Obzaključkul936.leta Preteklo leto je za slovensko učiteljstvo v več ozirih izredno poučno. Ne bilo bi pametno, korakati mimo teh izkušenj s suvereno gesto mirne vesti ter se tolažiti s ponosnim izrekom: »Pustimo jih, naj lajajo, dokaz je to, da jahamo.« To bi ne bila realna politika, marveč neki romantičen solipsizem, ki bi se hotel prepričati o upravičeni naši borbi, ki bi želel presoditi naše razmerje do naroda in njegove kulture. Glede nas samih, stališča naše organizacije in namenov, ki jih zasledujemo, nimamo nič skrivati. Z mirno vestjo odkrijemo lahko vsak čas svoje karte. Načela naše organizacije so odprta knjiga, v pogled vsakomur, ki bi se hotel prepričati o našem razmerju do naroda in njegove kulture. Dobro se zavedamo dolžnosti, ki jih imamo napram narodu, v katerem delamo in za katerega se trudimo. Ni nam neznano, v kakšnih razmerah živi to naše ljudstvo in niti v sanjah isi ne dovoljujemo, hoditi z zaprtimi očmi in zakrknjenimi srci mimo bednih domov tega Ijudstva, katerega sinovi smo in od kogar se ne bomo okrenili tudi v trenutkih, ko bi nam ta narod radi kogarkoli lučal krivične očitke v obraz. Svoje stapovske organizacije ne bomo nikdar uporabljali proti koristim slovenskega naroda, ker parasiti nismo bili nikoli. Naš narodni račun ni pasiven, kljub raznim poizkusom, falsificirati bilanco našega dela. Mogoče bi bilo tu pa tam podvomiti nad delom kakega posameznika izmed našega stanu, naše koiektivno hotenje je pa vzvišeno nad vsakim sumničenjem ter pripravljeno, podvreči se vsaki objektivni kritiki, ki bi izhajala s stališča splošnih narodnih interesov. Delo za narod nam ni fraza, ampak dcjstvo; dejstvo, ki izčrpava naše telesne in duševne sile vse poslej, od kadar smo zaradi narodne in ne svoje potrebe stopili kot stan na diferencirano pozorišče novega narodnega občestva. '»- ¦¦ J.^:<-.:- -i^ •>.¦'.';*'* <'.-*'¦/. :•-.:- '*?' ..'¦'- ¦? > :#! .'.. r; .-. ¦¦ \ .-.¦.¦¦¦ '¦??,'? ¦*.'**' ¦¦¦ • V , __ \-k' ¦'¦V '» *¦' '•¦ 't\ : ¦ ¦ • . • ._, ¦%>-.¦ -Si.:»-i Vse te ugotovitve nam pa nikakor ne smejo zasenčiti pogleda na dejanski naš položaj. Kakor rečeno, je bilo za nas leto, ki je ravnokar za vselej zašlo, izredno bogato na spoznanjih, pekočih in bolečih, a za to nič manj resničnih in poučnih. Bilo je leto, ki je prineslo dokajšnji prispevek k nadaljnji proletarizaciji našega stanu. Kljub povišanju cen skoroda vseb najnujnejših življenjskih potrebščin je ostala uredba o regulaciji draginjskih doklad še nadalje v vsem svojem obsegu v veljavi. Naš življenjski 6tandard se je znižal, ž njim vred naš optimizem, ki bi moral biti sicer izhodišče slehernega vzgojnega akta. Naša organizacija si je postavila prav v preteklem letu kot najbistvenejši smoter svojega prizadevanja, prepričati javnost v brezpogojni potrebi učiteljske stalnosti na službenem mestu. Izčrpna argumentacija tega našega postulata je pokazala, da tej zahtevi ni iskati korena v kakem ozkosrčnem stanovskem egoizmu, am pak jo bo morala vsaka demokratično upravljena družba postaviti na prvo mesto svojega kulturnega programa. '•_. ¦.':: -:\ z iw ¦.¦¦>¦¦ "-: 'ji :»».•'_.• .<;'& -. '¦¦¦>¦_ ¦-. _ •_•> -. ¦¦¦¦ *?'¦ i~\ ->r..-j -r-:¦¦-..: i.' '"-'* '< Uk '•.'v, './^:. '.- V".< Nasprotno celo: družba, ki absorbira že desetletja vse naše sile, kateri smo skušali dati najboljše, kar premoremo, ni ugovarjala. ampak z aplavzom spremljala naš in svoj poraz. Osemnajst let narodne svobode nam ni dalo naše življenjske, slovensko-domorodne šole. Tudi zadnje leto nas ni približalo niti za korak k temu smotru. Oddaljili smo se celo od njega, saj nam je prineslo rekord preko dve sto nezasedenih učiteljskih mest, kljub temu, da milo prosi skora.j sedem sto brezposelnih učiteljskih abiturientov za košček kruha, ki bi bil obenem duševni kruh našega. kulture lačnega naroda. To so bile zahteve našega stanu! Res je, našega stanu! A vemo predobro, da te zahteve ne kolidirajo z zahtevami naroda, na katerega se obračamo. In vendar je bilo mogoče stigmatizirati jih kot stanovski partikularizem. Nismo bili deležni ljudske solidarnosti, da še več celo, niti celokupen naš stan, čeprav skupno organiziran, ni nastopil s tisto skupno voljo, ki bi nedvomno pokazala, da je slovensko učiteljstvo doseglo že ono zrelost, ki bi ga mogla postaviti na prvo mesto kulturnih činiteljev. Vse žalostne izkušnje, ki so primorale slovensko učiteljstvo, strniti se v skupno organizacijo, ne morejo še vedno preprečiti sličnih peripetij. To je najbridkejši nauk preteklega leta, a je mogoče tudi prst božji, namig zgodovii*ske nuje. Tudi ta kelih se mora izpiti — vsaj tu ne smemo izgubiti optimizma, kajti nujnost mora končno zmagati. + JUU — SRESKO DRUŠTVO CELJE je zborovalo 5. decembra t. 1. v Celju ob prisotnosti 152 članstva. Tov. predsednik je uvodoma pozdravil zlasti brezposelne tovariše ter nove člane. — Navajal je zasluge tovarišic Mikličevih, ki sta vso svojo službeno dobo dovršili na Gomilskem in bili vseskozi zvesti stanovski organizaciji. Pozival je k pristopu nekatere nevčlanjene, poudarjajoč, kako učitelj ne more stati neinteresiran izven lastne organizacije. Prav tako ne more biti kulturne države brez organiziranega učiteljstva in ne kulturne države, ki ne bi upoštevala učiteljske organizacije. Očrtal je položaj učiteljstva širom države ter na primerih iz »Narodne Prosvete« ugoiovil potrebo uvedbe učiteljske stalnosti v službi in na mestu. Iz govorov predsednika profesorskega udruženja Kneževiča je podal citate, ki kažejo na razveseljivo poglabljanje stikov med organizacijama prosvetnih delavcev. Obravnavala so se sledeča vprašanja odobravanja bolezenskih dopustov, bivanja učiteljstva v okolišu službenega mesta, veljavnosti izpitov iz Jul. Benečije došlih učiteljev. K pristopu k Slovenski šolski matici sta vabila sreski nadzomik g. Pestevšek in poverjenik tov. Gobec. O odseku_.»Uoiteljski pokrgl«Jjp na prihodnjem zborovanju referiral (nv. Haher in stavil predloge k njegovi sestavi. Odsek za obravnavo stanovskih gospo darskih vprašanj tvorijo tov. Planer, Hajnšek, Pogačnik s poverjeniki, ki so: tov. Wudlerjeva, Zemljio, Volavšek in Gerlanc. Prečitana je bila zahvaia predsednika JUU za odločno stanovsko stališče društva ob toplih ovacijah tov. Dimniku. Odobren je bil društveni proračun za leto 1936./1937., obsegajoč 30.270 din dohodkov ter prav toliko izdatkov, med katerimi je redna letna postavka 2000 din za društveno knjižnico, ki koristno deluje. Clanarina s prispevkom *,a sekcijski podporni fond mesečno 17 din, za poročene učiteljice 9 din. Sprejeti so bili sklepi: 1. K odgovoru finančne direkcije glede rednega prejemanja učiteljskih plač naglašamo, da ob nerednem nakazovanju trpi največ ugled učiteljstva, živečcga v vasi, kjer so slična dejstva tem bolj vidna. Razen tega obiskuje deca podeželskega učiteljstva srednje šole v mestih, kjer je treba zanjo redno plačevati. Važno je, da tudi 1. septembra uradništvo prejme plače, iz katerih mora plačevati šolnino za deco točno ob vpisu, ozir. naj se deca drž. uradnikov te šolnine oprosti. 2. Sekcija JUU naj zainteresira banski svet za razpravo o gradnji učiteljskih stanovanj, kakor to določa zakon o narodnih šolah. 3. Sekcija JUU naj svetuje založništvom, ki reflektirajo na priporočila svojih izdanj po oblastvih, da predhodno dosežejo pri kr. banski upravi tudi zagotovitev sredstev za nabavo priporočenih nabav. 4. V dobi gospodarske krize naj se do skrajnosti omeji izdajanje priporočilnih legitimacij ljudem, ki hočejo šolam kazati filme raznovrstne vrednosti za drag denar in pri tem dostikrat arogantno nastopajo. 5. Knjige Mladinske matice naj se izdajajo že ob koncu šolskega leta. O drugačni praksi bi mogel sklepati kvečjemu le plebiscit poverjenikov, ki cdini naj tu odločajo. Pri dosedanjem načinu je itak dana možnost, da poverjeniki, ki to žele, pridrže knjige, da jih šele jeseni razdele. 6. Sekcija naj opozori kompetentne činitelje na potrebno ureditev zadeve glede na dejstvo, da srbohrvatskemu načinu štetja v šolah banovine nasprotujejo določbe novega slovenskega pravopisa. 7. JUU naj doseže revizijo odredbe o nagradah poslovodjem kraj. šol. odborov. Za mnogo večje in odgovornejše delo se je poslovodju znižala nagrada, dočim bi bilo pravno umestno, da se doslej priznanim nagradam poslovodju prištejejo še dosedanje nagrade blagajnikov. Denarno poslovanje med kraj. šol. odbori in kr. bansko upravo se naj uredi po čekovnem prometu poštne hranilnice. Pri ministrstvu prosvete naj se posreduje, da se v uredbo o vzdržavanju šol vnese postavka tudi za poslovodje, kakor je predvidena v zakonu o nar. šolah. Glede kurjave šolskim upraviteljem naj se uredba v toliko spremeni, da jim ta pripada kakor doslej in kakor je to po zakonu zajamčeno. Poniževalno bi bilo izenačevanje šolskih upraviteljev s šolskimi slugami. Tov. Bogomil Gerlanc je nadaljeval in zaključil predavanje o ekskurziji Pedagoške centrale v ČSR. S svojo temeljitostjo in efektnostjo je dosegel v članstvu polno zanimanje in priznanje. Orisal je veliko skrb javnosti za višino češkoslovaškega šolstva, tehnično plat šolske organizacije, stremljenja reformne šole, smotrenost šolskih knjig in učil tei socialne skrbi za mladino ter pravno materialno stanje učitelja. V mnogem nam mora biti bratska republika svetal vzor. Predavatelj je priredil v večjem stilu zelo zanimivo razstavo knjig in učil čsl. osnovnih in meščanskih šol, ki je našla množico navdušenih občudovalcev. Za to razstavo gre velika zahvala prijaznosti gosp. konzulu ČSR v Ljubljani ter drž. zalogi knjig v Pragi, ki sta jo omogočila. Fran Roš, preds. Adolf Jagrovič, tajnik.