanku pri naravni znamenitosti Soteska pri Igli in bili nad potovalno hitrostjo navdušeni. Naslednji postanek kolesarjev je bil v Ljubnem ob Savinji. Pot so nada- ljevali skozi Spodnjo Savinjsko dolino mimo Žalca, Laškega, Rimskih Toplic, ob 16. uri pa so bili v Zidanem Mostu. Ob izlivu Savinje v reko Savo je predsednik PD Zabukovica Srečko Čulk predal steklenico izvirske vode predsedniku KS Zidani Most Francu Babiču z željo, da bi bila Savinja tudi ob izlivu tako čista kot ob izviru. Skupna ugotovitev vseh je bila, da se je stanje onesnaženosti reke Savinje v zadnjih letih zelo izboljšalo. Odgovornost za čistost Savinje si delijo vse občine in vsi, ki živijo in delajo v krajih porečja reke. Po končanem druženju in pogostitvi, ki so jo pripravili predstavniki PDG Zidani Most, so se vsi kolesarji zadovoljni odpeljali proti domu z vozili PGD Žalec in PGD Zabukovica. Sklenili so, da bo kolesarjenje od izvira do izliva Savinje postalo tradicionalno, in odločitev potrdili z vrčkom piva pri fontani piv v Žalcu. Avto moto zveza Slovenije (AMZS) je v Centru varne vožnje na Vranskem že četrto leto zapored organizirala izbor za najboljšega mladega voznika oziroma voznico Slovenije Najboljši za volanom. Letos so k sodelovanju pritegnili rekordno število mladih, več kot 4500 fantov in deklet med 18. in 26. letom. Najboljših 50 reševalk in najboljših 50 reševalcev spletnega testa se je uvrstilo v praktični del tekmovanja. Po polfinalu in finalu deseterice sta bila najboljša 24-letna študentka z Vira pri Domžalah Petra Prašni- kar in 23-letni bodoči inženir strojništva Matej Gorjan iz Krškega. Zmagovalca izbora Najboljši za volanom se bosta eno leto vozila vsak s svojo Fordovo pumo, skupaj z drugimi finalistkami in finalisti pa sta postala tudi mlada AMZS ambasadorja varne vožnje. Najboljši mladi vozniki in voznice iz posameznih držav se bodo na FIA mednarodnem izboru najboljšega mladega voznika oziroma voznice po lanski premierni izvedbi v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem letos pomerili na Poljskem – predvideno 17. oktobra. www.papirnicatara.com -20% ŠOLSKE POTREBŠČINE do 18.09.2020 V Šempetru – 03 7038480 Podaljšan delovni čas do 05.9.20 16 po dolini ŠT. 8 I avgust 2020 Prvi »drive-in« koncert v Žalcu Bina Plaznik Živ –stik s poslušalci je za glasbenike ključen, zato so člani ansambla Tabu po odlični izkušnji v Ljubljani dali pobudo za podoben koncert v domačem Žalcu. Z izvedbo štirideset skladb in prezenco legendarne skupine The Beatles so glasbeniki na odru poslušalce ponesli v prava Beatlova leta. Help! in Vudlend v Žalcu B. Plaznik Na prireditvenem odru na Šlandrovem trgu v Žalcu so kljub omejitvam vendarle uspeli spraviti pod streho nekaj zanimivih koncertov. Drive-in izkušnja je prinesla nove načine izražanja navdušenja nad slišanim, rokam so priskočili na pomoč brisalci, avtomobilske lučke in zvočni efekti. 7. julija zvečer je v Športnem centru Žalec zadonel prvi 'drive-in' koncert, ki je Savinjčanom omogočil, da po mnogih odpovedih kulturnih dogodkih v času koronakrize prisluhnejo glasbi v živo. Gledalcev ni bilo tako veliko kot na klasičnih koncertih, v 65 avtomobilih in tudi ob in na njih pa je bilo nekajkrat toliko duš, ki so uživale ob novem glasbenem doživetju. Tomaž Kozovinc, predstavnik organizatorja, Študentskega kuba Žalec, je povedal: »Tabuji so organizirali prvi drive-in koncert v Ljubljani, potem pa na Občino Žalec podali predlog, da ga izpeljejo tudi v domači občini, od koder so nas kontaktirali, če bi prevzeli organizacijo, in bili smo za. So pa ti časi za organizacijo dogodkov posebni v vseh pogledih. Mi se skušamo sproti prilagajati razmeram in glede na omejitve organiziramo dogodke z manj občinstva, 'on-line' dogodke, ipd. Tako bomo 'on-line' pripravili tudi zaradi vremena odpadli dogodek 'Stresi oder', in sicer v začetku septembra.« Tabujevci se pred vsako publiko odlično znajdejo. Kako pa jim je všeč nastopanje pred kopico avtomobilov? Basist Iztok Melanšek pove: »Drive-in pomeni 'rešiti, kar se rešiti da' (smeh). Da ljudje dobijo svojo dozo rokenrola. To so koncerti, ki niso dobičkonosni za bende, se pa z njimi ohranja občutek, kako je na odru in kako je nastopiti pred publiko. Odzivi so super. Je dobra izkušnja za nas, ker vidimo spodaj lučke, ki utripajo, brisalce, ki mahajo … tudi za publiko je zanimivo, ker imajo čisto nov pogled na oder, nove rekvizite … hupe, smernike, brisalce … Lahko se naredi totalen žur.« Občinstvo je bilo sprva skrito po avtomobilih, razen tistih privilegira- nih lastnikov kabrioletov in ameriških poltovornjakov, ki so lahko uživali svež večerni zrak in užili popolno sliko koncertnega dogajanja. Andrej Petiga iz Mozirja je povedal, da prihajajo z družbo iz Avto moto kluba ameriških avtov Filand ter da so priš- Tomaž Kozovinc Iztok Melanšek, basist Tabuja Avto Moto klub Filand iz Mozirja Dragica Brglez Grobelnik s svojo družbo li podpret enega od Tabujevcev, ki je tudi član njihovega društva. Dragica Brglez Grobelnik je prišla s Pernovega in je organizirala poln avto vesele druščine. Povedala je, da so na ta način že obiskali stand-up predstavo. Glavni razlog za obisk žalskega koncerta pa je skupina Tabu, ki jo imajo zares radi. Upa, da bodo v prihodnosti lahko spet obiskovali normalne koncerte. Čutiti je bilo veselo pričakovanje pred pričetkom koncerta. Med koncertom ni šlo brez divjih rokenrol vzklikov in tudi hupanja. Ob izhodu smo med mnogimi mimoidočimi, ki so od zunaj poslušali koncert, opazili tudi dobro razpoloženega župana Občine Žalec Janka Kosa, ki je prišel pogledat, kako so speljali to posebno prireditev, kjer se ljudje družijo znotraj avtomobilov. Poudaril je, da je vedno na strani drugačnosti in unikatnosti. Med drugim je izrazil navdušenje nad iznajdljivostjo glasbenikov in organizatorjev ter izrazil pohvalo za izredni dogodek. Dogajanja željni obiskovalci so koncerta Help! The Beatles tribute 10. julija in Vudlenderji zadnjega julija, v negotovem, z odpovedmi polnem času, odlično sprejeli in jih z odzivi v živo tudi nagradili. 10. julija je Žalec obiskala skupina glasbenikov, ki je do najmanjših detajlov naštudirala najuspešnejšo glasbeno skupino vseh časov, The Beatles. Zaradi pozornosti do detajlov in živahnih koncertov so se uvrstili med najboljše tribute zasedbe Beatlov. V zadnjih šestih letih je skupina izvedla več kot 500 koncertov v 18 državah po Evropi. Tudi občinstvo v Žalcu je bilo deležno okrog 40 pesmi skupine The Beatles, vse od zgodnejših, pa do poznejših hitov. Njihov nepozabni nastop vključuje izjemno kostumografijo, replike kostumov, ki so jih nosili Beatli, glasbo pa izvajajo z enakimi inštrumenti, da je izkušnja zares pristna. Žalčani so jih nagradili z lepim obiskom in marsikdo je poplesaval ob vsem znanih melodijah. Glasbeno skupino Vudlenderji smo širše medijsko spoznali na lanski prireditvi Popevka, ko so zasedli drugo mesto s skladbo Kam bi šla. Njihov koncert so poslušali v Žalcu na Šlandrovem trgu na zadnji večer letošnjega julija. Skupino sestavljajo mladi, profesionalni glasbeniki z vseh koncev Slovenije: Maša But, študentka jazz petja na konservatoriju v Celovcu, Tomaž Hostnik, študent klavirja na akademiji v Linzu, zmagovalec 14. Kantfesta, Gregor Hrovat, študent tolkal v Zagrebu, kitarist Matic Plemenitaš (Ansambel Sekstakord, Nuša Derenda, Ylenia Zobec, itd.), saksofonist Žiga Vešligaj, študent akademije v Linzu, Jaka Krušič, basist, sodelujoč v najrazličnejših projektih in zased- bah (The Moonlighting Orchestra, Funk project, itd.). S svojimi mirnejšimi skladbami, s skorajda meditativno melanholijo so nam v Žalcu pričarali čaroben večer, s poskočnejšimi ritmi so medse privabili tudi nekaj parov plesalcev swinga, ki so za odrom popestrili prazen prostor z energičnostjo usklajenih plesnih korakov. Vodja glasbene skupine Tomaž Hostnik nam je povedal, da so se zelo veselili koncerta v Žalcu, ki je bil zaradi koronavirusa prvi po mesecu februarju. V Žalcu so nastopili premierno. Imajo pestre načrte za prihodnost in upajo, da koncerti ne bodo še naprej odpadali kot po tekočem traku. Letos želijo zaključiti in izdati svoj glasbeni prvenec. Posneti želijo nekaj videospotov v lastni produkciji. V naslednjih letih se bodo prijavili na Evrovizijo, letos pa bo Hostnik sam, kot skladatelj, poslal na evrovizijski razpis skladbo za Ano Soklič. Tomaž Hostnik, vodja glasbene skupine Vudlenderji Vudlenderji so se ob korona suši nastopa pred občinstvom v Žalcu resnično veselili. INFORMACIJE / NAPOVEDNIK ŠT. 8 I avgust 2020 OBČINA ŽALEC OBČINA BRASLOVČE Četrtek, 27. avgust Sobota, 5. september 20.00 20.00 Koncert skupine Šansonet, Rimska nekropola Šempeter Sobota, 29. avgust 8.00 Pohod po hmeljski poti (Žalec-Novo Celje- Šempeter-Žalec, 14 km), start pri ekomuzeju in cilj pri fontani piv Ponedeljek, 31. avgust 19.00 Pol stoletja rizbarij, ekskluzivna retrospektivna razstava lesenih izdelkov (do 29. 9.), avla Doma II. slovenskega tabora Grajski slovo od poletja na Gradu Žovnek: Tilen Artač in Jure Mastnak, ZIKŠT 3 jezera Nedelja, 6. september 19.00 Grajski slovo od poletja na Gradu Žovnek: Adi Smolar, ZIKŠT 3 jezera Sobota, 19. september 10.00-19.00 Srednjeveški dan na Gradu Žovnek, ZIKŠT 3 jezera Torek, 1. september 11.00 Falun dafa, qi gong meditacija (vsak torek), Hiša Sadeži družbe Žalec OBČINA PREBOLD Sreda, 2. september Torek, 1. september 8.30 telovadba - okrepimo hrbtenico (vsako sredo), Hiša Sadeži družbe Žalec 8.00-10.00 10.00 Urice pletenja (vsako sredo), Hiša Sadeži družbe Žalec 10.00 Vegi jedi (vsako sredo), Hiša Sadeži družbe Žalec 10.30-12.00 prinesi-zamenjaj-odnesi (vsak torek), medgeneracijski center, DC Marof joga (vsak četrtek in nedelja), Hiša Sadeži družbe Petek, 4. september 18.30-20.00 Kako opremimo in popestrimo svoj dom, medgeneracijski center, DC Marof 10.00 Sreda, 2. september druženje ob kavi (vsak petek), Hiša Sadeži družbe Žalec Sobota, 5. september 8.30 joga (vsako soboto), Hiša Sadeži družbe 18.00 "Novi na odru": Reptors rock band, fontana piv Urice pletenja (vsak ponedeljek), Hiša Sadeži družbe Žalec 12.00 uporaba pametnih telefonov (vsak ponedeljek), Hiša Sadeži družbe Žalec 12.00 računalniška delavnica (še 21. 9.), Hiša Sadeži družbe Žalec 9.00-13.00 Sobota, 19. september 8.00 Tenis turnir (M, Ž), Športni park Prebold, ŠD Prebold 8.00-10.00 občinski test hoje (obvezne predprijave 051 668 416 ali krepitev.zdravja@zd-zalec.si), letališče Kaplja vas Četrtek, 24. september 17.00-18.30 jesenska dekoracija, medgeneracijski center, DC Marof Nedelja, 27. september 16.00 14. Dobrodelni koncert »Pesem staršem«, dvorišče Aninega doma, župnija in Župnijska Karitas Torek, 29. september 19.00-20.30 zborovsko petje, medgeneracijski center, DC Marof Kuharske dobrote, delavnica (vsak četrtek), medgeneracijski center, DC Marof 17.00-18.30 izdelava ležišč za hišne ljubljenčke, medgneracijski center DC Marof Petek, 4. september 19.00 9.00-10.00 Robovi življenja, predstavitev pesniške zbirke Nuše Ilovar, avla Doma II. slovenskega tabora Sobota, 19. september Frčafela in hmelj (avto. Mateja Mohorko, ilu. Laura Ličer), predstavitev otroške knjige, Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije jutranja telovadba za telo in dušo (vsak petek), medgeneracijski center, DC Marof 10.00-12.00 priprava domačih likerjev (vsak petek), medgeneracijski center, DC Marof 18.302-19.30 video Zumba (vsak petek), medgeneracijski center, DC Marof … Sobota, 5. september dan športa, državni praznik 8.00-10.30 Četrtek, 24. september predstavitev 22. številke revije Vpolged in podelitev pesniške nagrade Fanny Haussmann, Dvorec Novo Celje Petek, 25. september Otroški hmeljko fest in II. srečanje fontan, pri fontani piv Ponedeljek, 28. september Utrip domoznanstva: 50 let Filatelističnega društva Žalec, Medobčinska splošna knjižnica Žalec Šlandrov trg 25, Žalec tic@zkst-zalec.si, 03 710 04 34 17.00-18.00 ustvarjalna urica za otroke (vsak petek), medgeneracijski center, DC Marof Sreda, 23. september 19.00 19.00-20.00 meritve holesterola, krvnega sladkorja, trigliceridov, RR, prostori RK Prebold Četrtek, 3. september Petek, 18. september … Torek, 15. september 18.00-19.00 vaje za hrbtenico (vsako sredo), medgeneracijski center, DC Marof 9.00 19.00 17.00-18.30 izdelava rož iz različnih materialov (še čet., 17. 9.), medgeneracijski center, DC Marof 17.00-18.00 izmenjava izkušenj pri pripravi ozimnice (vsako sredo), medgeneracijski center, DC Marof Ponedeljek, 7. september 16.00 Četrtek, 10. september 17.00-18.30 recikliramo in ustvarjamo (vsak torek), medgeneracijski center, DC Marof Četrtek, 3. september 18.00 sprehod ali pohod (vsak torek), v primeru dežja telovadba, medgeneracijski center, DC Marof 17 Delovni čas: ponedeljek 9.00-17.00 torek, sreda 10.00-17.00 četrtek, petek 11.00-17.00 sobota 10.00-13.00 Kmečka tržnica (vsako soboto), Občina in TD Prebold, DC Marof Ponedeljek, 7. september 9.00-12.30 opravila na vrtu (vsak ponedeljek), medgeneracijski center, DC Marof 17.00-19.00 Križem kražem za ljubitelje križank in ugank (vsak ponedeljek), medgeneracijski center, DC Marof 19.00-20.30 delavnica šivanja in popravila oblačil (vsak ponedeljek), medgeneracijski center, DC Marof AKTUALNE INFORMACIJE – SEPTEMBER 2020 Mednarodni foto natečaj ODISEJADA LETOŠNJEGA POLETJA Do 30. 9. 2020 še lahko sodelujte v BioTHOP foto natečaju HMELJ IN OKOLJE. Kar pomnim, sem se kot šolarka vedno veselila poletja in počitnic, pozneje pa dopusta in brezskrbnih dni nekje ob morju, da o sproščenem večernem pohajkovanju po korzu in poslušanju glasbe s teras sploh ne govorim. Letošnje poletje pa je bilo daleč od tega. Saj ne rečem, da je res nujno vsako leto hoditi na morje, so tudi druge destinacije, ampak tudi te je letošnje leto večina dopustnikov skrbno preučevala. Nam je pa vsaj država priskočila na pomoč in nam z nekakšnimi, »kao« podarjenimi vavčerji nakazala smernice, kje lahko najbolj varno dopustujemo. Torej, povsod je lepo, doma je najlepše. Je bilo pa letošnje poletje ekstremno, tako vremensko kot politično. Sama negativa, še posebno, če si prižgal televizor. Vremenarji so nas strašili z mavrico alarmov, ki so se žal tudi uresničili, da o Kacinovih strašljivih nastopih, dokler se ni šel spočit, na za navadne državljane odsvetovan teritorij, sploh ne govorim. Je pa bila zanimiva vsaj nadaljevanka o Aleksandri Veliki z veliko belo rožo na nedrjih in njeni odisejadi po Krasu med trtami in ribiči na naši obali. Marsikaj so ji očitali, verjetno upravičeno, čeprav je za žensko, ki ima toliko obveznosti in je hkrati tudi mati, zelo težko in hudo, če nimaš varstva za otroke, ko si na službeni dolžnosti. O kakšnih bivših interpelirancih pa za čuda ni bilo kaj dosti slišati. Verjetno so kje zdravi počivali in koristili vavčerje. Je pa daleč najbolj sijajna novica ta, in upam, da se bo uresničila, da gredo vsi otroci z novim šolskim letom v šolo. Domači učitelji si bodo lahko oddahnili in se razbremenili, močno pa upam, da se bodo iz izkušenj, ki so jih imeli ob koncu letošnjega šolskega leta, vsaj česa naučili. Naučili na primer, kaj pomeni vzgoja in izobraževanje, kaj pomeni trud in kaj razdajanje učiteljev in profesorjev, o katerih imajo nekateri starši in njihovi odvetniki toliko povedati. Na koncu bi vam rada povedala le še to: ne samo korona, tudi drugi virusi med ljudmi, kot so arogantnost, sovražnost in sovražni govori so zelo nevarni za obstoj in dobro počutje slehernega človeka, predvsem pa za srečno in spoštljivo sobivanje v tem našem kratkem, minljivem življenju. Pa lep pozdrav Namen natečaja je ozaveščanje javnosti o pomenu odgovornega ravnanja z okoljem na vseh ravneh delovanja, s poudarkom na krožnem gospodarstvu v hmeljarstvu in skrbnem ravnanju z naravnimi viri, kar sta osrednji tematiki projekta LIFE BioTHOP. Ola Mar Več o natečaju in navodila za sodelovanje si lahko preberete na spletni strani www.life-biothop.si pod zavihkom Diseminacija, kjer so objavljene prve prejete fotografije. Prijazno vabljeni k ustvarjanju. Več o LIFE projektu na www.life-biothop.si. JAVNI RAZPISI V TEKU Slovenski podjetniški sklad Javni poziv COVID19 za nakup zaščitne opreme, več informacij po e-pošti zascitna@podjetniskisklad.si in na spletni strani https://podjetniskisklad.si/sl/razpisi:, rok za oddajo vlog 31. 10.2020 P7C 2020 COVID - KREDITI ZA BLAŽITEV POSLEDIC EPIDEMIJE SARS-CoV-2 NA GOSPODARSTVO; več informacij mag. Boštjan Vidovič (02) 234 12 64 ali na e-pošti:bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si in na spletni strani https://podjetniskisklad.si/sl/razpisi:, rok za oddajo vlog 9. 10.2020 P4D-C19 - Spodbude za digitalno transformacijo MSP; več informacij mag. Boštjan Vidovič (02) 234 12 64 ali na e-pošti:bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si in na spletni strani https://podjetniskisklad.si/sl/razpisi:, rok za oddajo vlog 15. 1.2021 POL STOLETJA REZBARIJ Ekskluzivna retrospektivna razstava lesenih izdelkov. Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec, 31. 8. do 3. 9. 2020. www.zkst-zalec.si MALI OGLASI ZA VSE 18 kultura ŠT. 8 I avgust 2020 »Cvet je lep, teran pa je včasih tudi sladek.« Darko Naraglav Pesnik Ervin Fritz je praznoval 80 let in to je v svojem duhovitem in pronicljivem pesniškem slogu tudi obeležil. Zadnjo junijsko soboto je zaokrožil 80 let svojega življenja pesnik Ervin Fritz, Savinjčan in Preboldčan, ki živi, dela in ustvarja v Ljubljani. Uživa pa tudi v svoji hiški na Muljavi, kjer je sosed muzejske Jurčičeve domačije. Ravno ko sem ga poklical po telefonu, je bil na Muljavi in pregledoval, če je neurje naredilo kaj škode na strehi in dimniku. Ker se kot sokrajana poznava že veliko let, se je tudi najin pogovor pričel s smehom, ki so mu botrovale tri enice zadnjega dela moje telefonske številke. Ko sem mu povedal, kdo kliče, je namreč dejal: »Darko, pozdravljen, kdo bi si mislil, da imaš tri enke v spričevalu, telovadbo, petje in vedenje. To moraš popraviti (smeh).« Ob moji čestitki pa je dejal: »Še zmeraj sem živ in pripravljen, da še kaj naredim.« Nato sva klepetala in se spominjala njegovega življenja v kraju pod Žvajgo, v Šempavlu, kjer se je začelo njegovo življenje in kjer se je rodil materi samohranilki. Njegovega očeta so med vojno, kmalu po njegovem rojstvu, ubili Nemci. Vse to je zelo vplivalo na njegov socialno čuječ pogled na svet in na ustvarjanje. Njegova ustvarjalna pot ima korenine že v osnovni šoli, nadaljevala pa se je na učiteljišču v Celju in še vedno traja. Prvo objavo je doživel pri svojih trinajstih letih, ko so mu v satiričnem listu Pavliha objavili tri epigrame. Zgodnje pesmi je objavljal tudi v Celjskem tedniku. Prvo pesniško zbirko Hvalnica življenja je izdal leta 1967 in je obveljala za eno najboljših povojnih pesniških zbirk. »V nadaljnjih zbirkah se vitalistično prežeti poeziji pridruži še refleksija o bivanjskih vprašanjih in resignacija. Njegovo poezijo odlikuje neposreden, humoren in kritičen izraz ter uporaba tradicionalnega socialnorealističnega pesništva,« je zapisano v njegovi biografiji. »Po končanem učiteljišču sem se vpisal na AGRFT v Ljubljani, kjer sem študiral dramaturgijo. Od leta 1968 do 1979 sem delal kot dramaturg in prevajalec na ljubljanski televiziji. Med letoma 1979 in 1980 sem bil umetniški vodja Mestnega gleda- Ervin Fritz v Preboldu ob predstavitvi treh pesmi o Savinjčankah lišča ljubljanskega, od 1980 naprej pa dramaturg in urednik radijskih iger za otroke na Radiu Slovenija. Upokojil sem se leta 2003, vendar bom z ustvarjanjem nadaljeval, dokler mi bodo to dopuščale moči in zdravje,« je konkreten Ervin Fritz, ki spada med najvidnejše sodobne slovenske pesnike. Je avtor pesniških zbirk, dramskih besedil, radijskih in lutkovnih iger, libretov, songov ter prevodov. Njegova poezija je satirična in angažirana. V njej prevladuje motivika vsakdanjega življenja. »Prva stvar, ki jo človek pri takih letih doživi, je ta, da pravzaprav nima več koga poklicati po telefonu, ker so skoraj vsi, ki so bili včasih »moj Šempavl«, že lepo v vrstah in se nič več ne kregajo. Leta 1979 je prejel nagrado Prešernovega sklada. Občina Žalec mu je leta 1993 podelila Savinovo nagrado s plaketo, leta 1995 je prejel Ježkovo nagrado. Za delo Ogrlica iz rad je leta 2006 dobil Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta. Dve leti kasneje je za pesniško zbirko Vrane prejel večernico, nagrado za najboljše slovensko otroško in mladinsko izvirno leposlovno delo. Leta 2019 je prejel zlatnik poezije 2019 za življenjski pesniški opus, za razigranost pesniškega jezika in za prispevek slovenski literaturi in umetnosti. Je tudi častni občan Občine Prebold. Glede njegove ustvarjalnosti še povejmo, da je konec lanskega leta izšla njegova posebna pesniška zbirka Savinjčanke, v kateri je 30 pesmi v savinjski govorici. Zaradi koronavirusa knjiga še ni bila javno predstavljena, dogodek pričakujemo v drugi polovici septembra v avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu. »Upam tudi, da bom te pesmi lahko kmalu predstavil tudi v mojem Šempavlu, kjer so sicer tri pesmi že spoznali na enem od večerov v preboldski knjižnici predlansko leto, ko sem tudi napovedal, da bom izdal pesniško zbirko v našem savinjskem dialektu,« je še povedal Fritz. Ob zaključku pogovora sem ga pobaral, kaj zanj pomeni biti star 80 let. »Prva stvar, ki jo človek pri takih letih doživi, je ta, da pravzaprav nima več koga poklicati, ker so skoraj vsi, ki so bili včasih »moj Šempavl« (Prebold), že lepo v vrstah (na pokopališču o. p.) in se nič več ne kregajo. To je prva stvar, druga pa je seveda veselje nad tem, da sem kolikor toliko zdrav dočakal ta stara leta, ki so, če niso preveč nadležna, po svoje zelo zanimiva in lepa. Človek ima ob tem tudi zadoščenje in precej dolg pogled nazaj. Kar zadeva pogled naprej, pa je tako kot vedno, ne vidimo dosti daleč. Hvala bogu, da je tako, saj tudi ni preveč dobro vedeti, kaj se bo dogajalo z nami in življenjem okrog nas. Drugače pa: cvet je lep, teran je pa včasih tudi sladek,« je v svojem pesniškem stilu dejal Ervin Fritz, ki je, tako kot je dejal Andrej Lutman na Radiu Slovenija v zvezi z njegovo zadnjo pesniško zbirko Savinjčanke, »presegel svojo zbadljivost, saj so njegovi vbodi takšne vrste, da igraje opozarjajo na nekatere še ne presežene stereotipe. Pesmi plemeniti tudi način zamolčanja oziroma suspenz smisla, ki še poudarja žensko zastrtost, ob tem pa tudi njeno odprtost.« V avli tudi klavirski koncert Šansoni za Savinov dan T. Tavčar 11. julija se v Žalcu vsako leto spomnijo rojstva pomembnega slovenskega skladatelja Friderika Širce – Rista Savina, ki se je rodil pred 161 leti. Tokrat so ga počastili z večerom šansonov v izvedbi Ani Frece in zasedbe Hotel za srečo. Nastopili so: Ani Frece, vokal, Marko Mozetič – Mozo, kitara, Marko Čepak – Maki, kitara in Nikola Motošič, kontrabas. Pevka Ani Frece je z zasedbo Hotel za srečo za skladateljev rojstni dan pripravila »zgodbo s poezijo in glasbo«. Izvedli so večne šansone Mojmirja Sepeta, ki jih S koncertnega večera Moja obarvana pot T. Tavčar V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do 29. avgusta odprta razstava likovnih del Žalčana Janka Melanška pod naslovom Moja obarvana pot. Janko Melanšek se tokrat predstavlja s pregledno razstavo svojih likovnih del, ki so nastala zadnjih dvajsetih let. »To seveda ne pomeni, da se ni že prej ukvarjal z likovno umetnostjo, saj je bil vanjo dobro vpet tudi po strokovni plati kot sitotiskar,« je ob odprtju povedal akademski slikar mag. Uroš Potočnik in dodal, da je Melanšek vedno več časa posvečal likovni umetnosti, ko se je upokojil. Takrat je postal tudi ustanovitveni član likovne sekcije KUD Žalec. B. Plaznik Na klavirju se je 14. avgusta v avli Doma II. slovenskega tabora Žalec predstavila izjemna koncer- Petra Koprivec tna pianistka Petra Koprivec, sicer tudi skladateljica, ki je klavir pričela igrati s tremi leti. Njen koncert je napovedala in jo podrobneje predstavila Lidija Koceli. Petra Koprivec se predstavlja kot solo pianistka, komorna glasbenica, profesorica klavirja in kot solistka z uveljavljenimi simfoničnimi orkestri, kot sta simfonični orkester Nacionalnega radia in televizije Slovenije in Donavski simfonični orkester v Budimpešti. Poleg žalskega občinstva so tokratni koncert obiskali tudi pianistkini najdražji in najbližji z vseh koncev Slovenije, zato je bil zanjo to pomemben dogodek. Pred nastopom je Koprivčeva povedala, da je to zanjo poseben večer zaradi razmer, ki vladajo. Pripravila je pester program, nekaj avtorskih skladb, veliko aranžmajev in priredb tradicionalne glasbe z vplivom jazza, t. i. 'world music' in nekaj klasike. Oktobra načrtuje koncert v Franciji, vendar je zaradi korone še vse negotovo. je ustvaril z znanimi pesniki, kot so Ivan Minatti, Kajetan Kovič, Lojze Krakar, Fran Milčinski Ježek in drugi. Obiskovalci so slišali tudi melodije in verze tega stoletja, ki jih je soustvarila Ani Frece, protagonistka tega večera. Zbrane je v avli doma II. slovenskega tabora v imenu ZKŠT Žalec pozdravil Uroš Govek in del nagovora namenil znamenitemu Žalčanu Ristu Savinu, ki je svoje poklicno življenje preživel kot častnik v vojski avstro-ogrske monarhije in ga zaključil leta 1918 kot generalmajor Friderik Širca. Janko Melanšek ob svojih delih Dela na razstavi lahko uvrstimo v realizem in mehkejše oblike impresionizma ter postimpresionističnega sloga, ki temelji na stilskem in individualnemu preoblikovanju motiva. Po motivu se avtor razstave osredotoča na tihožitja, pokrajino, bodisi po spominu, domišljiji, pa tudi po slikarski oziroma fotografski predlogi. Upodablja tudi vedute, kjer opazovani motiv z likovnimi sredstvi predstavi kar se da verno in realno. Svoj nabor motivov zaključi s portreti. Pri slikanju se izpopolnjuje v tehniki akrilnih in oljnih barv. Zelo rad se udejanja tudi v tehniki akvarela. Odprtje razstave sta popestrila Uroš Perič, (vokal) in Jankov sin Mladen Melanšek na kitari in bendžu. kultura ŠT. 8 I avgust 2020 19 Zlate citre znova zvenele D. Naraglav Na reviji v Limberku se je predstavilo devet citrarskih sestavov. Zadnjo junijsko soboto je bilo letno gledališče Limberk v Grižah po nekaj letih znova prizorišče glasbene revije Zlate citre, ki ima svoje korenine v letu 1986, ko so tu pripravili prvo revijo pod tem imenom. Prvi je vsako leto sledila nova, žal pa marsikatere zaradi slabega vremena niso mogli organizirati na prostem, ampak v dvorani kulturnega doma KUD Svoboda Griže. Letos je bilo vreme organizatorjem naklonjeno in tako je revija znova potekala v čudovitem ambientu pod krošnjami mogočnih dreves. Tokratno srečanje citrarjev, ki so ga skupno organizirali KUD Svoboda Griže, Turistično društvo Griže in Citrarsko društvo Slovenije, bi bilo letos že 35. po vrsti, če ne bi bilo vmes prekinitve. Na njem je nastopilo lepo število znanih in uspešnih citrarjev in tudi nekaj mlajših, ki so se odzvali vabilu glavnega organizatorja in vodje prireditve Božidarja Trnovška ter vabilu Petra Napreta, podpredsednika Citrarskega društva Slovenije, ki je prireditev tudi povezoval. Napret in Trnovšek sta tudi edina citrarja, ki sta nastopila na čisto vseh Zlatih citrah. Po uvodnem nagovoru, ki je na kratko osvetlil zgodovino te prireditve in obenem poudaril, da se je leta 1986 s prvo revijo Zlate citre začela nekakšna renesansa tega inštrumenta na Slovenskem, je prireditev pričela citrarska skupina Kulturnega društva Ihan Banda citrarska, ki jo sestavljajo: Klavdija Gregorin Štifter, Ema Jeram, Tilen Mauhar, Gašper Pelko, Peter Napret in tenorist Klemen Torkar. Zaigrali so tri slovenske ljudske v priredbi Petra Napreta in s tem ustvarili svojstveno glasbeno vzdušje. V nada- ljevanju so se na odru letnega gledališča zvrstili: Ana in Tomaž Plahutnik iz Stranja pri Kamniku; Neža Podkrajšek, učenka prvega razreda citer na GŠ skladateljev Ipavcev v Šentjurju; Svit Lorenčak in Staša Čulk, domačina in učenca GŠ Risto Savin Žalec; skupina Notice iz KD Domžale, ki jo vodi Peter Napret, ob njem pa igrajo Boža Bauer, Betka Kralj, Alenka Golob, Breda Kavčič in Anica Habjan; Dejan Praprotnik iz Podnarta na Gorenjskem; duet Janja Brlec in Peter Napret iz Sedraža pri Laškem in Žalca; Neli in Karmen Zidar Kos s Ponikve pri Žalcu ter ob zaključku še domača skupina Ubrane strune, ki jo vodi Božidar Trnovškek. Občinstvo in nastopajoče sta pozdravila tudi predsednica Citrarskega društva Slovenije Neli Zidar Kos in poslanec DZ RS Aleksander Reberšek. Slednji je izrazil ponos, da je Slo- Neli in Karmen Zidar Kos sta izjemni citrarki. Ubrane strune Boža Trnovška in Peter Napret, ki se jim je pridružil pri eni skladbi. venec in veliko veselje, da je lahko prisoten na tej lepi prireditvi. Zahvalil se je vsem citrarjem, da ohranjajo slovensko glasbeno kulturno dediščino, slovensko pesem, slovenski jezik … Predsednica Neli Zidar Kos pa je izrazila veselje, da je srečanje citrarjev znova organizirano v ambientu Limberka . Spregovorila je tudi o nji- Letno gledališče Limberk v Grižah je po nekaj letih znova gostilo Zlate citre hovem društvu, ki združuje aktivne citrarje, učence, učitelje, izdelovalce in zbiratelje citer, ljudske godce, organizatorje citrarskih prireditev pa tudi tiste, ki ta instrument radi poslušajo. Dejala je tudi, da so v društvu ponosni na mlade citrarje, ki so uspešni na državnih in mednarodnih glasbenih tekmovanjih. V karanteni v Rimu Tone Tavčar Knjiga ima dva obraza, z enim se joče, z drugim smeji. Gre za dnevniške zapiske Janka Petrovca iz karantene, ki so nastali v času novega koronavirusa v Rimu – prestolnici prvega žarišča epidemije v Evropi. Knjižnemu prvencu Janka Petrovca Karantena. Rim., ki je julija letos izšel pri novomeški založbi Goga, je bil posvečen pogovor v Občinski knjižnici Prebold. Z avtorjem, dopisnikom RTV Slovenija iz Rima, sicer tudi rojakom iz Prebolda, se je pogovarjala Jolanda Železnik. Janko Petrovec je obujal spomine na leta otroštva in mladosti, ki jih je preživel v Preboldu. Mlad je odšel z doma. Najprej na United College of the Adriatic v italijanskem Devinu, sledil je študij angleškega jezika s književnostjo ter primerjalno književnostjo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kasneje je opravil sprejemne izpite za študij dramske igre in umetniške besede na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani, kjer je leta 1997 diplomiral. Leto kasneje je postal član igralskega ansambla Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, kjer je deloval do leta 2008, ko se je redno zaposlil na Ker je koronavirus spremenil mnogo načrtov, so se v Medobčinski splošni knjižnici Žalec odločili za niz jesenskih dogodkov pod skupnim imenom Brez maske … PreBrano in IzBrano v knjižnici. Gre za pogovore, ki bodo posneti v knjižnici in predvajani na Savinjski televiziji. Tako ljubitelji dogodkov ne bodo povsem prikrajšani za kulturni utrip. Pogovor z Jankom Petrovcem je bil prvi v nizu. Radiu Slovenija. Z javno RTV Slovenija je sicer sodeloval že v času študija. Soustvarjal je oddaje (Ne)obvezno v nedeljo, urejal je oddajo Sotočja, vodil je delo uredništva za kulturo in uredništva razvedrilnega programa … Sicer pa je že kot dijak sodeloval s časopisno hišo NT-RC. Janko Petrovec pravi, da je to čas, ko potrebujemo potrpežljivost, zdravo pamet, nekaj malega odrekanja in tudi ubogljivosti. Sprašuje se, če so zadnji meseci sploh povzročili dovolj trpljenja, da bomo znali v prihodnjih okrepiti medsebojne vezi? Kot prostovoljec je nekaj časa preživel v Lesoti v Afriki. Od leta 2016 je dopisnik RTV Slovenija iz Rima in Vatikana, kjer je zamenjal Mojco Širok. Ukvarja se tudi s prevajanjem iz angleščine in italijanščine. Doslej je prevedel deset knjig. Za vlogo Semjona Semjonoviča Podsekalnikova v predstavi Samomorilec je leta 2008 prejel Borštnikovo nagrado. Izstopa tudi novinarska nagrada Cristiana Matano, ki jo v Italiji podeljujejo za novinarska dela na temo Sredozemlja, imenuje pa se po novinarki, ki je julija 2015 izgubila bitko s hudo boleznijo. Petrovec si je nagrado prislužil z dokumentarnim filmom Malta – temni obraz skokovite gospodarske rasti, ki ga je posnel za oddajo Globus. V filmu je razkril pranje denar- ja in politično korupcijo ter podeljevanje državljanstev v zameno za visoke naložbe. Korona in druge nesreče Knjiga Karantena. Rim. ima dva obraza – z enim se joče, z drugim pa smeji. Gre za dnevniške zapiske iz karantene, ki so nastali v času novega koronavirusa v Rimu – prestolnici prvega žarišča epidemije v Evropi. Samota in stiska sta sprožila tudi spomine na druge nesreče: iz mest, ki so jih porušili potresi; z ladij, ki rešujejo begunce. Osebne stiske popisuje avtor s humorjem, nesreče, ki prizadenejo druge, pa z globokim sočutjem. Z veliko žalostjo in sočustvovanjem se spominja katastrof, ki jih je doživel kot dopisnik in glasno brnijo v njem. Že prvi teden, ko je prišel v Rim, je poročal o trčenju dveh vlakov severno od Barija, v katerem je bilo mrtvih 24 ljudi. Kmalu je sledil teroristični napad v Nici, ko je na dan Bastilje džihadist s tovornjakom ubil 86 ljudi. Avgusta 2016 je Italijo stresel potres, najhuje je bilo v gorskem mestecu Amatrice. Sledila je zrušitev viadukta v Genovi, pa snežni plaz, ki je zasul hotel in vzel življenja 20 ljudi … Sledile so suše in požari. Katastrof kar ni hotelo biti konec. Z veliko žalostjo se spominja epohalne sredozemske migracije. Dva tedna je preživel na krovu ladje Aquarius v nevarnosti naskoka piratov ali nepredvidljive libijske mornarice. Bil je priča štirim akcijam reševanja migran- Janko Petrovec je bil tokrat namesto obraza z ekrana gost v knjižnici. tov. V spominu so mu ostale podobe sestradanih, dehidriranih, garjavih, mrtvih … V ospredje spomina sili usoda mlade noseče Eritrejke, ki je bila več tednov zaprta v nekem skladišču blizu libijske obale. Ko je njena sestra nakazala denar, so ji tihotapci dovolili oditi. Ker je tako oslabela, je v vmesnem času rodila mrtvega otroka. V noči pred izplutjem pa je tudi sama umrla. Tisti, ki so bili v ujetništvu z njo, so sklenili, da jo pokopljejo v krščanski zemlji, zato so njeno truplo vzeli na čoln, s katerim so odšli proti Evropi. »To ni bila nočna mora, vse je bilo res.« Prestopno leto 2020 pa je zaznamoval koronavirus, ki za sabo pušča veliko žalosti, in je imel evropsko žarišče prav v Italiji. Prvega okuženega so zaznali 20. februarja v Lombardiji. Dva dni kasneje je bilo okuženih že 132, mrtva sta bila dva. 8. marca je bilo okuženih že 6000 ljudi, mrtvih pa 233. 10. marec je bil prvi dan omejitve gibanja. Najhuje je bilo v Bergamu. Petrovec pravi: »To ni bila nočna mora, vse je bilo res.« Krste so se kopičile v cerkvah, kapelah in kdo ve kje. Mrtvih niso uspeli sproti pokopavati. Sami so bili na poti do groba, šli so Knjiga »dveh obrazov« brez nagovorov o vrlinah in junaštvih, brez zadušnic, brez solz. Sledilo je zapiranje pokrajin, športnih centrov, lokalov, odpovedane so bile maše … Po Rimu in drugih krajih, kjer je nekdaj mrgolelo ljudi, je zavladala puščoba. Za naslovnico knjige je izbral fotografijo Španskih stopnic, ki prikazujejo praznino večnega mesta. Janko Petrovec pravi, da je to čas, ko potrebujemo potrpežljivost, zdravo pamet, nekaj malega odrekanja in tudi ubogljivosti. Sprašuje se: »So zadnji meseci sploh povzročili dovolj trpljenja, da bomo znali v prihodnjih okrepiti medsebojne vezi?« In se obenem boji, da bi se življenje udušilo, poti pa bi ostale samo za nekatere. Upa, da ne bo obveljala izjava Michela Houllebecqa: »Zanesljivo se bomo vrnili v normalnost, kot smo jo poznali, samo da bo slabša.« In kot je na predstavitvi v Preboldu dejala Jolanda Železnik, gre za knjigo, ki jo prebereš na mah, a o njej dolgo razmišljaš. šport 20 ŠT. 8 I avgust 2020 Prvič več kot 100 udeležencev T. Tavčar Tekli so na uro, na čoko miljo in pivo miljo, v dvojicah in posamezno. Braslovški potniki za Turčijo: Luka Marovt, Iza Zbičajnik, Maja Marolt in Miha Okorn Pet državnih prvakov T. Tavčar Braslovški odbojkarji so se poleti posebej izkazali na državnem prvenstvu v odbojki na mivki, osvojili so pet zlatih medalj, eno srebrno in dve bronasti. Tek v disciplini pivo milja posamezniki Na avto poligonu ZŠAM v Ločici ob Savinji je že šesto leto zapored potekala prireditev Runfest 2020, ki ga vsako leto organizira ATD Savinjčan. Letos se je kljub slabemu vremenu na startu različnih tekaških disciplin zbralo veliko tekaških navdušencev. Njihovo število je prvič preseglo mejo 100 udeležencev. Prireditev so odprli udeleženci teka na eno uro, ki so tekli v krogu, dolgem 525 m, zmagovalca pa je določilo večje število pretečenih krogov. Najmlajši udeleženec je bil Gašper Čakš iz Celja, star 10 let, ki je v eni uri pretekel 19 krogov; najstarejši udeleženec pa je bil 70-letni Marjan Golob iz Žalca s pretečenimi 20 krogi. V absolutni moški kategoriji je z novim rekordom proge, ki znaša 32 krogov, slavil Nejc Blatnik iz KGT Papež, pred drugouvrščenim Dejanom Babićem iz domačega ATD Savinjčan. V absolutni ženski kategoriji je šla zmaga v roke Nataliji Mašera iz AK Zaprešiči, ki je v eni uri pretekla 26 krogov in izboljšala rekord iz prejšnjih let. Po končanem teku na eno uro je sledila disciplina za najmlajše udeležence čoko milja, kjer so udeleženci pili čokoladno mleko in pretekli krog v dolžini 400 m. Na startu se je zbralo kar trideset mladih tekačev in tekačic, ki so se podali na lov za najboljšimi uvrstitvami. Čoko milji so sledile preizkušnje, ki so združevale pitje piva in tek. Najprej so se pomerile dvojice, pri čemer je moral vsak tekmovalec preteči dva kroga v dolžini 400 m in popiti dve mali pivi. V disciplini ivo milja posamezniki, kjer se je na startu zbralo 23 udeležencev, pa je moral vsak udeleženec preteči štiri kroge v dolžini 400 m, pred vsakim krogom pa spiti eno malo pivo, kar se je izkazalo za zelo naporno početje. V moški kategoriji je tudi letos zmagal Klemen Stropnik, član domačega kluba ATD Savinjčan s časom 6 minut in 31 sekund. S tem je sicer popravil svoj osebni rekord, ni pa uspel izboljšati rekorda izpred treh let, ki je v lasti Igorja Alpnerja iz Kamnika, vsakoletnega udeleženca pivo milje. V ženski kategoriji je zmaga pripadla Bernardi Lukančič iz Železnikov. Na Goro Oljko za Zoranov pokal Letošnji gorski tek na Goro Oljko drugo soboto v juliju, ki ga organizirata PD Polzela in ŠD Andraž, je bil že 16. po vrsti. Izveden je bil pod posebnimi pogoji, saj so ukrepi glede zajezitve koronavirusa vedno bolj strogi. Teklo je 73 tekačev iz raznih krajev Slovenije, veljal pa je tudi za točke, ki jih tekači pridobijo za štajersko-koroški pokal 2020. Proga je dolga 7,4 km in se prične na športnem igrišču v Andražu nad Polzelo, konča pa na Gori Oljki (725m). Tekmovanje je bilo v sedmih moških in ženskih kategorijah, v katerih so prvi trije prejeli medalje. Absolutni zmagovalec je tudi letos postal Klemen Španring, ki je član Atletskega kluba Slovenska Bistrica, s časom 31 min 50 s (rekord proge je 30 min 35 s). Najhitrejša pri ženskah je bila Ula Kupec iz Hrastnika, s časom 43 min 3 s. Polzelan Miroslav Jegrišnik je bil v kategoriji do 79 let prvi, Matija Jazbec, prav tako Polzelan, v kategoriji 40-49 let pa drugi. Najmlajša udeleženka teka je bila Polzelanka Manca Jazbec, stara 9 let, ki je zmagala v kategoriji žensk do 19 let. Najstarejši tekač je bil dr. Branko Janez Rojc iz Ljubljana, star 79 let. Da se v Braslovčah igra dobra odbojka, so mlade odbojkarice in odbojkarji ŽOK in ŠD Braslovče dokazali tudi letos. V petek, 31. julija, so imeli na finalnem turnirju mlajših kategorij v odbojki na mivki, ki je potekal na Kongresnem trgu v Ljubljani, v boju za medalje svoje predstavnike skoraj v vseh kategorijah. V kategorijah do 14, 16, 18 in do 20 let za fante in dekleta se je za medalje borilo 32 dvojic, ki so si nastop na finalnem turnirju priborile na podlagi uvrstitev na dveh predhodnih turnirjih, ki so jih igralke in igralci, vsak v svoji kategoriji, odigrali v juniju in juliju. Izkupiček braslovških deklet in fantov je bil ponovno odličen, saj so osvojili skupno osem medalj, od tega kar pet naslovov državnih prvakov. Naslov državnih prvakov in s tem zlato medaljo so osvojili: Neža Kodrun in Žana Blatnik v kategoriji do 14 let, Tilen Švajger in Jaka Cestnik do 14 let, Zoja Kalar in Rima Posedel do 16 let, Luka Marovt in Miha Okorn do 16 let, Luka Marovt in Miha Okorn do 18 let. Srebrno medaljo sta osvojili Iza Zbičajnik in Maja Marolt v kategoriji do 18 let, bronasto medaljo pa Tija Šketa Rozman in Anja Puckmeister do 18 let ter Iza Zbičajnik in Maja Marolt do 20 let. Luka Marovt, ki že od vsega začetka igra v paru s Kamničanom Miho Okornom, si je z odlično predstavo in z zmago v kategoriji do 18 let priigral tudi neposredno uvrstitev na letošnje evropsko prvenstvo v kategoriji do 18 let, ki bo potekalo od 16. do 20. septembra v turškem Izmirju. Drugouvrščenima pri dekletih do 18 let, Izi Zbičajnik in Maji Marolt, se je neposredna uvrstitev na glavni turnir evropskega prvenstva žal izmuznila. Bosta pa svojo priložnost za uvrstitev na glavni turnir iskali preko kvalifikacij, vendar pa je njihova organizacija zaradi koronarazmer negotova. Plavanje, tenis in odbojka D. N. Ob odprtju preboldskega bazena sta Športno društvo Partizan in Športna zveza Prebold 4. julija letos spet organizirala tradicionalno prireditev Zmorem preplavati 100 metrov, ob tem pa še dan odprtih vrat preboldskega bazena. ŠD Partizan je pripravilo tudi teniški turnir ter turnir mešanih trojk v odbojki na mivki. Na 100 metrov so se pretežno preizkusili mlajši kopalci, ki so želeli preplavati to dolžino in si ob tem izmeriti čas. Kljub lepemu vremenu in dnevu brez vstopnine ni bilo pretirano veliko plavalcev. Vsi, ki bi se radi ohladili v preboldskem bazenu, imate za to sprostitev čas do 31. avgusta. Kot nam je povedal predsednik ŠD Partizan Prebold Matej Križnik, so veseli, da jim je kljub omejitvam uspelo izpeljati ta tradicionalni dan ob začetku kopalne sezone. Organizacija je namreč potekala v skladu z navodili in omejitvami NIJ- Dobitniki medalj v kategoriji do 16 let (braslovški prvaki Luka Marovt, Zoja Kalar in Rima Posedel) Poleg plavanja in osvežitve se obiskovalci lahko sprostijo z odbojko na mivki in tenisom. Z-a za preprečevanje širjenja virusa Covid-19, zato so morali med drugim omejiti število ekip pri odbojki na mivki. Matej Podkrižnik je še povedal, da je zaradi omejitev zaenkrat odpovedana tradicionalna športna prireditev Šport pod Žvajgo, ki naj bi bila 29. avgusta, Vseeno upajo, da bodo lahko izpeljali vsaj del aktivnosti. Državni zbor je na pobudo Olimpijskega komiteja Slovenije Združenja športnih zvez razglasil 23. SEPTEMBER za nov državni praznik, DAN SLOVENSKEGA ŠPORTA šport ŠT. 8 I avgust 2020 D RU ŠT VA VA B IJO ŠPORT KULTURA Atletsko tekaško društvo Savinjčan, Trubarjeva ul. 1, Žalec vabi. Atletika ni le vadba, je druženje in izhod iz objema štirih sten za vse generacije. Prvi trening je že v torek, 1. 9. 2020. Info.: 041 208 822, atdsavinjcan@gmail.com Akademski pevski zbor Risto Savin vabi nove pevce in pevke. Info.: 031 605 464 (Anita Govc), ristosavinapz@gmail.com Judo klub Braslovče vabi k vpisu vadbe za otroke od 4. do 6. leta in od 6. leta dalje osnove juda, padci prevali, v telovadnicah Orla vas, POŠ Tabor, POŠ Letuš in OŠ Braslovče. Info.: judoklubshido@gmail.com ali 070 346 463 Karate klub Žalec vabi k vpisu. Pridružite se nam na treningih karateja, ki jih vodijo visoko usposobljeni športni delavci. Vpisi potekajo ob torkih in petkih od 16.30 do 20. ure v telovadnici UPI Žalec. Info: Matjaž Končina, 041 671 972, matjaz.koncina@gmail.com Košarkarski klub Prebold 2014 vabi v svoje vrste: vpis vsako sredo ob 16.00 v športni dvorani OŠ Prebold. Info: 030 329 063. Odbojkarski klub Braslovče vabi v svoje vrste vsa dekleta od 1. do 9. razreda, ki bi se rade preizkusile v odbojki. Treningi so v popoldanskem času v športni dvorani Braslovče. Info.: 041 512 813 ali 031 600 458. Odbojkarski klub Šempeter vabi v tem šolskem letu k vpisu vadbe odbojke, od 1. do 9. razreda deklice in dečke. Info.: 031 847 212 ali scilensek@gmail.com (Sebastjan) Planinsko društvo Prebold, Hmeljarska cesta 3, Prebold vabi. Vse informacije in članarino je mogoče plačati v času uradnih ur, vsako prvo sredo v mesecu od 17.30 do 19.00. Info.: 070 550 314 (Matic Pečovnik) za dogovor termina, pdprebold@pzs.si Rokometni klub Zelene Doline Žalec vabi k vpisu v mini šolo rokometa deklice od 1. do 5. razreda OŠ, v telovadnicah I. OŠ Žalec, Griže, Petrovče in na POŠ Trje. Info.: 040 742 567, tana_828@hotmail.com (Tana) ali info@rkzalec.com Športni center Pingo, Orla vas, vabi k vpisu športne vadbe za otroke od 4. do 8. Leta (motorične vaje, gibanja, kotaljenje, igre z žogo in raznimi pripomočki …). Info.: sportnavadba1@gmail.com ali 040 989 999 Športno društvo Žovnek, organizira vpis v začetni in nadaljevalni tečaj juda za predšolske in šolske otroke. Info.:041 978 229 ali peter.sevnik@gmail.com Teniški klub Teniška akademija Volk Tomaž v Športnem centru Žalec, vabi k vpisu otroke od 5. leta dalje in odrasle v začetni ali nadaljevalni tečaj, vsak dan, od 1. 9. dalje, med 8. in 20. uro. Info.: 041 698 276 (Tomaž) ali tensvolk@t-1.si Godba Zabukovica vabi v svoje vrste posameznice in posameznike, da se jim pridružijo ob 140-letnici delovanja društva. Vabljeni od 4. do vključno 30. 9. (vsako sredo in petek ob 19.00) v vadbene prostore društva. Info.: 041 601 452 Kulturno društvo Gotovlje, vabi v svoje vrste pevke in pevce, ki se bodo po opravljeni avdiciji pridružili ženskemu ali moškemu pevskemu zboru. Info.: 031 678 387 (Hermina Kundih, predsednica društva) Kulturno društvo plesa in animaciji Mavrica, Braslovče vabi k vpisu nove plesne sezone vse otroke od 5. do 14. leta, ki radi migajo in plešejo. Info.: 070 589 664 (Zina) Mešani pevski zbor A Cappella KD Petrovče vabi fante in dekleta, moške in ženske. Vaje so ob ponedeljkih, ob 19.30, v Hmeljarskem domu KZ Petrovče z zborovodjem Gašperjem Kundihom. Info.: 041 601 678 (Andreja Ževart, predsednica) Mešani pevski zbor Pevskega društva Tabor vabi vsak petek ob 20. uri v Dom krajanov v Taboru, predvidoma od septembra dalje. Info.: pevsko.drustvo.tabor@gmail.com ali 041 657580 (Janez) TURIZEM Turistično kulturno društvo Levec vabi vse ljubitelje kulture in turizma. Vabi tudi kreativce z željo po aktivnem delu, mentorstvu in vodenju skupin na področju petja, gledališče igre in plesa. Info.: 040 52 77 54 ali petrazagar5@gmail.com (Petra Žagar, predsednica) Turistično društvo Prebold vabi nove člane, da se jim pridružijo pri soustvarjanju dogodkov in pestrih aktivnosti, pa tudi na izletih, ki jih organizirajo. Vpis v društvo za nove člane in plačilo članarine je mogoče kadarkoli ali po dogovoru. Info.: 031 722 250 ali turizem.prebold@gmail.com Turistično društvo Žalec vabi prostovoljce mesta Žalec in naselja Ložnica, ki bi želeli sodelovati na področju turizma, lokalnega okolja in vključevanja koncepta brez odpadkov v nove in ustaljene turistične dejavnosti. Info.: turisticnodrustvo.zalec@gmail.com OSTALO Društvo prijateljev mladine (DPM) Prebold, Hmeljarska cesta 3, Prebold vabi vse, ki bi se jim želeli pridružiti in sodelovati. Info.: dpm.prebold@gmail.com ali 030 731 144 21 Prijadral na tretje mesto D. N. Splitsko tekmovanje je bilo priprava na jesensko evropsko prvenstvo. Gašper Strahovnik iz Žalca, ki bo v novem šolskem letu dijak četrtega letnika I. gimnazije v Celju, nadaljuje niz izjemnih uvrstitev v jadralnem športu. Tretji avgustovski vikend, od 14. do 16. avgusta, je v Splitu zasedel tretje mesto v absolutni konkurenci in drugo med jadralci. Gašper, ki je letos od Olimpijskega komiteja Slovenije prejel priznanje za mednarodne uspehe, prav tako pa tudi priznanje za vrhunske dosežke v jadranju od Jadralne zveze Slovenije, je tokrat sodeloval na odprtem državnem prvenstvu Hrvaške v Splitu v organizaciji JK Mornar. V Splitu so sodelovali vsi najboljši hrvaški jadralci in jadralke v kategoriji Laser Radial. Med 50 jadralci je po treh dneh na morju zasedel tretje mesto v absolutni konkurenci ter drugo mesto med jadralci. To je bila hkrati tudi priprava na prihajajoče evropsko prvenstvo, ki bo letos oktobra v Hyeresu v Franciji in se ga bo Gašper udeležil kot reprezentant oz. predstavnik Slovenije. V svoji dosedanji športni karieri, ki se je začela leta 2013 z začetnim tečajem jadranja in včlanitvi- Gašper Strahovnik s pokalom, v ozadju transparent z njegovo podobo med jadranjem jo v Jadralni klub Prat Portorož, je dosegel izjemno veliko. Tako rekoč čez noč je postal eden najboljših mladih jadralcev v svojem klubu in Sloveniji. Vsak vikend redno trenira v Portorožu ter se udeležuje jadralnih regat doma in v tujini. Ima vrsto izjemnih dosežkov, neka- kšen vrhunec njegove športne kariere, vztrajnosti, znanja, odrekanja in še česa pa je bilo lanskoletno mladinsko svetovno prvenstvo, ki se ga je udeležil kot član slovenske reprezentance v Kingstonu v Kanadi na Onttarijskem jezeru in tam osvojil bronasto medaljo. ŠPORT NA KRATKO Obeta se težko leto za šport Sebastijana Cilenška so na redni letni skupščini Zveze športnih društev Občine Žalec 23. junija v žalskem ekomuzeju že tretji mandat potrdili za predsednika zveze. Na skupščini, ki jo je vodil Peter Kavčič, so potrdili tudi osemčlanski upravni odbor in tričlanski nadzorni odbor zveze. Od 45 članov (vključenih društev) je bilo na skupščini zastopanih kar 29 društev, kar je bilo največ doslej, so ugotavljali. Potrdili so poročilo za leto 2019 in načrt za 2020. Slednje so ocenili zelo težko za šport, saj ga krojijo omejitve covida 19, kar pomeni tudi manj denarja za šport. Pozdravili pa so proglasitev 23. septembra za dan slovenskega športa, ki je državni praznik, vendar ni dela prost dan. Zbrane sta nagovorila vodja programa šport na ZKŠT Matej Sitar in Blaž Tkalec z Občine Žalec. V nov štiriletni mandat Na gradu Komenda na Polzeli je bila 21. volilna skupščina Zveze športnih društev Občine Polzela, ki so se je udeležili delegati iz 17 društev in gostje. Za novo štiriletno obdobje (2020– 2024) je bil za predsednika ponovno imenovan Ivi Kapitler. Kot je povedal, predstavljajo novi programi nove izzive za prihodnost športa na PolzelI. Ti pa so: Teden športa, Slovenija v gibanju 2020, Aktivno staranje in zdrave vadbe. S tovrstnimi programi se bo soočil tudi novi upravni odbor, ki je bil potrjen na volilni skupščini. Delegati so potrdili spremembe statusa zveze in pravilnika za podelitev športnih priznanj. V zvezo so sprejeli tri nova društva, ki želijo delati na področju športa ter so tako bogatejši za nove programe in nov krog ljudi. Za Pokal hmeljske kobule Ribiška družina Šempeter je v sodelovanju s Turističnim društvom Braslovče in Občino Braslovče v okviru 58. dneva hmeljarjev na Braslovškem jezeru že petič organizirala tekmovanje v lovu rib s plovcem za pokal hmeljske kobule. Tekmovanja na prvo avgustovsko nedeljo se je kljub slabim vremenskim razmeram udeležilo 24 ribičev. Največ uspeha je imel Janko Šegula iz Ribiške družine Šempeter, ki je ulovil 9,56 kg rib, drugi je bil Zvonko Vincek iz Ribiške družine Celje s 6,45 kg, tretje mesto pa je zasedel Ivan Hranjec iz Ribiške družine Velenje s 5,45 kg ulovljenih rib. Pokale sta prvim trem podelila župan Občine Braslovče Tomaž Žohar in predsednik Turističnega društva Braslovče Branko Ribizel. Tekmovali z zračno puško Odprto prvenstvo v streljanju z zračno poško v Vrbju, ki ga je pripravilo DU Vrbje, je bilo letos že osemnajsto po vrsti. Udeležilo se ga je 14 tekmovalcev in tekmovalk, organizatorji pa z udeležbo niso bili zadovoljni. Vrstni red moški: 1. Milan Goubar (DU Žalec), 2. Poldi Valant (DU Griže), 3. Edvin Gobec (DU Žalec). Ženske: 1. Tilka Breznik, 2. Olga Krajnc in 3. Pavlina Glušič (vse DU Vrbje). Tekmovanje so popestrili s streljanjem v nevidno tarčo, kjer se je pod sliko skrivalo več nagrad. Troboj v balinanju Konec razglasitve epidemije koronavirusa Covid-19 je prinesel olajšanje tudi preboldskim upokojencem, saj so si želeli druženja in tekmovanj. Ob upoštevanju priporočil NIJZ so tako pripravili troboj v balinanju, ki je bil posvečen prazniku Občine Prebold. V goste so povabili DU Občine Tabor in DU Vransko. V tekmovanju vsak z vsakim so bili najboljši domači balinarji, na drugo mesto se je uvrstila ekipa Tabora, tretje mesto pa je osvojila ekipa Vranskega. Poleg tega ekipnega tekmovanja so se udeleženci lahko preizkusili med sabo tudi v kegljanju na vrvici, v streljanju z zračno puško, v šahu, v metanju krogov in v pikadu. HOROSKOP / PISMA BRALCEV / MLADI 22 UTRIPOV HOROSKOP OVEN Z vsem pomembnejšim pohitite v prvi tretjini meseca, kajti po tem datumu se vaš vladar Mars postavi v retrogradno gibanje, v katerem ostaja vse do sredine novembra. Vzemite si dovolj časa, ne hitite po svoji znani navadi ter razmislite, kaj vam hoče življenje sporočiti. V ospredju bodo medosebni odnosi, mogoče boste »popravljali« kaj na tem področju. Vaše družabno življenje bo zanimivo, nikakor ne bo dolgočasno. BIK Vitalne energije vam v prvih treh tednih meseca ne bo primanjkovalo, velja se angažirati in zlasti potruditi v prvi tretjini meseca, ko boste zelo uspešni, mogoče tudi v povezavi s tujino. Vaša vladarica Venera po 6. septembru vstopi v znak Leva, zato strasti v vašem delovanju ne bo manjkalo. Tudi sicer se boste prav po levje borili za dosego svojih ciljev. Vaš videz bo odličen, prav tako tudi počutje. DVOJČKA Vaš vladar Merkur bo med 6. in 22. potoval po zračni Tehtnici, zato bo vaša komunikacija več kot odlična. Izkoristite ta čas za delo, dogovarjanje, sprejemanje odločitev, učenje, opravljanje poti … Vse vam bo šlo dobro od rok. V zadnjih dneh meseca bodite previdnejši, nagnjeni boste k velikim skrajnostim. Potrudite se poenostaviti življenje, saj vas bo vabilo k temu, da bi vse preveč komplicirali. RAK LEV DEVICA TEHTNICA ŠKORPIJON STRELEC Cena minute pogovora je 2,19 € oz. po ceniku vašega operaterja. KOZOROG VODNAR RIBI Za delo izkoristite prvo tretjino meseca, ko bodo stvari potekale dokaj gladko. Kasneje, ko bo Mars retrograden, bo prihajalo do sprememb, zapletov, vi sami pa boste notranje napeti ter precej nemirni. Višek energije sproščajte z več gibanja, s športom in rekreacijo. V prvem tednu septembra še gostite Venero, kar maksimalno izkoristite na čustvenem področju. Vaše družabno življenje bo zanimivo, veliko se bo dogajalo. Odličen mesec je pred vami, v katerem boste blesteli in bodo do izraza prišle vaše najboljše kvalitete. Prvi teden prinaša razplete v zadevah, ki so vas obremenjevale kar nekaj časa. Po 6. septembru, ko vstopi v vaš znak Venera, se vam nasmiha sreča, še zlasti v ljubezni bo lepo in zanimivo. Če ste sami, se lahko celo na novo zaljubite. Venerin vpliv vas bo vidno polepšal in v vsaki družbi boste zelo želen gost. V prvih treh tednih septembra bo Sonce potovalo po vašem znaku Device, zato se nad pomanjkanjem vitalne energije ne boste mogli pritoževati. Za delo maksimalno izkoristite prvi teden meseca, ko bo Merkur deloval dvojno močno, kar je odlično za sprejemanje odločitev, dogovarjanje, učenje in komunikacijo. Mlaj, ki nastopi 17. v vašem znaku, prinaša novosti, zelo mogoče na delovnem področju. Vaša vladarica Venera bo večji del meseca potovala po znaku sončnega Leva, zato boste polni notranje moči. To velja še zlasti za čas po 22., ko v vaš znak vstopi tudi Sonce, ki vam prinaša veliko vitalne energije. Za delo in urejanje pomembnejših zadev izkoristite čas med 5. in 27. septembrom, ko boste najbolj učinkoviti zaradi naklonjenega Merkurja. V ljubezni bo prvi teden meseca romantično, kasneje pa strastno. Z vsem pomembnejšim pohitite do konca prve tretjine meseca, kajti energije boste imeli bistveno več kot v preostanku septembra. Mars, ki je vaš planet sovladar, pričenja upočasnjevati svojo pot, zato lahko pričakujete zastoje, postali boste tudi neodločni. Preostanek meseca nikakor ni primeren za sprejem pomembnejših odločitev, počakajte na ugodnejše obdobje. V družbi se boste počutili dobro, zato ne ostajajte doma. Ob pričetku meseca ste lahko pogosto nervozni, negotovi in precej pod stresom. Bistveno je, da se boste znali sprostiti na najbolj primeren način, z več gibanja, športa in rekreacije. Kasneje bo vaše družabno in čustveno življenje zaživelo in vi sami se boste razcveteli. Podpira vas odlično položena Venera v sorodnem znaku. Direktno gibanje vašega vladarja Jupitra vam obeta tudi več sreče, še zlasti v povezavi s tujci in tujino. Vaš vladar Saturn bo pričel ponovno potovati direktno na predzadnji dan v mesecu septembru. Končno boste v prihodnjem obdobju pričeli delovati z manj zastoji. Vaša ambicioznost ne bo popustila, želeli si boste novih priložnosti. Neko priložnost iz preteklosti lahko ponovno aktivirate, razmislite, na koga se morate obrniti. Predmet vaših želja ni tako daleč, kot menite. Vztrajajte, vendar uberite drugo pot. Finance in ureditev denarnih zadev bosta v tem času prioriteti. Ugodno lahko rešite situacijo, za katero ste že menili, da to ni mogoče. Pazite na denar, kajti vaši apetiti bodo veliki in vse prehitro vam lahko spolzi med prsti. Hoteli boste imeti kvaliteto, ki pa spada v višji cenovni razred. Na čustvenem področju bo vedno manj dilem kako ravnati. Pravzaprav vam bo vse postajalo iz dneva v dan bolj všeč. Vaš vladar Neptun ves september potuje retrogradno po znaku Rib, kar bo upočasnjevalo marsikatero zadevo. Takoj ob pričetku meseca velja povečana previdnost, saj bo 2. septembra polna Luna v vašem znaku. Marsikaj zelo zanimivega se lahko zgodi, celo že malce pred tem datumom, bodite pozorni. V prvem tednu meseca boste lahko uspešno razrešili morebitno dilemo na čustvenem področju. Vse bo postalo kristalno jasno. Niki Franjo Keder, s. p., Migojnice 3, Griže, 090 44 33 in 090 64 35. Horoskop je pripravila astrologinja Dolores, (090 64 30 in 041 519 265 ter Facebook dolores astro). ŠT. 8 I avgust 2020 Za praznik z najboljšimi T. Tavčar Županova petica 15 učencem Župan Tomaž Žohar z najboljšimi učenci V dvorani Doma kulture Braslovče je v torek, 23. junija, potekala osrednja prireditev, s katero so v Občini Braslovče obeležili dan državnosti in zaključek šolskega leta. Kot vsako leto je dogodek tudi letos dobil še posebno noto, saj je župan Občine Braslovče Tomaž Žohar ob tej priložnosti povabil 44 devetošolcev, ki so zaključili šolanje, in 15 tistih, ki so bili odlični vseh devet let, slednjim pa je podelil tudi Županovo petico. Slavnostni govornik, župan Občine Braslovče Tomaž Žohar je v svojem govoru obudil spomin na dogajanje pred skoraj 30 leti, ko smo kot narod, enotno, pogumno, odločno in z veliko mero vere ter upanja stopili skupaj, razglasili in nekaj dni kas- neje tudi branili našo samostojnost in neodvisnost. Ob tem je župan z žalostjo ugotovil, da je danes veliko te zavesti izgubljene, da smo kot narod razdvojeni: »To nikakor ni prav! Tega nikakor ne smemo dopustiti! V vseh nas moramo prebuditi prave vrednote. Vrednote, kot so spoštovanje, hvaležnost, ljubezen, odpuščanje, razumevanje, sprejemanje ... Spoštovati moramo našo ljubo domovino, našo samostojnost in neodvisnost. Na vseh nas je poslanstvo, da s svojimi dejanji in z vzgojo spodbujamo in ozaveščamo tudi naše mlajše generacije,« je ob koncu svojega nagovora še posebej poudaril župan Tomaž Žohar. Kot je v navadi že vrsto let, je župan ob tej priložnosti povabil tudi 44 devetošolcev, ki so v letošnjem letu zaklju- čili šolanje na Osnovni šoli Braslovče in jih obdaril s praktičnim darilom. S posebno nagrado, z Županovo petico, pa je nagradil 15 učencev, ki so se še posebej izkazali na učnem področju, saj so v vseh razredih osnovne šole dosegli povprečno oceno 4,5 ali več. V pestrem programu so se zvrstile številne glasbene in plesne točke, v katerih so sodelovali: Letuški kvartet, učenci OŠ Braslovče z mentoricami Urško Aubreht, Martino Vozlič in Anjo Jezernik, plesalke KD Mavrica pod vodstvom Zine Vovk, Vita Žager ter duo yoU&I z Uršo Tekavc in Ines Kern. Z doživeto interpretacijo avtorskih besedil ter bogatim veznim besedilom je prireditev povezovala Jasmina Roter Jager, iz Zavoda 3 jezera Braslovče. Najboljše sprejeli pred dvorano T. Tavčar Pred Kulturnem domom Vransko je župan Očine Vransko Franc Sušnik v ponedeljek, 22. junija, svečano sprejel 28 učencev, ki so se v preteklem šolskem letu izkazali s posebnimi dosežki na šolskih tekmovanjih in z učnim uspehom. Sedem učencev je prejelo še posebno plaketo, Županovo petico, za odličen uspeh v vseh letih šolanja. Martin Cekin in Monika Lesjak iz Glasbene šole Risto Savin Žalec pa sta prejela priznanje za zlato nagrado in 1. mesto na mednarodnem tekmovanju harmonikarjev v Pragi. Mentorjem, ki so učence pripravljali na tekmovanja, se je župan posebej zahvalil. Prireditev je s harmoniko popestril učenec OŠ Vransko Matic Dobrovnik. Učenke, ki so bile v vseh letih osnovne šole odlične, župan Občine Vransko Franc Sušnik in ravnateljica OŠ Vransko – Tabor Majda Pikl. Nagrajeni kar po pošti D. N. Ob koncu šolskega leta so na Občini Tabor v Zlato knjigo najboljših učencev od 4. do 9. razreda osnovne šole in dijakov vpisali kar 13 učencev POŠ Tabor, ki so bili odlični v vseh letih šolanja ali pa so se izkazali na državnih tekmovanjih. Nagrade pa so jim zaradi letošnjih omejitev poslali kar po pošti. Zlati osnovnošolci so dosegli izjemne rezultate na naslednjih državnih tekmovanjih: Vesela šola, mednarodno izobraževalno tekmovanje FLL (s področja tehnologije, roboti- ke, znanosti, matematike in naravoslovja), tekmovanje Matemček, tekmovanje iz razvedrilne matematike in geografije in Cankarjevo tekmovanje. Med nagrajenci sta bili tudi dve srednješolki, ki sta dosegli odličen uspeh, ena pa se je poleg tega tudi odlično odrezala na tekmovanju iz nemščine in na bralnem tekmovanju PFIFFIKUS. Vsi nagrajenci so po pošti prejeli tudi knjižne nagrade, Občinska uprava, svetniki in župan pa jim ob čestitki za doseženo želijo veliko uspehov pri nadaljnjem šolanju. Samo en KLIK do nas www.facebook.com/ utripsavinjskedoline mladi in prve objave ŠT. 8 I avgust 2020 Zaupam, zato si upam 23 Kuhali, reciklirali, risali, meditirali … T. Tavčar B. Plaznik B. P., arhiv HSD Žalec V Hiši sadeži družbe so preživeli pestro in dejavno poletje, njihovih aktivnosti se je čez počitnice udeležilo tudi veliko otrok. Pri jutranji telovadbi Na Gomilskem je letos potekal že 12. oratorij, ki so ga mladi iz župnije in okolice pripravili za osnovnošolske otroke. Družilo se je 94 otrok in 32 animatorjev, ki so spoznavali življenje perzijske kraljice Estere, ki je bila preprosto dekle. Zaradi svoje zunanje in notranje lepote je postala kraljica mogočnega perzijskega imperija. Letošnji slogan je bil Zaupam, zato si upam in tudi organizatorji oratorija so zaupali, da jim bo Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) odobril vlogo za izvedbo. Poleg prilagajanja in upoštevanja vseh potrebnih ukrepov je organizatorjem oratorija ponagajal tudi dež. Izveden je bil v dveh skupinah, obiskalo ga je 94 udeležencev, zanje pa je skrbelo 32 animatorjev. Opustili so nekaj tradicionalnih aktivnosti, kot sta izlet in piknik. Vseeno pa oratorij ob ustvarjalnih in glasbenih delavnicah, katehezah in mnogih igrah ni bil nič manj uspešen. Poletje je bilo v Hiši sadeži družbe polno aktivnosti, je povedala strokovna vodja hiše dr. Barbara Lužar, ki smo jo za kratek pogovor o dogajanju pod njihovo streho obiskali kar na sprehodu z otroki poletnega tabora. Povedala je, da jih je vsak teden obiskal gost Knedl, s katerim so se naučili kuhanja zdrave enolončnice in slivovih cmokov. Pogovarjali so se o tem, kaj je dobro za okolje in ljudi, kako lahko varčno uporabljamo vodo, hrano. Beseda je tekla tudi o ekološki hrani. Vsak teden so jih obiskali s Centra za krepitev zdravja, z njimi so pripravljali zdrave sladice in se gibali v naravi. Tudi veliko prostovoljcev jim je pokazalo kaj zanimivega, na primer gospa z Univerze za tretje življenjsko obdobje jih je vsak teden naučila veliko o zeliščih. Risali in ustvarjali so z Erno Kumperger iz Odseva svetlobe. Obiskali so biopark Nivo, se tam sproščali, meditirali in poslušali zgodbice z Andrejo Steiner. »Marsikateri pro- stovoljec si je vzel poleti malce oddiha, vendar smo izvajali redne delavnice, in sicer jogo z Jasno Mikola, vsak četrtek, soboto in nedeljo. Vsak torek smo na stadionu v Žalcu pripravili staro kitajsko veščino falondafo. Obiskali so nas otroci iz Maribora,« je povedala dr. Lužar. Upajo, da bodo jeseni ponovno začeli izvajati svoj ustaljeni program klasičnih tedenskih delavnic - od jutranjih vadb, kuharskih tedenskih delavnic v dopoldanskem času, do digitalnega opismenjevanja in učne pomoči v popoldanskem času. »Še posebej vabimo obiskovalce na vsakoletni dogodek Dan za spremembe, ki se bo odvijal 19. septembra ob Ribniku Vrbje. Zjutraj bo potekala joga, potem bomo pripravili različne delavnice za reciklažo, v smislu varovanja okolja 'dobro za ljudi, dobro za planet'. Vabimo tudi na Festival migrantskega filma, ki bo potekal predvidoma v torek, 22. septembra, ob 19. uri, v Hiši sadeži družbe Žalec.« Vsako leto do sto otrok T. Tavčar Knedl na obisku Šestletnica neustrašna v kartingu Ena od skupin, ki je tečaj obiskovala julija. Že trideseto leto zapored je Teniška akademija Tomaž Volk na teniških igriščih v Športnem parku Žalec med počitnicami organizirala aktivne tedenske teniške počitnice za osnovnošolce. Otroci iz širše okolice Žalca so se učili teniških osnov in izboljševali teniško tehniko, ki so jo potem preizkusili še na zaključnem turnirju. V program vadbe so bile vključene pestre športne vsebine za izboljšanje motorike in koordinacije. Kot je povedal Tomaž Volk, vsako leto obišče aktivne teniške počitnice do sto otrok, ki jih povezujejo: spoznavanje vrednot športa, druženje, veselje, glasba in primerjanje. Teniško vadbo vodita Tomaž in Barbara ob pomoči Jakoba, Sare, Ajde, Urške in Emme. T. T. Ribiči na taboru T. T. V okviru poletnih počitnic je Ribiška družina Šempeter organizirala ribiški tabor mladih, ki je potekal od 6. do 8. julija na Preserskem jezeru, in je bil namenjen otrokom in mladim, ki bi radi spoznali ribolov ali izpopolnili že pridobljeno znanje o ribolovnih tehnikah. Tabor je potekal v dopoldanskem času pod vodstvom mentorjev RD Šempeter v prekrasnem okolju Ribiškega doma Preserje. Tabor je sodil v sklop aktivnega preživljanja prostega časa otrok v času počitnic v naravi, po drugi strani pa je to ena od aktivnosti, ki so usmerjene v Neli Štrajhar pred štartom na tekmi na Vranskem v svojem jeklenem »konjičku« Na ribiškem taboru ob Preserskem jezeru pomlajevanje ribiškega članstva in nadaljevanje aktivnosti, ki jih je RD izvajala zadnja leta. Cilj tabora je bil dosežen. RD Šempeter je skupaj z mentorji vzbudila zanimanje za ribolov med mladimi, kar dokazuje številčna udeležba. V treh dneh so se mladi ribiči, vseh je bilo 43, ob prijetnem ribolovu in druženju naučili tudi veliko o biologiji, ekologiji in okolju. Pomembno je bilo tudi druženje med vrstniki in preživljanje prostega časa v naravi, stran od sodobne digitalne tehnike. Neli Štrajhar je neustrašna šest­ letna voznica kartinga iz Prapreč pri Vranskem. Njen oči Sebastijan in mami Sara ter vsa njena širša družina jo pri vožnji kartinga na tekmovanjih vedno spodbujajo. Trenirati je začela aprila letos in se že udeležila prve tekme za Sportstil pokal na Ptuju. Prilepljena na volan, ali kot so gledalci rekli: »Saj kar grize volan,« je ugnala svojo konkurenco v kategoriji mini 50. Zmagala je v vseh treh vožnjah z najboljšim časom. Zmago vseh treh voženj je ponovila tudi na drugi tekmi, ki je bila v Centru varne vožnje na Vranskem prejšnji mesec. V septembru sledi še zadnja tekma za Sportstil pokal na Ptuju. savinjske zgodbe 24 ŠT. 8 I avgust 2020 »Ni vredno pustiti življenja na cesti!« Bina Plaznik Ambasadorka varne vožnje v sklopu kampanje na družbenih omrežjih je tudi Polzelanka Taja Metličar, ki ima za sabo izkušnjo hude prometne nesreče, v kateri je po čudežu preživela. Po podatkih Zavoda Varna pot je neprilagojena hitrost najpogostejši vzrok za nastanek prometnih nesreč pri nas in v Evropski uniji. Več kot tretjina hujših prometnih nezgod se zgodi zaradi alkohola. Če bi povprečno hitrost na vseh cestah v EU zmanjšali le za kilometer na uro, bi lahko rešili 2100 življenj. Že majhne količine alkohola v krvi podaljšujejo naš odzivni čas, zmanjšujejo pozornost in motijo presojo. Na družbenih omrežjih Facebook in Instagram poteka kampanja za ozaveščanje javnosti z naslovom: »Izberimo življenje in z našimi mladimi ambasadorji skupaj recimo NE hitrosti in alkoholu.« Ena izmed mladih ambasadork kampanje je nasmejana, dobrovoljna in optimistična tridesetletnica Taja Metličar. Prihaja iz Trbovelj, ljubezen jo je pripeljala v Savinjsko dolino. Že več let živi na Polzeli s svojim partnerjem Gregorjem in njunim enoletnim sinom Borom. Nesreča jo je doletela pred desetimi leti, kot dijakinjo, sredi opravljanja mature, čeprav ni šla nikoli vinjena za volan, niti tokrat. Zapeljala je na nasprotni pas in trčila v vozilo avtovleke. Voznik avtovleke je menda dejal, da mu je nenadoma posvetilo sonce in v njegovo vozilo je trčil avto. Njen avto je bil popolnoma zmečkan in očividci so bili prepričani, da je voznica umrla. Taja se je hudo poškodovala, 21 dni je preživela v umetni komi in se poleg hudih telesnih poškodb umsko znašla na stopnji enoletnega otroka. Za vse, kar danes zna in zmore, je hudo garala. O svoji izkušnji pove: »Ne spomnim se nesreče, ne spomnim se svojega prejšnjega življenja, spomnim se le tega, kar so mi o njem povedali moji najbližji. Po nesreči se nisem spomnila svojega imena, svojih bližnjih, nisem znala pisati, šteti, uporabljati jedilnega pribora, hoditi na stranišče … Počasi so me starši naučili vsega. Opravila sem tudi maturo in dokončala študij. Tako si danes zapomnim le tiste stvari, ki si jih moram zapomniti. Po nesreči nisem poznala želja, pričakovanj, razočaranj. Še danes ne vem, kaj točno, katero od teh besed bi lahko uporabila za opis svojih občutij … Skratka, ko bo šel moj enoletni sin Bor v šolo, se bom veliko učila z njim. Po nesreči imam sicer želje, vendar nič pretiranega, postavljam si cilje, vendar brez pričakovanj.« To, da je postala ambasadorka Varne poti, je bilo čisto spontano. Taja pove: »Na inštitutu Soča, kjer je potekala moja rehabilitacija, me je psihologinja povezala z Zavodom Varna pot. Opazovala je namreč, kako sem sprejela nesrečo. Vedela je, da sem pred nesrečo preko Mladinskega centra vodila po šolah delavnice in da brez težav delim svojo izkušnjo, ne stokam, ne jokam … Mlada Savinjčanka Maša Vidmar je z zgornjimi besedami pognala v beg roparje portoroške zlatarne, pomagala starejšemu lastniku in policiji ter si prislužila medaljo za požrtvovalnost. Maša priznanja ni pričakovala, saj rada pomaga ljudem v stiski. Taja želi iz izkušnje nesreče potegniti najboljše. Napisala je knjigo z naslovom Številka trenutno ni dosegljiva. Ljubi skoke s padalom. Uživa življenje s svojo družino. Ravno to poletje pa je našla tudi službo, ki ji je pisana na kožo. Pogovor zaključi: »Svoje življenje živim vsak dan posebej. Ne spomnim se točno, kako je bilo včeraj. Danes je danes. Vesela sem, da se je zgodil včeraj, vesela sem, da bo jutri, živim pa danes.« Aktivna in čila stoletnica Angela B. P., arhiv Policija 26. junija so na osrednji slovesnosti ob dnevu Policije na Policijski akademiji v Tacnu, med drugim nagradili občane za pogumna in nesebična dejanja. Medaljo za požrtvovalnost je prejela tudi Polzelanka Maša Vidmar, ker je 22. avgusta lani policistom posredo- »Vesela sem, da se je zgodil včeraj, vesela sem, da bo jutri, živim pa danes.« »Ne spomnim se nesreče, ne spomnim se svojega prejšnjega življenja, spomnim se le tega, kar so Taja z enoletnim sinom Borom mi o njem povedali moji najbližji. Po nesreči se nisem spomnila svojega imena, svojih bližnjih, nisem znala pisati, šteti, D. Naraglav uporabljati jedilnega Življenje stoletnice Angele Košmrlj s Polzele je ob težkih pribora, hoditi na stranišče preizkušnjah iz druge svetovne vojne vseskozi v znamenju …« boja za pravico in ljubezni do domovine. Ven! Dost je! B. Plaznik Zavod izvaja po šolah delavnice na različne teme. Ob zaključku nastopim tudi jaz ter z udeleženci delim svojo izkušnjo žrtve prometne nesreče. Med drugim povem, da ni vredno pustiti življenja na cesti.« vala ključne informacije glede ropa zlatarne. Vidmarjeva pripoveduje, da je lansko poletje opravljala počitniško delo v enem izmed lokalov v Portorožu, ko se je nekega dne odpravila po drobiž na začetek ulice. Pot jo je vodila mimo zlatarne, v kateri je delal moški, star okrog 85 let. Slučajno je pogledala v njegovo prodajalno in opazila, da možakar leži na tleh. Ko je dobro pogledala, je videla, da ga na tleh zadržujeta dva moška, ki sta mu čez usta ravno lepila lepilni trak. Noge je imel že povite z vezico. Bila je v šoku in brez pomisleka je stopila v prodajalno. Notri je zavpila: »Ven! Dost je!« Oba moška sta takoj zbežala ven. V kotu je bil še tretji moški, ki je ravno polnil vrečo z zlatom in preden je zbežal, si je napolnil še žepe. Maša je zlatarja osvobodila in takoj poklicala policijo. Na podlagi njenega pričevanja so bili kasneje prijeti vsi trije osumljenci tega kaznivega dejanja. Ni pričakovala, da bo to njeno dejanje nagrajeno, saj vedno rada pomaga ljudem v stiski. Po letu dni je na svoje presenečenje prejela vabilo na podelitev medalj za hrabrost in požrtvovalnost. Čeprav je bilo Angelino življenje polno izzivov in preizkušenj, lepih in težkih trenutkov, je tudi pri sto letih čila, zdrava in aktivna. Ima izjemen spomin in tako kar mimogrede skrije kakšno desetletje. Njeno življenje je predano vrednotam narodnoosvobodilne borbe, v katero se je vključila kot mladinska partizanska obveščevalka in kurirka. Vojna ji je vzela štiri brate. Eden je umrl kot zajeti partizan v taborišču na Rabu. Drugega so po kapitulacije Italije ubili »vaški stražarji«. Tretji je bil ranjen in je umrl v brigadi, četrti pa preminil med vračanjem iz taborišča Dachau. Izguba bratov in medvojno trpljenje sta vplivala na njeno delovanje po vojni in skozi vse življenje. Angela Košmrlj, rojena Štrumbelj, se je rodila 20. junija 1921 v Sarskem, v občini Ig pri Ljubljani, v zavedni delavsko-kmečki družini z devetimi otroki – petimi fanti in štirimi dekleti. Angela je bila najmlajša. Osnovno šolo je končala na Igu in je nato ostala doma na kmetiji, kjer je opravljala kmečka in gospodinjska dela. V času narodnoosvobodilnega boja je bila kot mladinka vključena v kurirsko in aktivistično delovanje vse od začetka vojne. Bila je kurirka in obveščevalka na Dolenjskem. Največ je delala na kurirski postaji Zapotok pod Kureščkom. Sicer pa je v okviru OF delovala na Ribniškem rajonu. Po končani vojni se je vključila v vse aktivnosti v svojem kraju – od pionirskih zadolžitev do mladinskih akcij. V letu 1948, ko sta se z možem Jožetom preselila na Polzelo in si zgradila dom, sta bila tudi ustanovitelja organizacije ZB na Polzeli. Tako je predlani Angela praznovala 70 let članstva v organizaciji ZB. Štirideset let je bila poverjenica na terenu v Založah in na Polzeli, bila pa je tudi tajnica krajevne organizacije in nasploh prizadevna prostovoljka in aktivistka, spoštovana in ugledna Polzelanka, vedno pripravljena sodelovati in pomagati. Ob poverjeništvu je tudi vzorna in natančna skrbnica vseh štirih spominskih obeležij na njenem območju. Vseskozi tudi širi vrednote in spomin na NOB in pri tem redno sodeluje z Osnovno šolo Polzela pri predmetu zgodovina. Pripoveduje o delovanju Osvobodilne fronte in dogajanju v času vojne. Za vso svojo aktivnost je poleg mnogih drugih priznanj prejela tudi Zlato plaketo ZB za vrednote NOB Slovenije. V pogovoru se je spomnila vrste dogodkov, ki so se zgodili pred in med vojno. Pripovedovala je, kako je potekalo njeno terensko in kurirsko delo, Ob jubileju so Angeli med drugimi čestitati: predsednik ZB za vrednote NOB Žalec Marjan Turičnik, predstavnica krajevne borčevske organizacije Silva Romih in predsednik DU Polzela Igor Pungartnik, ki slavljenki izroča šopek. Angela Košmrlj na vprašanje o receptu za dolgo življenje duhovito pripomni, da »predvsem ne smeš prej umret'«. kako se ji je uspelo izogniti smrti, ker je po srečnem naključju čez noč ostala pri sestri in njeni družini. Na brata in nanjo je bila namreč razpisana nagrada in dva vaška stražarja sta ju tisti večer čakala v zasedi. Brata sta ustrelila in verjetno bi tudi njo, če bi bila skupaj. Zaradi tega ni mogla več ostati na terenu in je leta 1944 postala kurirka v Barjanskem rajonu. V partizanih je spoznala tudi svojega izvoljenca Jožeta, ki je bil prav tako kurir, in se z njim poročila. Leta 1946 sta se skupaj preselila na Polzelo, kjer je mož dobil službo logarja. Zgradila sta si hišo in toplo gnezdo za svoje otroke: Jožeta, Dano in Petra. Poleg skrbi za otroke in gospodinjstvo pa je Angela delala v Keramični industriji Liboje, od koder je tudi šla v pokoj. Že 40 let je vdova. V oporo so ji ves čas otroci, sedaj jo razveseljujejo še vnuki in pravnuki. Živi v svojem domu na Polzeli skupaj s sinom Petrom in njegovo družino. Tudi po upokojitvi je ostala vsestransko aktivna. Vsakodnevno spremlja politično dogajanje v državi in se ob tem tudi kdaj pošteno razjezi. Predvsem jo jezi in boli, da se omalovažuje narodnoosvobodilni boj in da skušajo nekateri spreminjati zgodovino ter iz poražencev in sodelavcev okupatorja narediti zmagovalce. In njen recept za dolgo in vitalno življenje? V šali pove, da predvsem ne smeš prej umreti. Nato pa resno doda, da vse življenje uživa predvsem domačo kmečko hrano, da je vse do predlani z veseljem delala na zemlji, da se tudi še sedaj počuti povsem zdravo, da sama z veseljem gospodinji, pospravlja in kuha in ob tem tudi uživa življenje, ki ji je dano. »Naj bo tako še lep čas,« z nasmehom reče in nam pomaha v pozdrav. savinjske zgodbe ŠT. 8 I avgust 2020 25 Dori: »Cerkev je vesoljna in v njej ni nobenega tujca.« D. Naraglav Izidor Pečovnik – Dori je že četrt stoletja dušni pastir v Berlinu in če bi se še enkrat rodil, bi ponovno sprejel duhovniško poslanstvo. Petinšestesetletni Izidor Pečovnik – Dori je zagotovo eden najbolj priljubljenih župnikov ne samo med Slovenci v Berlinu in okolici, ampak tudi pri drugih narodih v pisanem, multikulturnem okolju. Službuje v štirih nemških župnijah in je član duhovniškega sveta v berlinski nadškofiji. Njegovega prihoda se vsako leto veselijo tudi mnogi v domovini. Vse dopuste preživi delovno, na krstih in porokah. Po njem se je poimenoval celo narodnozabavni ansambel iz Šentruperta nad Laškim, od koder je bil zaradi modne revije v cerkvi premeščen v Berlin. Danes je vesel, da je šel v Berlin. Kot pravi, je v tujini postal svoboden, ima veliko manevrskega prostora, ogromno možnosti … A vendar si želi pokoj preživljati v svoji hiški na Vranskem, med svojimi sorodniki, sosedi, prijatelji, sokrajani. Kdaj, še ne ve. Se bo pa do konca trudil za obstoj slovenske župnije v Berlinu. Letos mineva 25 let vašega službovanja v Berlinu, hkrati 40 let vašega duhovniškega poklica. Pri vaših 65 bi se lahko tudi civilno upokojili … »Letos je zame v nekem pogledu res prelomno leto, leto novih odločitev, ki jih bom moral jeseni v pogovoru z mojimi nadrejenimi sprejeti. Duhovnik je vedno v službi ljudi in na razpolago svojemu škofu do konca življenja. To je tudi moto mojega duhovniškega življenja. Prepričan sem, da bomo glede teh treh obletnic našli kaj zanimivega zame. Obveznosti, ki sem jih imel na svoji duhovniški poti do sedaj, sem z velikim veseljem opravljal in ostal srečen ter zadovoljen duhovnik. Tudi v prihodnje se ne bojim novih izzivov. Vesel sem, da ni vse v moji moči. Tu so tudi drugi, ki bodo ponudili in potrdili nove skupne rešitve.« Svet poleg vseh drugih katastrof ogroža tudi epidemija koronavirusa. Tudi jubileji in druga praznovanja so zaradi tega okrnjeni. Kako se soočate s koronavirusom v Berlinu in v župnijah, ki jih pokrivate? »Ravno na moj rojstni dan so se pričeli ukrepi glede koronavirusa. Takoj mi je bilo jasno, da s praznovanji ne bo nič. Nasprotno, v tem času sem prvič v svojem življenju ostal v službenem stanovanju v Berlinu čisto sam. Maševal sem sam v cerkvi sv. Elizabete, v katero lahko pridem neposredno iz stanovanja. Dovoljeno mi je bilo le še to, da sem smel v nujnih primerih podeliti bolniško maziljenje. Privatno sem smel po nakupih hrane in se sprehoditi po parkih, kjer sem lahko pazil na razdaljo. Od štirih cerkva smo lahko po navodilih za varnost imeli odprto samo cerkev sv. Matije, in sicer po ves dan za molitev in spovedovanje. Številni prostovoljci so nam pomagali, da smo zadostili vsem ukrepom berlinskega senata in navodilom generalnega vikarja naše nadškofije Berlin. Osredotočil sem se predvsem na spovedovanje in imel ogromno dela. To je bil moj edini neposredni kontakt z ljudmi preko sto narodnosti. Te izkušnje so moje pravo bogastvo iz časa korone. Sedaj, ko so vse cerkve odprte, je spet veliko dela, vendar je glede razdalje in števila ljudi delo zelo okrnjeno. Prednost imajo velike cerkve. Trpijo pevci, saj v zaprtih prostorih ne smejo peti. Hvala Bogu lahko igrajo orgle in druge instrumente, razen pihal. Na koru pa lahko poje le posamezni pevec. Ministranti ne smejo sodelovati pri obredu. Prav tako je prepovedano dajanje hostij na jezik, obhajamo lahko le z masko in razkuženimi rokami. Vsak, ki hoče v cerkev, se mora vpisati na listo z vsemi osebnimi podatki in telefonsko številko. Veliko ljudi je zelo kritičnih do tega in raje ostanejo doma pred mediji, ki jim ponujajo poslušanje in ogled sv. maše.« »Ne zamerim, se ne maščujem, sem pa žalosten in užaljen, če se mi godi krivica in nimam možnosti, da bi prava resnica prišla na dan.« Četrt stoletja v tujini vas je nedvomno močno zaznamovalo. Tja ste odšli »za kazen«, a tujina vas je sprejela z odprtimi rokami. »Ta leta so izjemno hitro minila. Vsi, ki smo sodelovali pri župnijskem delu in drugih dejavnostih, smo se šele v času korone, ko se je naenkrat vse ustavilo, zavedali, kaj vse smo prej dosegli. Teh dogodkov je toliko, da se o njih sploh ne da na kratko povedati, lahko bi vsak napisal svojo zanimivo knjigo. Zame je bil ta čas neprecenljiv, saj sem ob vseh neštetih dogodkih tako v cerkvi kot na drugih področjih zorel v vseh pogledih duhovniškega in kulturno-družbenega dela. Vsak dan znova sem čutil, kako sem osvobojen in zadovoljen, kako oznanjevanje evangelija in delitev zakramentov ne pozna meja, kako je cerkev vesoljna in v njej ni nobenega tujca. Zelo sem hvaležen za to izkušnjo.« Lahko bi rekli, da je kazen postala nagrada. Postali ste prepoznaven in priljubljen župnik med tamkajšnjimi Slovenci in tudi pri drugih narodih v multikulturnem okolju. Ob tem ste ohranili tesen stik z domovino. Kako vam je vse to uspevalo? »Na to vprašanje je težko objektivno odgovoriti. Vsak po svoje in z vso pravico razume določene odločitve in dejanja. Ne zamerim, se ne maščujem, sem pa žalosten in užaljen, če se mi godi krivica in nimam možnosti, da bi prava resnica prišla na dan. Kot duhovnik, ki je tako kot vsi drugi v prvi vrsti samo človek, imaš milost, da si v teh trenutkih drugačen in prideš skozi. Za to milost se vsak dan zahvalim Bogu. Ali sem priljubljen ali ne, sam težko spoznam, če mi pa to povedo, je to zame še večja odgovornost in izziv, ki ga je težko kontinuirano uresničevati. Vedno znova zaznavam, da me pozna res veliko ljudi in to nedvomno zaradi oznanjevanja evangelija in delitve zakramentov, ki jih ne odrekam nobenemu, če si to res želi. Rad imam ljudi in rad sem z njimi, hudo mi je biti sam.« Katoličanov je v Berlinu menda dobra desetina in še to sestavljajo priseljenci z vsega sveta. Ste velika manjšina med protestanti. Vaša prisotnost in delo pomenita Slovencem v Berlinu in tudi drugih mestih, svojstven stik z domovino in hkrati velik prispevek k ohranjanju slovenske besede. V prostorih župnije ste odprli slovenski vrtec, omogočate dopolnilni pouk slovenščine … »Res je, katoličani v Berlinu smo manjšina, ki pa je zelo živa in aktivna, po tem smo tudi prepoznavni. Predvsem misije, kot je naša slovenska, so izredno aktivne in poznane. Vsi lahko pokažemo svoje barve, negujemo materni jezik in pripravljamo poleg slovenske maše in verouka številne kulturne programe. Vesel sem, da slovenskemu dopolnilnemu pouku šolskega ministrstva Slovenije in učiteljici Magdaleni Novak lahko omogočam učilnice in druge prostore. Iz Berlina oskrbujem enkrat na mesec tudi slovenski misiji v Hamburgu in Hannovru (Asel). Tudi v teh misijah je veliko slovenskih kulturnih prireditev.« Cerkev sv. Elizabete in tudi celoten kompleks je nekaj posebnega, gostoljubje je ponujala že mnogih gostom iz domovine … »Cerkev sv. Elizabete v Berlinu stoji v središču tega velikega mesta in ima neko posebnost. Spodaj je namreč velika dvorana, zgoraj pa terasa za ogled celega Berlina. V cerkvi smo doma: Nemci, Slovenci, angleško govoreči Afričani in red sv. Vincencija iz Indije. Vsi koristimo tudi veliko dvorano za raznovrstne prireditve. Skoraj dvajset let smo izključno Slovenci koristili dvorano, saj smo skoraj vsak drugi konec tedna imeli na obisku kakšno kulturno skupino. Vseh smo bili vedno veseli. Prijatelja Romana Brgleza, peka z Vranskega, sem bil posebej, saj je s sabo pripeljal same domačine in tudi mojega domačega župnika, letošnjega zlatomašnika Jožefa Turineka. To so bili vedno odmevni dogodki. Ne morem naštetih vseh, toliko jih je bilo, ker se bojim, da bi katerega izpustil.« »Jaz sem s tistimi politiki, ki ji na volitvah volim, zadovoljen do drugih volitev. Kot duhovnik naše katoliške cerkve pa vsak dan molim za vse naše politike, saj imajo vsi volivce tudi v naši cerkvi. Če kdo moli zame, sem mu zelo hvaležen. Upam, da so tudi oni.« Na domovino že skoraj dve desetletji spominja slovenska lipa, zgrajena pri cerkvi sv. Elizabete, nekaj let manj pa ima tudi potomka najstarejše trte iz Maribora. Kaj vam to pomeni ? »Res je, cerkev in dvorišče sv. Elizabete v Berlinu sta slovensko pogojena. V cerkvi je lep vitraž blaženega Antona Martina Slomška s slovenskimi besedami: »Vera bodi vam luč«, na dvorišču raste slovenska lipa in potomka najstarejše trte na svetu iz Maribora. Ti slovenski pomniki so naš ponos in nagrada za naše skupno delo na vseh področjih Slovenske katoliške misije, ki že 51 let neprekinjeno uspešno deluje. Glede misije pa še to. Župnija je vezana na določen teritorij ali prostor. Misija pa pokriva celo regijo, oz. tukaj v severni Nemčiji celo deželo Brandenburg, Mecklenburg, Vorpommern itd. Mi, ki imamo misije, imamo več splošnih pooblastil kot župnije. Ste velik ljubitelj narodnozabavne glasbe. Vam in vašemu delu v čast je pred odhodom v Berlin nastal tudi ansambel Dori … »Nekaj najlepšega, kar se je ob mojem odhodu v Berlin, kamor me je takrat z osebnim avtom selil Dani Na Kredarici pod Triglavom je Dori opravil poročni obred za Milico in Jožeta Napotnika. Jecl iz moje takratne Šentrupertske župnije, moglo zgoditi, je nastanek kvinteta Dori. Ko sem odhajal, še nisem vedel, kako se bodo ti mladi, izjemno nadarjeni fantje imenovali. Kmalu po prihodu v Berlin, me pokliče Boris Razboršek in mi sporoči, da so se odločili ansambel poimenovati z mojim imenom Dori. To mi je v tistem trenutku res veliko pomenilo, a morda nisem znal povedati, kako sem vesel in hvaležen za to njihovo odločitev. Po svojih močeh sem jim pomagal, kakor tudi oni meni. Z njimi so nastali nepozabni projekti in prireditve: Dorijevi večeri v Laškem in pod pokroviteljstvom Romana Brgleza na Vranskem v okviru Vranskih poletnih večerov nedeljska Dorijeva maša, vsakokrat z novim prizvokom in motivom.« Ob delu v župniji sv. Elizabete in ostalih župnijah je prostega časa bolj malo. Kako ga izrabljate in kako pravzaprav poteka vaš vsakdan? »Kot sem že večkrat omenil, sem od vsega začetka poleg slovenskega tudi nemški župnik. Najprej sem dobil nemško župnijo sv. Elizabete, potem še sv. Norberta in sv. Konrada, hkrati pa še Hamburg in Hannover. Imel sem srečo, da so bila to moja zdrava leta z mnogo novih izkušenj in da sem s svojimi zvestimi sodelavci to tudi zmogel. Duhovne kondicije sem imel ogromno, saj sem bil največ pred oltarji, fizično kondicijo pa sem dobival ob rednem tedenskem igranju nogometa v našem nogometnem klubu v Berlinu, katerega soustanovitelj in podpornik sem. Z njim smo postali v Ljubljani tudi svetovni prvaki med Slovenci, ki živijo po svetu. Pri ponovnem združevanju župnij sem sedaj vikar še v župniji sv. Matije. Vsak dan sem na delu v vseh petih župnijah v Berlinu. Imam ogromno priprav na pogrebe, krste in poroke. Tudi v vseh štirih vrtcih in domu za ostarele je treba vsak dan kaj storiti, tako da povsem prostega časa ni ravno na pretek.« S kakšnimi problemi se srečujete in kaj je morda tisto, za kar bi želeli, da bi bilo drugače, da bi se spremenilo? Kaj je v Cerkev prinesel novi papež Frančišek? »Osebno sem zelo srečen, da smo dobili takšnega papeža. Cerkev mora biti odprta za vse, tudi naklonjena spremembam, in on se tega zaveda, zato je Cerkev že naredil bolj prijazno. Ne le do vernikov, temveč tudi do drugih, ki živijo z nami in so zdaj čisto drugačni do nas, papeža pa imajo celo rajši kot mi, saj vidijo, kako zna takšna avtoriteta, kot je on, pristopiti tudi k najbolj preprostemu človeku. Vidi se, da je to narejeno spontano. Zato mu želim, da bi še dolgo živel in veliko dobrega naredil za vse nas, predvsem pa nas naredil bolj prijazne in strpne. Največji problem je združitev župnij zaradi pomanjkanja duhovnikov. Tega se ljudje najbolj bojijo, ker izgubljajo kontakt z duhovnikom. Tudi duhovniki trpimo zaradi tega novega utripa. Ravno v pravem času je prišla zadnja papeževa okrožnica, ki bo te dogodke upočasnila in iskala druge primernejše poti v zadovoljstvo božjega ljudstva. V Sloveniji smo imeli za takšne čase in razmere odlično rešitev v soupravi župnije, kjer so se izjemno potrudili laiki, ključarji. Moja največja želja je, da bi imela vsaka župnija svojega duhovnika.« Kakšen je vaš pogled na slovensko cerkev in na slovensko politiko? Kaj bi spremenili, če bi imeli v rokah škarje in platno ? »Oboje spremljam preko medijev in obiskov iz Slovenije. Slovenska cerkev je deloma šla skozi velike preizkušnje, nič ji ni bilo prizanešeno. Občudujem predvsem tiste mlade duhovnike, ki so vešči novih tehnologij in na ta način dosegajo ljudi, ki jih je sicer težko doseči. Zelo so se izkazali ravno v času korona krize. Lepo je, ko prideš domov k domačemu župniku in ti da vedeti, da si tu doma. Zato imam rad domačo cerkev. Tudi z domovino je enako. V Berlinu in povsod, kjer delujem, opažam, da imajo naši Slovenci domovino neizmerno radi, ker je najlepša, v njej pa živijo pridni, dobri in iskreni ljudje, ki jim svoboda pomeni vse in si je ne pustijo vzeti. Jaz sem s tistimi politiki, ki jih na volitvah volim, zadovoljen do drugih volitev. Kot duhovnik naše katoliške cerkve pa vsak dan molim za vse naše politike, saj imajo vsi volivce tudi v naši cerkvi. Če kdo moli zame, sem mu zelo hvaležen. Upam, da so tudi oni.« Bili ste Grmičev učenec, imel vas je zelo rad, povezati je želel socialistično idejo in Cerkev. Še danes menite, da je to tisto pravo ? »Škof dr. Vekoslav Grmič je bil moj velik vzornik, čeprav zaradi tega od njega nisem imel niti enega privilegija. Hvaležen sem mu, da mi je podelil vse zakramente in me posvetil v duhovnika na pobudo mojega odličnega župnika Vlada Rutarja na Vranskem. Letos, 5. julija, sem po 40 letih na dan mojega posvečenja z zlatomašnikom Jožetom Turinekom, mojim sedanjim, prav tako odličnim župnikom, stal pred oltarjem in mu držal slavnostni govor. Danes bi bil škof Grmič vesel, ko bi spoznal, kako preroški je bil.« Za konec še vprašanje: Če bi se morali še enkrat odločati, ali bi ponovno izbrali duhovniški poklic ali bi izbrali kaj drugega in si ustvarili družino? »To vprašanje imam najrajši, ker sem prepričan, da bi bil še enkrat duhovnik. Hvala mojim staršem, sestri, bratom in vsem, ki me spremljate z dobrimi mislimi in željami na moji duhovniški poti. Svoje odločitve nisem nikoli obžaloval. Še danes sem zaprisežen duhovnik in ponosno služim Bogu in ljudem. Nikoli me ni mikalo, da bi se poročil, ker sem imel vedno pred seboj svojo duhovniško poklicanost, ki jo še vedno nosim v srcu in ji sledim. V takem prepričljivem razpoloženju ni mesta za kaj drugega.« 26 NAŠA DEDIŠČINA ŠT. 8 I avgust 2020 Od upora do svobode D. Naraglav Deset pohodnikov je v štirih dneh prehodilo 130 kilometrov in s tem počastilo 75. obletnico zmage in osvoboditve. Skupina pohodnikov Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije pod vodstvom generalnega sekretarja Aljaža Verhovnika in predsednika zgodovinske komisije dr. Martina Premka je pohod v počastitev 75. obletnice zmage in osvoboditve opravila od srede, 22., do sobote, 25. julija. Med pohodniki je bil tudi Savinjčan Cveto Jančič iz PD Zabukovica, ki se redno udeležuje tovrstnih in drugih pohodov, je pa tudi med najbolj prizadevnimi člani PD Zabukovica, ki letos praznuje 70-letnico svojega delovanja. Pohod, poimenovan Od upora do svobode, simbolizira slovenski narodnoosvobodilni boj in zmago nad fašizmom ter nacizmom. Predstavlja tudi ključno simboliko zgodovinskih dogodkov in jih umešča v zgodovinski spomin narodnoosvobodilnega boja za slovenski narod. »Pohodniki smo na pot krenili v Šmartnem pri Tacnu, kjer se je 22. julija 1941 pričela oborožena vstaja slovenskega naroda proti okupatorjem. Pot nas je nato vodila na Menino planino v spomin na znameniti prihod XIV. divizije na »Goro jurišev«. Z obiskom partizanske bolnice Triglav in spominom na prihod ranjencev iz pohorskih Paučkovih bolnic v dolino, smo se spomnili na pomen partizanske sanitete. S pohodom smo počastili tudi spomin na sodelovanje z zavezniki v Češnjicah pri Tuhinju, kjer je spomenik dr. Petru Držaju in stotniku Charlesu Fisherju. Z obiskom Belih vod in spominom na partizanskega pesnika Karla Destovnika Kajuha ter dan pozneje Prežihove bajte v Kotljah, kjer je živel znani slovenski pisatelj Prežihov Voranc, smo so se poklonili tudi spominu partizanske kulture. Pot smo zaokrožili z obiskom ključnih mejnikov konca vojne, najprej v Topolšici, kjer je bila 9. maja podpisana kapitulacija nemške vojske armadne skupine »E« generala Aleksandra von Loehra in zadnji dan pohoda na Poljani pri Prevaljah, kjer se je 15. maja 1945 končala 2. svetovna vojna na slovenskih tleh. Na pohodu so nas daljši ali krajši čas spremljali tudi krajevni pohodniki in tako skupaj z nami dali temu dejanju še večjo težo in pomen,« je povedal Cveto Jančič in dodal, da je zelo vesel, ker je prehodil to pot in s tem tudi zastopal Spodnjo Savinjsko dolino ter Združenje borcev za vrednote NOB Žalec. Skupina desetih pohodnikov pri spomeniku na Menini planini, Cveto Jančič drži transparent, na desni strani je generalni sekretar borčevske organizacije Aljaž Vrhovnik. Obnovili Dražnikovo kapelo Bilten ob desetletnici D. N. D. Naraglav Na 42 straneh so predstavljeni: kraj Ponikva, Ponikvanski kras, NOB na Ponikvi, 14. divizija, katere borec je bil Nikolaj Katanov, govor Milana Razdevška, pričevanje o hrabrih mladinkah in ruskem borcu ter objave o tem v Utripu Savinjske doline. in sodelovanja z Veleposlaništvom Ruske federacije v Sloveniji, ki se vsako leto skupaj z ostalimi udeleženci pokloni spominu. Tokratnega dogodka sta se tako udeležila Anton Yudintsov iz Ruskega centra znanosti in kulture) in prvi sekretar Veleposlaništva Ruske federacije Aleksander Vinnik. Slednji je skupaj s predsednikom ZB za vrednote NOB Žalec Marijanom Turičnikom in podžupanom Občine Žalec Marjanom Vodebom položil cvetje in spominski venec pred vhodom v jamo. Čas pred 75 leti, povezan z mladinkami in ruskim vojakom Nikolajem Katanovim, je osvetlil Marjan Turičnik. Zbrane pa sta kasneje nagovorila še Aleksander Vinnik, podžupan Občine Žalec Marjan Vodeb in Nada Jelen, ki je s svojim možem Danijem tudi med najbolj zaslužnimi za namestitev spominske plošče in ohranjanje spomina. Delegacija, ki je položila venec, skupaj z Nado Jelen in njenim bratom, ki sta otroka pogumne Ljudmile Kos - Dražnik. Ob 10-letnici odkritja spominske plošče pred Stesko jamo v Podkraju pri Ponikvi, ki priča o ranjenem ruskem borcu Nikolaju Katanovu, ki so ga v jami nekaj mesecev ohranjale pri življenju in ga zdravile Fani Jezernik – Čanč, Fanika Razdevšek – Jezernik, Štefka Jezernik – Fužir, Ljudmila Kos – Dražnik in Ivanka Stropnik – Turinek, sta Združenje borcev za vrednote NOB Žalec in KO ZB za vrednote NOB Ponikva tudi letos poskrbela za krajšo, a zaradi koronavirusa okrnjeno, spominsko slovesnost brez običajne proslave in večjega števila udeležencev. So pa tokrat vsi prisotni prejeli spominski bilten, posvečen mladim dekletom in ruskemu vojaku ter 10-letni- ci spominskih slovesnosti, ki so jih pripravili pred jamo oziroma pri tamkajšnjem turističnem ribniku Steska – Cokan. Gradivo je zbral in uredil Jožef Čeh, sodelovala pa sta tudi Nada Jelen in Darko Naraglav. Za vsako leto od odkritja spominske plošče do lanskega leta so v biltenu fotografije in izseki iz člankov, ki so bili objavljeni v časopisu Utrip Savinjske doline. V uvodu je svoje misli ob tem dogodku zapisal župan Janko Kos, svoje pa sta dodala predsednik ZB za vrednote NOB Žalec Marijan Turičnik in Nada Jelen, hčerka ene od mladenk, ki so zdravile ranjenca. Na koncu pa je še predstavljeno, kako je prišlo do pobude in realizacije za namestitev te spominske plošče, spominskih pohodov Na Ponikvi pri Žalcu lepo skrbijo za ohranjanje kulturne dediščine. Tako obnavljajo in ohranjajo razna spominska obeležja kakor tudi verska znamenja. Z njimi želijo ohraniti spomin na svoje prednike in njihovo življenje. KS Ponikva je zelo bogata s sakralno kulturno dediščino. Večina obeležij je lepo obnovljenih in v ponos kraju. V obdobju letošnjega koronavirusa, ko je bilo več časa za domača opravila, je bila obnovljena tudi Dražnikova kapela v Podkraju. Kapelo je dal leta 1918 postaviti Franc Dražnik, st. (1880–1961), za srečno vrnitev z bojišč I. svetovne vojne. Na pročelju je naslikan monogram IHS – Jezus Kristus Odrešenik (po grškem zapisu Ieus Hrestos Soteros). V oknu kapele je lesen kip Jezusa Kristusa, ki ga je ustvaril neznani umetnik. Kapela je bila v šestdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja že večkrat obnovljena in vseskozi lepo vzdrževana. Letos je bila ponov- Dražnikova kapela no temeljito prenovljena (nova strešna kritina, cokel v prvotni podobi, pleskanje sten znotraj in zunaj, odvodnjavanje …). Vsa dela je opravil Dani Jelen, materialne stroške pa je kril lastnik obeležja Stane Dražnik, vnuk Franca Dražnika. Obnovili kužno znamenje T. T. V Podgorju pri Letušu v Občini Braslovče je bila zadnjo soboto junija krajša slovesnost, na kateri so namenu predali javno razsvetljavo in obnovljeno kužno znamenje. Na slovesnosti se je Igor Kotnik, član sveta Krajevnega odbora Letuš, ki je vodil delo pri obnovi in v njej aktivno sodeloval, zahvalil Občini Braslovče in krajanom Podgorja za pomoč pri delu in razumevanje. Tudi župan Občine Braslovče Tomaž Žohar in podžupanja Urška Hozjan sta izrekla nekaj spodbudnih besed ob obnovi kužnega znamenja in postavitvi 14 luči javne razsvetljave. Besede zahvale je sodelujočim posvetil tudi predsednik KO Letuš Tomaž Pevec, blagoslov pa je opravil župnik iz Braslovč msgr. Milan Gosak. Sledilo je družabno srečanje. S slovesnosti ob kužnem znamenju. »Kdaj so znamenje pozidali, ni točno znano. V Braslovčah in okolici je močno razsajala kuga ali črna smrt v letih 1644 do leta 1646 in se je nato še nekajkrat ponovila. Enkrat v tem času so verjetno pozidali tudi znamenje. Tako je staro več kot 350 let. Niti v ljudskem izročilu ni ohranjen vzrok postavitve, zato se ne ve, ali so znamenje pozidali pri grobu za kugo umrlih ali v zahvalo za srečno preživeto epidemijo kuge v Podgorju pri Letušu«, je v knjigi Sakralni spomeniki na območju občine Braslovče, zapisal zgodovinar Franca Kralja. križanka / PO DOLINI ŠT. 8 I avgust 2020 27 Nagradna križanka BRGLEZ Pokrovitelj križanke v avgustu je podjetje Brglez, d. o. o.. Rešitve križanke (samo geslo) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo UTRIP Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, do vključno 15. 9. 2020 ODELO ZAPOSLUJE Na lokaciji v Preboldu v svoj kolektiv vabimo: Rešitev križanke iz junijske križanke: SLADKO-OSVEŽILNO-IN-ZABAVNO. Nagrajenci: 1. Zinka Vrabič, Studence 31 b, Žalec; 2. Alojzija Lozinške, Topovlje 23, Braslovče; 3. Danica Cokan, Gotovlje 96 a, Žalec. Nagrajenci bodo o prevzemu nagrad obveščeni s strani Brglez, d. o. o., Vransko 17, Vransko. Vrednost nagrad je 21 €, 13 € in 8 €. VABI K VPISU V ŠTUDIJSKO LETO 2020/2021 V novem študijskem letu se nam lahko pridružite v naslednjih izobraževalnih programih-krožkih: (zaposlitev ali študentsko delo za daljši čas) - Organiziran je avtobusni prevoz na relaciji Hrastnik-Trbovlje-Prebold ter Velenje-Šoštanj-Letuš-Prebold. K vpisu v naše programe vas prijazno vabimo od septembra dalje ob torkih in petkih med 8. in 12. uro na sedežu društva Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec, Savinjske čete 4 v Žalcu (Bergmanova vila, zraven občinske stavbe). Za vse informacije smo vam dosegljivi tudi po telefonu 03/713 68 80. 1. DELAVCE V PROIZVODNJI 2. SKLADIŠČNE DELAVCE angleščina, italijanščina, francoščina, nemščina, ruščina računalniški krožek; uporaba pametnih naprav (začetni in nadaljevalni) pomoč pri uporabi novosti digitalizacije (v zdravstvu, javni upravi, davki …) spoznavanje kulturne dediščine komunikacija za boljše medsebojne odnose s spodbujanjem bralne kulture fotografski krožek in likovni krožek krojenje in šivanje ter oblikovanje tekstila – patchwork ohranjanje kulturne dediščine naših babic – ročna dela Deteljica ohranjanje glasbene dediščine – godba veteranov urejanje in varstvo okolja; zeliščarstvo, narava in zdravje; biovrtnarjenje urjenje spomina ples, joga, taj-či, telovadba, pilates in fitnes Prijazno vabljeni v našo zakladnico znanja k izobraževanju in druženju! Več informacij o razpisanih pogojih si lahko ogledate na www.odelo.si Prijave in informacije: E-mail: zaposlitev@odelo.si Telefon: (03) 703 46 47 (03) 703 45 86 www.odelo.si Utrip Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec. Naslov uredništva: Šlandrov trg 25, Žalec (v Savinovi hiši); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: utrip@zkst-zalec.si. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Bina Plaznik, Tone Tavčar; tajnica: Karmen Güldenberg; lektoriranje: Lidija Koceli; oblikovanje: Lea Gorenšek s. p., priprava in prelom: Grafex, d. o. o., Izlake; tisk: Salomon, d. o. o. Naklada: 11.900 izvodov. Cena časopisa je 1,46 EUR z 5 % DDV. Poslovni čas uredništva je od torka do petka (razen srede) od 11. do 13. ure in srede od 13. do 17. ure. Časopis odkupujejo za svoja gospodinjstva občine Žalec, Braslovče, Prebold in Tabor. Utrip Savinjske doline je mogoče kupiti v trgovinah Brglez na Vranskem in Davidov Hram v Andražu nad Polzelo in na sedežu uredništva. Besedila za rubriko Pisma bralcev ne smejo presegati 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da prispejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Če se pošiljatelj ne strinja s skrajšanjem, potem objava ni mogoča. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter opremljena z naslovom in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Besedil, ki so žaljiva in so kakorkoli v neskladju z veljavno zakonodajo, ne bomo objavili. Uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih obvestil in besedil. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. 28 živimo z naravo ŠT. 8 I avgust 2020 Pri Kotarjevih ostali brez hleva Darko Naraglav Ponovno so se izkazali gasilci in policisti, pa tudi Dolinarjevi iz Migojnic, ki v svojem hlevu skrbijo za Kotarjeve krave. V petek, 17. julija, je nekaj po šesti uri zvečer zagorelo gospodarsko poslopje s hlevom na izletniški kmetiji Kotar v Pongracu v Krajevni skupnosti Griže. Kot bi usoda hotela biti ironična, so domači gasilci PGD Griže in gasilci PGD Matke le dober mesec prej na tej kmetiji izvedli gasilsko vajo. Tokrat je bilo treba gasiti zares in reševati, kar se je ob uničujočih ognjenih zubljih še dalo. V hlevu je bilo 13 glav živine, nad hlevom in poleg njega pa še precej bal sena. Nekaj jih je zgorelo, ostale pa so bile poškodovane od dima in vode. Po podatkih gasilcev je bilo na intervenciji 78 gasilcev iz šestih gasilskih društev. Poleg domačega gasilskega društva še gasilci PGD Matke, Zabukovica, Šešče, Vrbje, Žalec in Gotovlje. O požaru in posledicah nam je Anka Krašovec povedala: »Nenadoma smo opazili dim, ki se je začel valiti s strehe nad hlevom. Takoj smo poklicali 112 in prijavili požar ter začeli sami gasiti z gasilnimi aparati ter spravljati živino iz hleva. Pri tem so nam hitro priskočili na pomoč sosedje, za kar smo jim zelo hvaležni, saj nam brez njih ne bi uspeli spraviti vse živine iz hleva. Zelo hitro so se na prizorišče požara pripeljali domači gasilci, za njimi pa še ostala gasilska društva, ki so se vklju- Pri čiščenju pogorišča so pomagali tudi sosedje, prej pa so se izkazali gasilci. čila v gašenje. Požar so omejili oziroma pogasili ter rešili tisto, kar se je rešiti dalo. Po končani intervenciji je bila čez noč in naslednji dan do 12. ure na prizorišču še gasilska straža, saj sta seno in tramovje občasno še zagorela. Na prizorišču pa sta bili tudi policista, ki sta nas z lepo besedo in razumevanjem znala pomiriti.« V tem trenutku še ne vedo, kako naprej. Verjetno bo najbolje vse skupaj podreti in zgraditi nov hlev ter vse ostalo, kar sodi zraven. V hlevu je bilo sicer prostora za 40 glav živine, že nekaj let pa imajo le krave dojilje in mleka več ne oddajajo v prodajo, zato bodo temu primerno verjetno zgradili manjši objekt. Njihova kmetija je srednje velika, imajo 24 hektarjev zemlje skupaj z gozdom. Kar precej zemlje pa so do lanskega leta imeli tudi v najemu. »Skoraj deset let se ukvarjamo z dopolnilno dejavnostjo kot izletniška kmetija, kar je sedaj naša prioriteta. Skorajda ni dneva, ko ne bi imeli gostov. Izjema je letošnji »koronačas«, ko zaradi ukrepov NIJZ-a tega ne moramo opravljati v običajnem obsegu. Posebej zasedeni so vikendi. Tudi v soboto smo imeli naročeno skupino. Kljub nesreči, ki nas je doletela, in žalosti v srcu smo za goste poskrbeli, kot smo bili dogovorjeni. Anka in Joži se zavedata svojega poslanstva, zato bosta skupaj z ostalimi člani družine ostala na svoji poti. Anka ob tem dodaja: »Če se gremo turizem, potem moramo imeti tudi hlev in živali, saj pravega turizma na kmetiji brez tega ne more biti, tako da je potreba po novem hlevu več kot očitna in nujna. Našo živino je v svoj hlev do nadaljnjega sprejela družina Dolinar iz Migojnic, doma smo obdržali le tri krave, ki so bile tik pred telitvijo. Za ostalih deset sedaj skrbijo Dolinarjevi, za kar smo jih neznansko hvaležni. Ne predstavljam si, kako bi bilo brez takšnih sosedov, prijateljev, gasilcev in ostalih, ki so nam pomagali ob tej nesreči. Vsem se iskreno zahvaljujem.« Savinjski vinogradniki so praznovali Spoznavanje zelišč T. Tavčar D. Naraglav V minulem mesecu so v Medgeneracijskem centru Prebold poleg aktivnosti na svojem vrtu pripravili tudi poučen ogled njive z zelišči Jerneje Florjanc iz Latkove vasi. Njiva, ki so si jo z zanimanjem ogledale udeleženke srečanja, je sicer del družinskega posestva Zeliščnica, ki ga imajo v vzhodnih Halozah, površine za vzgojo rastlin in njihovo uporabo pa imajo tudi na Ptuju. »Včasih je to obdelovanje površin na več krajih povezano z večjimi izzivi pri organizaciji dela, so pa zato naše rastline in semena dobro prilagojena za rast v širši slovenski regiji,« je glede tega ob obisku povedala Jerneja Florjanc, ter nadaljevala: »Kmetujemo po načelih permakulture in biodinamike ter tako uresničujemo idejo o trajnostnem razvoju kulturne krajine. Na našem posestvu v Halozah si lahko ogledate različne tehnike urejanja kulturne krajine (gomilaste, visoke grede, grede na paletah, grede iz kartona, terase ...), trajne ekoremediacijske rešitve (odvodovanje, zbiralniki vode, rastlinska čis- Pogorišče ob obisku kriminalistov tilna naprava), različne vrste trajnostne pridelave vrtnin, poljščin in zelišč, pridelavo svetlobne korenine, star visokodebelni travniški sadovnjak, vinograd ter eno izmed starejših preš v Evropi. Na posestvu živijo redke vrste ptic (srakoperji) in metuljev (mravljiščarji). Zaradi posebne mikroklime, lege in sestave tal tu prevladujejo polnaravna suha travišča, na katerih rastejo redke samonikle rastline iz rodu orhidej (kukavice, mačja ušesa), trav (pokončna stoklasa), klinčkov oz. nageljnov, zato je del posestva vključen v Naturo 2000,« je na kratko predstavila njihovo kmetijo Jerneja, nato pa so se udeleženke iz medgeneracijskega centra na čelu s Klavdijo Jelen prepustile spoznavanju zelišč. Lahko so ugotovile, da imajo nekatera zelišča tudi na svojem vrtu, čeprav so mislile, da je plevel, kot je to na primer tolščak ali portulak (Portulaca oler- Jerneja Florjanc med predstavljanjem zelišč v Latkovi vasi cea), ki se divje razrašča na obdelanih in na neobdelanih površinah. Ima pa zelo zdravilne lastnosti. Med drugim znižuje krvni tlak in holesterol, izboljšuje krvni obtok, deluje protibolečinsko, blaži vnetja, krepi imunski sistem, izboljša vid, krepi spomin … Bogat je z vitamini A, B, in C, z magnezijem, kalcijem, železom, kalijem, fosforjem, manganom in drugimi rudninskimi snovmi, ima pa tudi koristne maščobe omega 3. Uporablja se na različne načine, kot čaj ali pa dodatek solatam. »To njivo smo kupili pred letom dni in je prav tako namenjena vzgoji zelišč ter ohranjanju redkih vrst rastlin. Trenutno raste na njej preko 50 vrst zelišč in drugih rastlin, obiskovalci pa si lahko ogledajo tudi semensko banko. Tudi ta njivska površina pa je med drugim namenjena vzgoji rastlin za izdelavo biodinamičnih kompostnih preparatov za lastne potrebe in potrebe društva Ajda, v katerem sem aktivna predvsem v semenarski sekciji. Hkrati je to testna površina za preverjanje učinkovitosti tretiranja površin s homeopatskimi pripravki. Trenutno preizkušamo učinkovitost preparata za njivske pleveli. Iz zelišč izdelujemo predvsem mazila, mila, zeliščne soli, tinkture in čaje. Spomladi in poleti vzgajamo tudi sadike zelišč in vrtnin. Po predhodnem dogovoru je možna tudi izvedba delavnic (tradicionalni postopki izdelave zeliščnih izdelkov) ali specifičnih predavanj s poudarkom na pridelavi in predelavi zelišč, pridelavi vrtnin, poljščin, izdelavi pripravkov za nego rastlin, semenarjenju …« je še povedala Florjančeva. V pokušino ponudili 14 odličnih vin domačih vinogradnikov. Tako so vinogradniki nazdravili uspehu ... Praznik vina, ki so ga člani društva savinjskih vinogradnikov pripravili v dvorani KUD Svoboda v Grižah, so praznovali 2. julija. Udeležence je pozdravil podžupan Občine Žalec Marjan Vodeb, ki je čestital članom društva za ves trud, ki prinaša tudi uspehe pri pridelavi vina in prepoznavnosti naših vinogradnikov. Predsednik društva Silvo Marič je poudaril, da so savinjski vinogradniki tudi lani pridelali odlična vina, ki dosegajo visoke ocene ne samo na društvenem ocenjevanju, ampak tudi na ocenjevanju letnika vinorodne dežele Podravje v Mariboru. V nadaljevanju so ob vodeni degustaciji specialista za vinogradništvo in vinarstvo Radojka Pelengiča ponudili v pokušino 14 odličnih vin, in sicer: bio penino Romana in »zweigelt« Silva Mariča, modro frankinjo Vilija Vengusta, laški in renski rizlinga Adolfa Sevčnikarja, zeleni silvanec in beli pinot Jožeta Drameta, kerner Martina Kodreta in Rudija Trobiša, renski rizling družine Krašovec, sivi pinot Aleša Božjaka, sauvignon Slavka Pižorna in rumeni muškat Emila Medveška. Na prireditvi so podelili zlate in srebrne diplome za vina, ocenjena na društvenem ocenjevanju. Zlate diplome so prejeli: Aleš Božijak za belo vino zvrst in sivi pinot, Martin Kodre za kerner, Rudi Trobiš za kerner, Rudi Divjak in Vili Vengust, Silvo Marič za bio modro frankinjo, bio chardonnay in bio penino Romana, Slavko Pižorn za modro frankinjo, kerner in sauvignon, Jože Drame za zeleni silvanec, Turistična kmetija Mlinar za chardonnay, Krašovčevi za chardonnay, renski rizling in rumeni muškat, Emil Medvešek za rumeni muškat in Adolf Sevčnikar za renski rizling. Prireditev je povezoval David Sopotnik, vinske napitnice pa sta zaigrala in zapela Viki Ašič in Andrej Bremec. KRONIKA / informacije ŠT. 8 I avgust 2020 Prvi digitalni nagrobnik T. Tavčar Poleg poljubnega števila fotografij in besedila o pokojniku si je na digitalnem nagrobniku mogoče ogledati tudi video posnetek, na daljavo prižgati virtualno svečo ali položiti virtualno cvetje. Na novem delu pokopališča v Žalcu od sredine julija stoji prvi serijsko izdelan digitalni nagrobnik. Kupila sta ga starša za lani umrlega sina, ki se je navduševal nad sodobno tehnologijo. Ta med drugim omogoča, da tudi nagrobniki o pokojnem povedo več, kot so doslej. Potem, ko se nekdo približa nagrobniku, se namreč na ekranu pokažejo besedilo in fotografije, ki pripovedujejo življenjsko zgodbo pokojnika. Inovativni digitalni nagrobnik je kombinacija slovenske ideje in že znane tehnologije. Leta 2017 je bil na mariborskem pobreškem pokopališču predstavljen »v garaži« izdelan prototip prvega digitalnega nagrobnika, ki je bil takrat postavljen izmišljeni osebi. Žalski digitalni nagrobnik pa je, kot rečeno, prvi, ki ga je stranka tudi dejansko kupila. Prvi interaktivni digitalni spomenik na svetu je že od leta 2017 v spominskem parku generala Rudolfa Maistra v Melju v Mariboru. »Digitalna doba je slednjič našla pot tudi na pokopališča, ki so nekako ostajala v kameni dobi, če lahko karikiram. Nove tehnologije omogočajo nove možnosti uporabe tudi na pokopališčih, tako za posamezne grobove kot za žarne zidove. Poleg poljubnega števila fotografij in dolžine besedila si je na digitalnem nagrobniku mogoče ogledati tudi video posnetek, na daljavo prižgati virtualno svečo ali položiti virtualno cvetje, možni so hologrami in še bi lahko naštevali,« je povedal »oče projekta« Sašo Radovanovič, direktor mariborskega podjetja Bio Energija. Ko bodo tudi majhne sončne celice cenovno dostopnejše, bodo digitalni nagrobniki lahko napajani na solarno energijo, do takrat pa je za napajanje potrebna elektrika. Na pokopališču v Žalcu so prepoznali inovativnost in potencial digitalnih nagrobnikov, zato so šli stranki tako na roko, da so v nekaj mesecih uredili dodatni del pokopališča in na njem napeljali električno omrežje. Ko zvonovi zapojo, ko poti več ni … ste zvezdica na nebu, ki žari! (Marjana) 29 Si kot sonce življenja sijal, za vse svoje ljubezen razdal, zdaj si kot zvezda svetleča, naj ti v nebesih dana bo sreča. V SPOMIN V SPOMIN Pred 10. leti se je poslovil naš dragi BRANKO PEČNIK, ALJAŽU GERŠAKU iz Žalca Nosimo te v srcih, v nas naprej živiš, tudi ti nikoli nas ne izgubiš. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Tvoji najdražji pred 6. leti draga SILVA PEČNIK Spomin na tebe v naših srcih bo živel, saj veliko ljubezni si za nas imel. Sonce si, ki nas grelo bo močno v dneh, ko te pogrešali bomo zelo … in pred 25. leti dragi FRANC PEČNIK Ostajajo vedno z nami. Žena in snaha Marjana z družino ter sin in brat Bojan z družino ZAHVALA Z bolečino v srcih sporočamo, da nas je za vedno zapustil naš dragi mož in oče JOŽEF MRAK iz Žalca, Bevkova ul. 7 (21. 7. 1953–14. 8. 2020) MALI OGLASI PRAZNJENJE, ČIŠČENJE stanovanj, hiš, garaž in poslovnih objektov. Odvoz kosovnih odpadkov. Info.: 031 768 870 PEDIKURA - medicinska ali estetska. Tudi na domu! Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s. p. Info.: 031 746 700, 041 746 700 Iskreno smo hvaležni sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsak objem in izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče in denarni prispevek. Iskrena hvala župniku Vladu Bizjaku za lepo opravljen obred, Godbi Zabukovica za močan nastop, g. Dušanu Banku za zelo lep in čuteč govor, pogrebni službi Ropotar za celotno organizacijo in JKP Žalec. Še enkrat hvala vsem, ki ste našemu Jožetu lepšali življenje, mu delali dobro in ga s takšnimi mislimi pospremili k zasluženemu počitku. Žalujoči vsi njegovi najdražji Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je. BUKOVA DRVA, razžagana na 33 cm, PRODAM. Cena »klaftre« 280 €, možna tudi dostava. Info.: 031 786 975 NUDIM NEGO, POMOČ IN PEDIKURO na domu. Info.: 041 821 218 (Mateja) Prodam SENO V KOCKAH (2 €) ali v OKROGLIH BALAH (30 €). Info.: 031 786 975 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta MIROSLAVA GRUŠOVNIKA (1937–2020) ANGLEŠČINA + FOTOGRAFIJA Info.: FB BELLARAY MASAŽE (klasična, terapevtska, športna, ročna limfna), maderoterapija, sprostitveni tretmaji, pedikura, permanentno lakiranje in gel nohti. Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) Prvi digitalni nagrobnik na novem delu žalskega pokopališča Tiho je živela, tiho je odšla … ZAHVALA V 92. letu nas je zapustila ljuba teta JOŽEFA ROJNIK Glinje 5, Braslovče Iskrena hvala vsem, ki ste se prišli pokloniti v njen spomin in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Jani in Neža Nudim UREJANJE OKOLICE, obrezovanje grmovnic, košnjo trave in kombi prevoze. Info.: 070 831 851 PODIRANJE in OBŽAGOVANJE DREVES na težje dostopnih mestih in tudi v strnjenih naseljih – odvoz. Info.: 031 786 975 Prodam suha BUKOVA DRVA, razžagana na 33 cm, z možnostjo dostave na dom. Cena »klaftre« 280 €. Info.: 041 522 560 PRODAM GRADBENO PARCELO, v velikosti 16 x 10 metrov, na lokaciji Loke 7 v Občini Tabor. Cena po dogovoru. Info.: 070 641 821 IŠČEM ŽENSKO, do 50 let za družbo na kmetiji. Možnost tudi stanovanja. Info.: 070 641 821 V8 MOBILNA AVTOPRALNICA Damjan Perme s. p. Info.: 031 682 344 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste darovali cvetje in sveče in ga pospremili na zadnji poti. V naših srcih bo živel naprej. Vsi njegovi Takrat, ko odšel bom na pot brez vrnitve, vas prosim vse, ki boste ostali, da ne bi v škatlico čudno me dali. Posujte pepel tja med trate, med rože, posujte na sončni ga senožeti. V tratah in rožah želim še naprej in dalje živeti … (J. Medvešek) ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega NACA DVORNIKA se iskreno zahvaljujemo PD Celje (ZZZV), ki so bili v trenutku minljivosti ob njem, PD Šempeter za besede ob slovesu, sosedom iz Sončne ulice, prijateljem in znancem za vse tople misli in za lepe spomine. Hvala župniku g. Mirku Škofleku, pogrebni službi Ropotar ter reševalni službi s Koroške. Naj lepe misli spremljajo njegov spomin. Marička, Uroš z Marto, Mitja s Sergejo, vnukinje Nejka, Tina, Taja, Ema, Urša ter sestri Marjana in Silva 30 KRONIKA Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep kot zvezde na nebu. (T. Pavček) V SPOMIN FRANCU MALIJU (8. 11. 1940–2. 9. 2010) Minevajo dnevi, meseci, leta … Dragi, vedno si z nami v naših srcih, mislih, sanjah, spominih. Tiho nas spremljaš skozi naša življenja. Ljubezen je večna. Žena Iva, hči Barbara, sin Mitja z družino ŠT. 8 I avgust 2020 POGREBNE STORITVE IN CVETLIČARNA ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter V vsakem izmed nas je nekaj več, več od vseh ljudi na svetu, na svetu, v katerem je živel, in kot lastovka na zadnjo pot odletel … ZAHVALA Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904 Mnogo prehitro, v 41. letu starosti, nas je zapustil naš predragi V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan iz Ločice ob Savinji, Prečna ul. 9, Polzela Srce vajino je zastalo, zvon v slovo vama je zapel. Misel na vaju bo ostala, spomin na vaju večno bo živel. PETER PLOHL Njegovo slovo je prineslo grenko bolečino in praznino, vendar se zavedamo, da v težkih trenutkih nismo bili sami. Zato smo iskreno hvaležni sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, sodelavcem in vsem, ki ste nam bili v veliko pomoč, tolažbo in oporo. Hvala za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče, za sv. maše in ostale pozornosti. Hvala g. župniku, pevcem, govornici, trobentaču, pogrebni službi Ropotar in vsem, ki ste ga skupaj z nami pospremili na zadnji poti v prerani grob. Močno ga pogrešamo. Žalujoči: ati Toni z Betko in Matejo V SPOMIN MARIJI VASLE iz Založ 55, Polzela (5. 8. 1931–20. 7. 2019) Ko nekoga za vedno izgubiš, ko odnese s seboj del tebe, šele takrat se zaveš, da ga ljubiš bolj kot sebe … ALOJZU VASLETU V SPOMIN DANIJU RIBIČU (5. 2. 1983–19. 7. 2015) Vidimo tvoj obraz, slišimo tvoj glas, še korak nam je znan, ko sprašujemo se zaman … Zakaj te več ni? Le spomin še živi … Tega nobena razdalja ne zbledi, ker z nami potuješ vse dni … iz Založ 55, Polzela (12. 5. 1929–21. 8. 1990) Minilo je leto, odkar nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica in sestra Marija ter trideset let, odkar je od nas odšel dragi ati, stari ata in pradedek Alojz. Hvala vsem, ki se ju spominjate. Vsi njuni Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu. Žalujoči domači Eno leto že v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Ni ure, dneva in noči, povsod si z nami ti. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki hudo boli. Komu piše te besede, komu mar solza je, bolečine, čemu želje, upanje in vera, ko nazaj ne vrne vaju nihče, najina najdražja … ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi drage partnerke, mamice, hčerke in sestre MOJCE BREZNIKAR iz Orle vasi (26. 7. 1974–18. 6. 2020) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sošolcem in sodelavcem, posebno kolektivu METROB in direktorici ge. Metki Trobiš za izkazano srčno pomoč, vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam nesebično pomagali in namenjali izraze sožalja, tudi pogrebni službi Ropotar. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo skupaj z nami pospremili na njeni prerani zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej prijazna hvala. Žalujoči: vsi njeni, ki jo bomo zelo pogrešali. V SPOMIN RAJKU VELERJU (18. 4. 1977–9. 5. 2002) V SPOMIN Mineva eno leto, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož in dedi JOŽE LEBIČ (29. 1. 1953–29. 7. 2019) in DAMJANU VELERJU (28. 8. 1973–28. 8. 2012) Topla in globoka zahvala vsem, ki jima posvetite trenutek spomina. Večno vajina mami in ati Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče. Žena Danica, Mojca in Nataša z družinama ZAHVALA V torek, 14. julija 2020, smo se v družinskem krogu poslovili od JOŽETA PLANINŠKA Trdo si garal, da bi nam boljše življenje dal. iz Šempetra Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami v dneh žalosti. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, izrečeno sožalje. Žalujoči vsi njegovi Mama je sreča, mama je sonce, ki nikoli ne zaide. Tudi ko je več ni, včasih čisto potiho v naše sanje pride. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta, brata in strica ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljene mame, babice, tašče, sestre in tete MARJANE VIPOTNIK iz Gotovelj 111 c (19. 2. 1941–27. 7. 2020 smo iz srca hvaležni vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem za izraze sožalja, izkazano pomoč, drobne pozornosti, za darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala vsem, ki so se trudili za njeno zdravje, posebej oddelku za žilne bolezni Bolnišnice Trbovlje. Hvala tudi govorniku in pevcem Oljke, g. župniku, pogrebni službi Ropotar in vsem, ki ste jo skupaj z nami pospremili na njeni zadnji poti do groba. Zelo jo pogrešamo. Žalujoči vsi njeni ŠTEFANA GRDJANA iz Orle vasi (14. 11. 1936–13. 6. 2020) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja in darovane sveče, za svete maše ter darove za cerkev. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: sin Bojan z družino Zahvale za junijsko številko Utripa sprejemamo do petka, 18. septembra 2020, oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI, na utrip@zkst-zalec.si in telefon 03/712 12 80. Ko pridem domov, ni več luči, vrata so zaklenjena, tebe, draga mama, ni … Za vedno zaprla si trudne oči, odšla si, a v naših srcih te nič ne nadomesti. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame VERONIKE ROŠER, roj. BOŽIČ iz Šempetra (26. 2. 1930–19. 6. 2020) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja. Posebna zahvala osebju Splošne bolnišnice Celje, oddelku infekcije in travmatologije in sosedi Štefki za nesebično pomoč. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, gospodu župniku, pevcem in pogrebni službi Ropotar. V neizmerni žalosti … Žalujoči vsi njeni kronika ŠT. 8 I avgust 2020 Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) 31 Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, mirno si zaspal, odšel si, med nami te več ni, a v naših srcih te nič ne nadomesti. GSM: 041 536 408 GSM: 041 672 115 ZAHVALA ob nenadomestljivi izgubi drage mame, sestre, stare mame, prababice, tašče in tete MARIJE RIZMAL E-mail: morana.steblovnik@siol.net Aleksander Steblovnik s. p. Parižlje 11/c, Braslovče Tel.: 03/700 06 40 Šlandrov trg 42, Žalec Tel.: 03/571 73 00 iz Grč (31. 1. 1934–28. 7. 2020) ZAHVALA Žalostno sporočamo, da je v 75. letu odšel naš dragi mož, oče in dedi JOŽE ČEBULAR iz Ložnice pri Žalcu Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste nam stali ob strani in nam pomagali. Od njega smo se poslovili v družinskem krogu, 28. marca 2020. Hvala patronažnim sestram in zdravnici za pomoč na domu in vsem, ki ste ga poznali in mu prižigate sveče. Vsi njeni Žena Katica z družino ZAHVALA Prazen dan je in dvorišče naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš. ZAHVALA V 77. letu nas je zapustil dragi oče, ata in pradedi FILIP BEŠKOVNIK ob boleči izgubi ljube žene, mame, stare mame, sestre, tašče, svakinje in tete MAGDALENE KRAŠOVIC – MAJDE se vsem, ki ste se poklonili njenemu spominu, darovali sveče, cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti, iskreno zahvaljujemo. Zahvala gospodu župniku Branku Zemljaku in gospodu župniku Janku Cigali za opravljen cerkveni obred, gospodu Zvonetu Štormanu za ganljiv in iskren govor, pogrebni službi Ropotar, pevcem, LD Žalec in trobentaču za odigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala. Zelo jo bomo pogrešali. Vsi njeni Glej, prihajam, da izpolnim tvojo voljo, Gospod. ZAHVALA V 89. letu starosti se je poslovil naš ljubi mož, oče, dedi, pradedi in tast iz Pongraca 155 JULIJ FLORJANC, dr. vet. med. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, cvetje in sveče. Posebna zahvala pogrebni službi Ropotar in pevcem za zapete pesmi. Hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in vsem, ki so se prišli poslovit v vežico slovesa, nam izrekli besede sočutja, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Zahvala naši družinski zdravnici gospe dr. Hrovatovi in sestri Baševi za skrbno nego. Zahvala tudi gospodu msgr. Gosaku za pogrebno sveto mašo. Hvala pogrebni službi Morana za skrbno opravljeno zadnje slovo. Tiho sedaj si odšel kot lepa misel, ki mine, in nam pusti le spomine. Žalujoči: vsi njeni Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal … Za njim žaluje žena Marija v imenu sorodstva. ZAHVALA JOŠKO – FONZA JORDAN Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si. (16. 3. 1934–13. 6. 2020) ZAHVALA V 77-letu je tiho odšla draga žena, mama, babica, prababica, sestra in teta JOŽEFA URANKAR Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vse izraze sočutja in sožalja, za cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Žena Romana Komu pišem te besede, komu mar solza je, bolečin, čemu želje, upanje in vera, ko nazaj ne vrne se nihče. Žalujoči vsi tvoji, ki te bomo neizmerno pogrešali. Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, dedija, tasta, zeta in svaka MIROSLAVA ROTARJA V SPOMIN Žalujoči: žena Marjana, hčere Polona, Alja in Tjaša z družinami, vnuki Tim-Jan, Pia, Žan-Luka, Tia, Taja-Lin, tašča Mimi in svak Darko Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se poslovili od njega in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečene izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala družini Bizjak in sosedi Romani za vso podporo v težkih trenutkih. Hvala tudi osebni zdravnici dr. Alenki Kobal in sestri Idi, osebju infekcijskega oddelka SB Celje ter Doma upokojencev Polzela, g. župniku Branku Zemljaku za opravljen obred, pevskemu zboru Gotovlje za odpete zadnje melodije in g. Banku za besede slovesa. Še posebej hvala častni četi PGD Gotovlje in predstavnikom ZŠAM Sp. Savinjske doline. Žalujoči vsi njegovi VINKU BABIČU (1945–2000) Mineva dvajseto leto, kar nas je zapustil. Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob. Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante) Vsi njegovi (26. 9. 1952–7. 7. 2020) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in z nami delili žalostne trenutke. Zahvaljujemo se vsem in vsakemu posebej za iskrene besede, izrečeno sožalje, stisk roke ter darovane sveče. Še posebej iskrena zahvala zdravstvenemu osebju nujne pomoči ZD Žalec in Celje za pomoč v njegovih zadnjih trenutkih življenja. Zahvala gospodu župniku Janku Ivančiču za lepo opravljen obred in poslovilni govor. Zahvala pogrebni službi Morana in še posebna zahvala gospe Idi, ki nam je v težkih trenutkih znala prisluhniti in stati ob strani. Hvala pevkam iz skupine MJAV za lepo odpete pesmi ob slovesu in gospodu za odigrano Tišino. Hvala tudi vsem, ki ga boste ohranili v svojem srcu in v lepem spominu. IGNAC PODKORITNIK (24. 1. 1939–5. 7. 2020) iz Braslovč (27. 2. 1943–25. 6. 2020) Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena ustna in pisna sožalja ter darovane sveče. Hvala pogrebni službi Ropotar in gospodu župniku za opravljen obred. Mama, hvala ti za vse. ZAHVALA NAGROBNI SPOMENIKI Kamnoseštvo Franc Kramar s.p. (prej Marjan Amon s.p.) iz Šmartnega v Rožni dolini vam nudi nagrobne spomenike po ugodnih cenah. Naročila na tel: 041 428 471 15 % gotovinski popust ZAHVALA ob izgubi drage mame, babice in prababice MATILDE – TILČI ŠARLAH Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovane sveče, cvetje, za svete maše ter za izrečena ustna in pisna sožalja. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sin Sašo z družino in hči Simona z družino ZANIMIVOSTI 32 ŠT. 8 I avgust 2020 Kolopark v Braslovčah T. T. Zakon je kot hoja v hribe T. T., L. K. Urška Šporin Pri osnovi šoli je Občina Braslovče v dveh poletnih mesecih zgradila kolopark, ki je prvi te vrste v Spodnji Savinjski dolini. Športni poligon bruto površine 997 kvadratnih metrov obsega asfaltno krožno stezo z ritmično povezanimi grbinami ter zavoji in zatravljeno okolico. Namenjen je vožnji s kolesi, rolkami, skiroji in ostalimi športnimi rekviziti na kolesih. Dela je opravilo podjetje Aliansa, zavod za ekstremne športe in glasbo, ocenjena vrednost del znaša 73.200 evrov. Slovesno odprtje koloparka bo 7. septembra. Kolesarji že pridno vadijo. Savinjske impresije na koloniji B. P. Rezka Arnuš slika po spominu, saj ima komaj 5-odstotni vid. Do tega petka, 28. avgusta, bodo v avli Doma II. slovenskega dela Žalec na ogled dela, ustvarjena na četrti Likovni koloni- ji Zeleno zlato, ki je potekala od 20. do 22. avgusta v Dvorcu Novo Celje pri Žalcu v organizaciji JSKD Žalec, ZKŠT Žalec in likov- ne sekcije Kulturno umetniškega društva Žalec. Letošnja tema ustvarjanja je bila Savinjske impresije, zasledovalo pa jo je 42 ustvarjalcev iz različnih koncev Slovenije. Mentor kolonije mag. Uroš Potočnik je povedal, da je bil odziv ustvarjalcev glede na razmere zelo presenetljiv, vzdušje pa pozitivno. Udeleženka kolonije Rezka Arnuš iz Dolenjskih Toplic je povedala, da že tretjič sodeluje na koloniji in se v Žalcu počuti odlično. Posebej je pohvalila mentorja Uroša Potočnika, ki je po njenih besedah: »Prekrasen, odličen, nepozaben mentor. Hodim okrog in jih srečam mnogo. Uroš hodi od enega do drugega, se trudi, pomaga vsem, zelo racionalno, ne ukvarja se z enim preveč.« Sama riše za hobi, vendar se ji vid zelo slabša, ima komaj 5-odstotni vid in slika povsem po spominu. Otok belih hortenzij Naj bosta Aleks in Kristina srečna, tudi ko se bosta spustila in ne bo več svetil sončni vzhod. Kdor spremlja našega poslanca Aleksandra Reberška z Vranskega, ve, da je zelo aktiven, pa naj bo v njegovi trenutni službi v parlamentu, na humanitarnem področju, pa tudi zasebno. Končno pa je našel čas tudi za usodni »da« in dokazal, da korona ni ovira za kronanje ljubezni. V petek, 14. avgusta, sta se v cerkvi sv. Mihaela na Vranskem poročila z Vranšanko Kristino Bogataj. Cerkveni obred je opravil domači župnik Jože Turinek. Savinjsko poroko so krasili hmelj in svatje, ki so se veselili skupaj z mladoporočencema. A to še ni vse. »Nisva imela ohceti, sva pa imela kaj drugega,« je ob tem povedal Aleksander. In to zares kaj drugega. Na poročno medeno pot sta se podala kar peš na dvatisočaka Ojstrico (2.350 m) in na samem vrhu posnela poročne fotografije, ki jih gotovo ne premore vsak. No, Aleksander si je oprtal »malo« večji nahrbtnik, vanj zložil razkošno poročno krinolino, svojo svečano obleko in fotografsko opremo ter se odpravil na vrh s svojo izbranko. Kavalirsko, Kristina je nosila le vodo. Kaj pravite na sončni vzhod na vrhu dvatisočaka v poročnih oblekah? Ostre kose, mrzle rose … B. P. T. T. Verz v naslovu velja tudi za brata, 8-letnega Urbana in 7-letnega Jakoba iz Založ pri Polzeli, ki jima je oče Robi pred časom kupil kosi. Ne gre za igrački, gre za čisto pravi kosi, s katerima sedaj že pridno vadi- Polje belih hortenzij na krožišču poleg prometne ureditve »umirja« promet in voznike. Poleti je ljubitelje cvetja in nasadov na krožišču v Braslovčah prijetno razvajalo polje belih hortenzij. Otok s hortenzijami na krožišču pri gostilni Kozel je zasnoval in uredil domačin Janez Štusej, inženir gradbeništva in ekolog, so povedali na Občini Braslovče. Štusej je povedal, da je bila osnovna ideja ureditve otoka čim manj elementov, vsi so avtohtoni, vzeti iz našega okolja. Za osnovo so skale in kamnine iz Savinje ter trije elementi posameznih letnih časov: pozimi kraljujejo zeleni borovci, poleti cvetijo bele hortenzije, jeseni pa izstopi resa, ki cveti vse do sredine aprila. Pomembno je, da je potrebno minimalno vzdrževanje. Cvetove hortenzij je potrebno porezati in rastline pognojiti, da zrastejo v vsej svoji veličini. Urban in Jakob med košnjo ta, da bosta očetu in dedku čim prej v pomoč. Še posebej zato, ker je njihova majhna kmetija prislonjena v breg in je potrebno obvladati še kakšno veščino zraven, da bosta čez nekaj let prava mojstra kose.