Brc
ssa
Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev n za Slovenijo v Ljubljani, n
Cena posamezne štev. 1 Din.
„NAŠ GLAS* izide vsak četrtek. Celoletna naročnina ... Din. 40'—
Polletna naročnina . . . . „ 20*— Četrtletna naročnina. . . . „ 10-—
Za inozemstvo je dodati poštnino. c. - —- Oglasi po ceniku. - ■■■.
« ........ 1............................................................ -- ■ ................................................................—■	1 ---------
Uredništvo: Ljubljana, Rimska cesta štev. 20/11. Rokopisov ne vrača, ako sc	| Upravnlštvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pole priloll znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno	i Silja po nakaznici oziroma poloinid le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja
frankiranc. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani	jj	je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
*. Pirkmajer (Slov. Bistrica);	___
Službena pragmatika — pre-hodnja določila.
Ravno glede člena 230. vlada med državnimi nameščenci veliko razburjenje, «er je pač vsakdo mnenja, da v tem členu «tojijo trdine. katere je treba na vsak na-tin omiliti, predno postane načrt zakon. Vsi smo si v svesti, da bo državna uprava ločna, ako bo imela nastavljeno dobro izšolano ip izvežbano uradništvo. Toda ne <amo predizobrazba nat bo predpogoj za *oljše napredovanje, temveč tudi ooložen strokovni državni izpit in dokazan uspeh * službi naj bodo nekako merilo za one !£e nastavljene uradnike, ki soadaio po čle-lu 230. v takozvano prehodno dobo. V lem oziru hočem sledeče poiasniti:
Dosedaj je veljalo po bivši avstrijski Pragmatiki načelo, da so bili uvrščeni cer-tifikatisti, oziroma oficijanti v isto kate-Rorijo državnih uradnikov, za katero so oložili strokovni izpit. Tudi drugim se je ovoljevala tupatam izjema. So na primer tačunski uradniki, katerim se je pregledala predpisana šolska izobrazba, ker imajo samo pet ali šest gimnazij, a so položili predpisani računski izpit, uvrščeni $o pa v kategorijo C. za katero je predpisana matura. Potem so poštni uradniki, ki so bili certifikatisti brez predpisane šolske izobrazbe za to stroko; so pa ravno tako uvrščeni v kategorijo maturantov C. Ta-Ifo *o tudi davčni nradniki - certifikatisti
uvrščeni v kategorijo D. Potem so pisarniški uradniki pri sodnijah, ki so večinoma certifikatisti — pa tudi oficijanti in nimajo šolske izobrazbe v sedaj zahtevanem merilu, pač pa so položili strokovni izpit, kateri se je zahteval takrat.
Vse te navedene kategorije so položile strokovni izpit računski uradniki računski izpit, davčni uradniki davčni, poštni uradniki poštni in pisarniški uradniki pisarniški ali celo zemljeknjižni izpit. 13rez teh izpitov bi ne mogli postati definitivni uradniki.
Vsem tem omenjenim preti po členu 230. nevarnost, da bodo pomaknjeni nazaj — dä, celo. da postanejo po temeljni plači poduradniki. Torej bi postali vsi tisti davčni uradniki, ki služijo 20. oziroma 10 iet, a nimajo predpisanih (recimo 6 ali 8 gimnazijskih razredov — kolikor se bode pač zahtevalo za to stroko), po temeljni plači pisarniški uradniki, torej kategorija IV., in vsi gavčni, poštni in pisarniški uradniki, ki nimajo štirih srednjih šol, bi dobivali plačo po V. kategoriji, je kreirana za pod-uradnike.
Ce pomislimo, kako težko in odgovorno službo opravljajo ravno ti uradniki in s kako vestnostjo in natančnostjo so se poprijeli službe ob prevratu, torej v najvažnejšem času, ko je manjkalo uradništva, pridemo pač lahko do zaključka, da bi se vsem tem zgodila vnebovpijoča krivica. Službena pragmatika mora na vsak način zadostiti onim. ki so v svoji kategoriji po-iožili strokovni izoit. ker so .si to pravico
že s prejšnjimi zakoni pridobili. Kar se pa tiče šolske izobrazbe, mora imeti službena pragmatika pred očmi. da skrbi za bodoč nost. ne sme pa škodovati onim, ki so dosedaj z manjšo predizobrazbo opravljah svoje posle. Tega načela so se strogo držale tudi druge države. In baš iz teh razlogov apeliram na Osrednjo Zvezo in na vse uradniške poslance, da se člen 230. spremeni s sledečim besedilom:
1.	) Državni nameščenci, ki služijo 15 let v stroki, za kat er o nimajo predpisane šolske izobrazbe, dobivajo temeljno plačo po isti kategoriji, kateri pripadajo po službeni stroki.
2.	) Državni uradniki, ki so do dne. ko se ta zakon objavi, položili strokovni izpit, dobe teme Ij no plačo po isti kategoriji, kateri pripadajo po službeni stroki.
3.	) Državni uslužbenci, ki so dodn e, kosetazakonobjavi, dosegli čin definitivnega urad nika in nimajo predpisane šolske izobrazbe in ne strokovnega izpita, pač pa 20Ietno službo, seuvrstevkategorijoIV.
Člen 232. se naj glasi: Zaprevede-njepočlenu 230. sevojnaleta računajo kot 18 mesecev in sicer zaSrbijo in Črno goro leta 1912. In nadaljna. za ostale dele države leta 1914. in nadaljna do [vštetega leta 1918.
^r. Fr. Z. (Ljubljana.)
Kako je bilo dalje.
(Dalje.)
Okrajnega tajnika, starega, že vsegz trdega moža, je nekoč sunil z vso močjt ^ hrbet, hote ga vreči iz pisarne. Sreča {J? so prišla vrata vmes, ker drugače b 611 tajnik zletel doli čez strme kameniti stopnice in se nedvomno ubil, ali pa vsa bosteno polomil! Tudi na druge ljudi j< Včasi kričal kot besen.
se Ka je neka ženska tak< DreSvrx m da se je sesedla pred njim t ycasih se je prišel po takih nastopil tozevat k meni: »Kaj ne, zdaj sem p; ^opet zagrešil veliko neumnost?« Jaz pa vrstite, gospod okrajni glavar, tod; rtv^CKa P°četja pri najboljši volji ne mo sa»!-i0Z??^iti dru2ače, kot ste ga označil mu« Povesil je glavo in molče odšel.,
Da to ni bila služba za človeka bolnih živcev, je jasno. Vse delo je skoraj slonelo na meni, potem pa še taki razburljivi prizori! Moje zdravje se je slabšalo od dne do dne in naposled se mi je ponovila bolezen v vsej grozoti. Zgodilo se je, da po več noči zaporedoma prav nič nisem zaspal. Ko sem zjutraj vstal, sem se zgrudil ob postelji vsled slabosti. Toda čez nekaj časa sem se dvignil zopet, umil se z mrzlo vodo po vsem životu in šel v pisarno. In delal sem, kakor bi nič ne bilo, seveda delal z grozno težavo in muko. Gnal sem se še bolj, ker sem se bal, da bi nekega dne kdo ne opazil popuščanja mojih moči.
Rajni okrajni inženir Kraupa, ki je videi, kako strmim vedno v akte, mi je večkart dejal: »Bolj počasi, bolj počasi! Saj akti niso zajci, ki bi vam odhiteli!«
Toda bil sem že tako daleč, da se misli na akte sploh nisem mogel več iz-
! nebiti. Kaj je pomagalo, če sem po uradnih urah vstal in šel iz pisarne, ko pa na delo nisem mogel pozabiti. Tudi sredi najveselejše družbe sem snoval reš tve ... še bolj seveda v samotnih nočnih urah ...
Tudi to bi želel, da bi čital kak delavec težak. Morda bi se zamislil, pa vzkl k-nil po tihem: »Največja dobrota izmed dobrot je sladko, mirno spanje. Jaz ga imam, hvala Bogu!«
Da, spanje! Samo tisti, ki je sam trpel na tem, ve, kaj so noči brez spanja. Kdor tega ni okusil sam, nima zmisla in umevanja za tožbe takega nesrečnika. Od mojih kolegov v uradu je vedno kateri stanoval v isti hiši kot jaz in sicer na-< vadno v sobi poleg mene.
Eden njih. gori omenjeni flegmatik, je imel navado, da je hodil zelo pozno ponoči dornov, a kadar je prišel, je obešal redno svojo palico na žebelj, k' je bil zabit v vrata med njegovo in mojo sobo.
C 1 e n 242. sc nai glasi: Ravno t a -ko kakor državnim nameščencem Srbije in Ć r negore se računa onim iz o s t a 1 i ii delov države v o j. leta za p o k o jn i n o. s a-inozrazliko, daseslednim vstc-jejo vojna leta 1914 do vštetega leta 1918.
Nikakor ne bi kilo pravično, če bi se delala razlika med plemeni. Tudi nameščenci bivše Avstro - Ogrske so na volni veliko trpeli in bili izpostavljeni raznim ši-kanam. Oni, ki so bili oproščeni, so ravno tako opravljali naporno službo od ranega jutra do poznega večera, in marsikateri je zaradi izredne delavnosti in pomanjkanja živeža obolel ali celo umrl...
Mislim, da sem s tem podal jasno sliko prehodnjih določil. Nujna potreba je. da se ti predlogi uvažujejo in da jih tudi podpirajo merodajni činitelji. To bo v korist državne uprave in v zadovoljstvo celokupnega uradništva.
Kje je treba metle?
Poslanec prof. dr. R. Horvat v Zagrebu je imel razgovor z dopisnikom > Našega Glasa«. Iz tega dialoga prinašamo sledeči odlomek:
»Zašto se sada toliko govori o potrebi redukcije činovnika?« zapita naš suradnik.
»To se tiče Srbije, a ne Hrvatske.« odgovori dr. Horvat. »Srbija ima sada tri puta više činovnika, nego Ii ih je imala god. 1914. Do toga je došlo zato, što se u Srbiji počevši od g. 1919. — činovnici imenuju u strančarske mjesto u državne svrhe. Tko hoće da u Hrvatskoj postane kotarski pristav, mora svršiti srednju školu i sveučilište. Naprotiv vidimo, da u Srbiji može takvu službu (oni to zovu »sreski pisar«) polučiti svaki »zdravo pismen« čovjek; svjedodžbe o. maturi i državnim ispitima nadoknadjuje »ubedienje« (uvjerenje). Čim se pak takav čovjek domogne kraljevog »ukaza« (dekreta), onda brzo avanzira, ako svojom glavnom dužnošću smatra podupiranje svoje »partije« (stranke). Zato i vidimo po ministarskim »nadleštvima« u Beogradu povse mladih ljudi, koji su već sekretari, inspektori i načalnici. Ali zato se samo u Beogradu može dogoditi, da činovnici najvišjega »ranga« (stupnja), dobivaju dopuste u tu svrhu, da se uzmogu pripraviti za ispit prvoga razreda gimnazije!«
»Vi dakle držite, da će u Srbiji trebati reducirati oveći broi činovnika?«
»Sve, koji nemaju potrebite kvalifikacije«, odgovori tir. fiorvat, »a puvru togu još i one. koji uopće nikako ne > rse svoje
službe.«
»Zar ima i takovih uinov uka?«
* Ovi čine dapače većinu medja srbijanskim činovnica na. csoi..;., ni-uju oni a u ßeograuu. i ako imade ö puta toliko onakvih »strojopisacica«. koje j-.s nikaua nijesu svoje ručice zamazale na stro:u. nego li je onih pravih mučenica, koje zaista vrše svojo službu. One nazovi »stro-jopisačice možete po vas dan vidjeti na korzu, u kavani i u kinematograiu. a u svoj ured dolaze samo svakog prvog dana u mjčsć eu, da dignu teško zasluženo plaću svoju:«
»Pa zašto jih nitko ne potjera, da i one vrše svoju službu?«
»Zato jer ove sretnice uživaju protekciju onih ljudi, koji su na »visokom položaju«. pa državnu blagajnu smatraju svojom kravom muzarom,« odgovori dr, Horvat. »U ostalom ima i sva sila takvih činovnika, koji nikada ne dolaze u svoj ured, osim po plaću. Većina ovih ima i drugo svoje pravo zvanje. Jedni so novinari, drugi trgovci, treći kartaši itđ. Nigdje na svijetu nema metlju činovnicima toliko danguba, koliko ih je u Beogradu. Ako ovi dolaze u yrcd, onda to biva samo na koji sat i jedino u tu svrhu, da u razgovoru sa sebi sličnim Činovnicima ispija nekoliko čašica crne kave i popuše nekoliko cigareta. O kakvom »radu« ovih »zgu-bidaua« nema ni govora.«
»A što je s onim namještenicima koji su imenovani bez kraljevog ukaza?«
»Valja mislite na one namještenike, koji baš nijesu »zdravo pismeni?« Medju njima ima više kategorija. Jedni zeista siti že te obavljaju teže poslove po uredima. Drugi su sretniji, jer stoje u predsoblju viših činovnika, te pobiru znatne napojnice od onih. koji hoće. da ih puste do g. inspektora, sekretara ili načelnika. Treći se brinu, da njihova gospoda imaju duhana, novina, žigica i crne kave. kađaged zažele. Četvrti so doduše namješteni u državnom uredu ali obavljaju privatnu službu kod kojega šefa ili kod kakvoga »uglednoga političara«, koji treba slugu, a ne će da ga plaća iz svoga džepa, već to prepušta državnoj blagajni. Trna napokon i takvih namještenika, koji od države samo beru plaću, a inače obavljaju kortešku službu svote stranke. Ovdje će trebati velika metla, da pomete smeće koje već iako zaudara.«
Ker je bila tema, je strgal seveda vselej dolgo sem in tja po vratih, predno ga je zadel. Kolikokrat sem ga prosil, da naj položi palico kam drugam. Zaman! In tako sem se vsak večer že vnaprej tresel, kdaj da začne tisto škrabati je in že misel na to mi ni dala zaspati.
V tisti hiši v istem nadstropju je stanoval tudi kapelnik postojnske godbe, ve-lik. rob”eten Čeh. Tudi tega navadno ni bilo pred sredi noči domov, a kadar je prmel, je stopal in lomastil po lesenih stopmcah. da mu je kar grmelo pod nogami. Tud' njega sem prosil, naj bi hodil bolj tiho^ On pa je od tistihdob še bolj ropotal, šel nalašč po trikrat, štirikrat po stopnicah gor in dol, a pred mojimi vrati je novrh še na vso moč s svojimi težkimi čevlji poccpetal. Človek ne bi verjel! No, mož menda ni b'l prav normalen, ker je bil epileptičen. Nekoč sem videl, kako ga je zviška vrglo na kamenit tlak in kako
se je grozno potolkel. Bil je še bolj usmiljenja vreden kot jaz . . .
Tako do polnoč’, včasi tudi delj, ni bilo miru v hiši. Okoli ene so poleti prihajali pa že Vipavci s svojmi oslički, ki so grozovito rigali, da se je razlegalo po vsej Postojni. A ob treh. komaj da se je svitalo, se je začel producirati pastir s svojim rogom — zopet posebne vrste godba, ki je morala zrevolucioniratl tudi najmirnejše ž'vce. Da bi se izognil vsaj tem najhujšim rečem, sem šel stanovat v mlin doli na Pivko. Ropotanje mlina bi bilo s svojo monotonostjo morda celo uspavajoče učinkovalo name, a poleg mlina je b"ia, žal, tudi žaga!
Do kake stopnje se popne lahko živčna bolezen, je razvidno iz sledečega.
Ležim nekoč zopet tako brez spanja, pa začujem v predsobi glasno govorjenje, smejanje, trkanje s kozarci in petje — — lepo ubrano petje! Toda kaj je bilo
■ I i. Č.: Ljubljana.
1 iiici O U J
trgovci iz vse Slovenije so sklicali v Ljnbč-t.ui v i:.--sinem domu protestni shod. 1 r«\ .jo. da radi pretiranih davkov. Če pa ! pr.c.;:,mu resolucijo, sprejeto aa tem pro-! testnem sliouu, takoj vidimo, da gre našim ifkdvvera poleg davkov se za kaj važ-tic-jšega.
i rguvoi so pravzaprav glede plačevanja davkov ie nem posredovalci, kajti resnični davkoplačevalci so konsumenti. Se vselej kadar se je vpeljal kak davek, so našli trgovci nadomestilo pri irousumentiii. Kdo je tedaj da*, kopiačevalec?
V živem spci.dmt nara je še. kako so 'čez noč skočile ec ;ic živ iiom. ko se „c zvišala naj-mmna za LpSlovne prostore, a med tem, ko so trgovci pri ti priliki zvišali cene živilom za najmanj 25%. so se odenem pritožili ::a s Umovanj-'ki urad radi pretira.:e • , c ■ c n ■..-slovnim pr os turom. S. an o vanjski urad ie vzd zadevo najemnine’ na poslovne prostore v pretres in dognal, da so pretirane cene teh prostorov res dale povod za zvišanje cen živilom.
Stanovanjski urad je s sosvetom reguliral cene najemnin teh prostorov, in lahko rečemo, da so šli tukaj stotisoči ali celo milijoni trgovcem v korist. Ali mislite, da so trgovci sedaj cene živilom znižali? Kaj še! Še navijajo jili vedno više.
Vsako sredstvo jim Je dobro, kadar gre za zvišanje cen živil in drugih potrebščin.
Naši trgovci so ra orutcstuem shodu povedali tudi, da si želijo prevratrf. Že vedo. zakaj. Prevrat upropasti vse. kar ie siromaku koristnega, in takih dni si :.aš: trgovci želijo?
Ni jim dovt H da so si nakupili hiš :a posestev milijonske vrednosti. Kdai v prejšnji Avstriji so naši trgovci lahko zaprli svoje trgovine v poletnem času in šli v draga noletna letovišča, kakor se godi sedaj v Jugoslaviji? Pa tudi dvomimo, če bi ihn avstrijska vlada dovoli’a kar poljubno zapirati trgovine. Prav dobro vemo. da ie bila v oreišnjem času vsaka tret-ia ali četrta trgovina zaprta, zato ker je trgovec faliral.
Zato ne moremo zadosti obsoditi trgovsko resolucijo, da država ne sme da lati subvencij kensumnim in gospodarskim društvom.
Tovariši siromaki! Strnimo svoje vrste še boli intenzivno v naših goswdar-sMh organizacbah!
meni v tistem groznem trpljenju za petje? Jaz sem si želel samo miru, miru... To-gotil sem se silno nad brezobzirnostjo in trdosrčnostjo ljudi.
Drugi dan sem šel v pisarno kot po navadi, a z gnjevom v srcu, da so domači dopustili tisto veseljačenje pred mojo sobo, ko so vendar vedeli, kako je z mano. Imel sem doma hrano. Ko sedimo opoldne Pri mizi, me vpraša gospa Mimi, tista dobra, zlata duša, ki je morda edina čustvovala z mano, kako noč da sem imel. Da je bila zdaj še ona taka in da je še ona uganjala hinavščino, me je strašno raztogotilo. Vrgel sem žlico po mizi in odšel v pisarno. Napisal sem tedaj pismo in ji ga poslal po slugi. Naznanil sem ji, da s<? preselim, ker tega vendar ne morem vzeti nase, da bi se kdo na tako grd način norčeval iz mene.
(Dalje prih.)
Črmlanec:
Kje je korist našega izvoza.
Statistika našega izvoza in uvoza pravi, da se naša trgovska bilanca zbolj-šuje, ker se je uvoz zmanjšal, izvoz pa zvečal za 130%. Razveseljivo bi bilo to zboljšanje, če bi tudi imelo blagodejni vpliv na našo valuto in na naše življenske razmere. Tega vpliva pa ni nikjer, nasprotno, naša valuta vkljub naraščajočemu izvozu pada. draginja pa je zadnje čase porastla najmanj za 100%, Naša valuta je prišla že tako nizko, da smo že podobni bankroterju Avstriji.
To trajno padanje vrednosti našega denarja povzroča draginjo.
Vsi vemo in vidimo, da gredo dan za dnevom vlaki živil iz naše zemlje, vsi čutimo, da »iz.vozničarji« spravljajo čez mejo vsako pujse, ki ga morejo dobiti v svoje roke, saj pri nas ni zabele in svinjskega mesa. Agrarna država smo. na je Beograd brez moke in kruha, mora uvažati romunsko blago, pri nas pa poslala kruh in moka draga kot v lekarni »arcnije«, ki so tudi že samo za najtežje dobičkarje.
Vsi se vprašujemo, kako je mogoče, da raste izvoz, pa pada valuta in raste draginja? Boljšanje bilance bi moralo zboljšati valuto? Pri nas pa je narobe.
Vse zrnje v naših žitorodnih krajih imajo v rokah Židje in pa banke. Te so že zdavnaj odvzele kmetu poljske pridelke po »primernih« cenah. Banke porabljajo svojo glavnico v to, da skrbijo za primerne cene našim živilom. Vprašaj katerega trgovca hočeš, vsak ti pove, da ni dobiti od zdolaj zrna; vse je v rokah Židov in bank. Za te ne veljajo naredbe in zakoni. 2idje in banke lahko zbirajo in grmadijo zaloge. Svinje in svinjsko meso spravlja čez mejo le nekaj oseb. Tem bi davčna oblast lahko prišla do živega s primerno obdačbo. če bi si upala.
Naše zlo so Italijani. Ti prihajajo k nam po govejo živino. Da bi ie ne plačevali predrago, skrbe za nizki kurz naše valute. To jih stane malo truda, ker se pri nas nihče ne zmeni, da bi jim otežkočal to zlobno delo. Čehi so večkrat popravili svojo valuto s tem, da so jo kupovali.
Čim bolj prihajajo Italijani^ k nam, nam. tem bolj pada vrednost našega denarja, bolj raste draginja. Italijani nas bodo spravili na nič. Časopisje je opozarjalo in danes čivkajo že vrabci po strehah, da Italijani ubijajo našo valuto. Ali Italija je »veliki« zaveznik, zato mu moramo biti hvaležni, zato nam lahko delajo neprilike, kjer hočejo.
Naša naloga bi morala biti, da otežko-čamo Italijanom ubijanje naše valute. Ako bomo preprečili to zavezniško delo, bomo s tem tudi ustavili napredovanje draginje in bomo imeli koristi od zvoza.
Preprečiti se mora tudi razprodaja Jugoslavije. Vse kaže, da sedaj ko je Avstrija popolnoma razprodana in izmozgana, je prišla na vrsto tudi Jugoslavija,
Mi bomo najbrže izvažali toliko časa, da bomo vse izvozili, potem bomo brez blaga in brez valute.
Tzv°z naj bi se dovolil le naši izvozni trgovini, ki naj izvaža po cenah, katere odgovarjalo svetovnim cenam. Marsikatero blago dobe tujci pri nas zastonj.
Finančni minister se je prepozno Spomnil, da bi obdačeval tudi tujce in ne-trgovce. Tl so odnesli že ogromno denarja.
Položaj uradnikov - penzijoni-stov pri nas in v Avstriji.
Pred kratkem sem povedal, kako skrbi vlada SHS za svoje penziioniste — pre-čane s tem, da jim protipostavno odreka pravico do osebne in draginjske doklade, če imajo postranski zaslužek mesečnih 4000 K m če niso služili vsaj 25 let
Država nima nikake etične pravice napraviti ad hoc, to je nalašč, zakon, na podlagi katerega ji je dana možnost izpre-minjati enostransko pogodbo, sklenjeno z državnim uradnikom pri vstopu v državno službo. S to pogodbo je dobil uradnik ipso jure pravico do vsakega izboljšanja penzije — osebne ter rodbinske doklade so tako izboljšanje! — ter v ničemer ne velja zanj kaka naknadna enostranska utesnitev. Seveda, ker manjka pri nas forum, na katerega bi se uradnik pri takih zadevah obrnil, mora molčati. »Kuschen«, pravi Nemec. »Protipostavno« prav za prav ni prava beseda, ker de facto je postava tu, ki omogoča izpreminjanje pogodbe; reklo bi se bolje, da je postopanje države, ves njen nastop v ti zadevi »contra bonos moreš et contra contractum«, torej ničeven.
Sedaj si pa oglejmo razmere pri avstrijskih pezijonistih! Vnaprej moram pripomniti. da nas beseda »Avstrija« prav nič ne sme strašiti. Sem mnenja, da bi se naše uradništvo lehko tudi sklicevalo na Hotentote, če bi imeli kake uradnike in bi bile njihove razmere boljše nego so naše.
Da v avstrijskih penzijskih določilih ni nobenega govora o tem. da uradnik — penzijonist ne sme imeti postranskega zaslužka, — da le ni zoper čast. — tega pač ni treba posebej poudarjati. To je nekaj samo ob sebi umevnega. Avstrijska vlada stoji na stališču, da je treba kolikor mogoče veliko uradništva prevesti v zasebne službe ter tako razbremeniti državni bud-get. Radi tega forsira vlada nenzlkmlranie svojega uradništva in ji je le všeč, če si penzijonisti poiščejo postranske zaslužke, čim več penzijonistov bo imelo dober privatni zaslužek, tem manj bodo silili, da jim država zviša penzije ali doklade. To je nekaj tako naravnega, da se mora človek prijeti za glavo, če vidi, da naša vlada SHS stoji na nasprotnem stališču ter hrani svojim državnim penzijonistom imeti postranske zaslužke. Da se more to različno naziranje obeh držav umeti nrav, je pač treba pomisliti, da vladajo na eni strani zapadna kultura in zapadni nazori, zapadno mišljenje, — danes rabijo gotovi listi v svojem klečeplastvu za pojem besedo spako moškega spola: »mentalitet«, katere slovenščina ne pozna! — na drugi strani pa iztočna »kultura« in iztočni nazori. Nasprotje pač še ni premostljivo.
Torej kako se godi avstrijskim državnim penzijonistom? Odgovor je lehak in se glasi: Prav dobro, tako dobro, da bi naši trpini bili lehko veseli, če bi bili na istem stališču.
Za mesec februar 1922 n. pr. je prejel vsak penzijonist poleg svoje normalne penzije, ki mu gre in poleg draginjske ter rodbinske doklade, — še poseben donesek 85.000 A. K. ali po približnem kurzu 1:70 1214 D! Tn nadalini doneski se določajo vsak mesec posebej v razmerju s številkami indeksa. (Pri nas španska vas!)
Prav sedaj na je v tiru velikopotezna regulacija penzijskih in preskrbovalnih
prejemkov. Vlada je predložila parlamentu načrt novega penzijskega zakona, iz katerega bi bilo omeniti le sledeča najvažnejša določila in sicer:
1.	) Podlago izračunanja penzijskih prejemkov tvori 90% vseh aktivitetnih prejemkov, to je temeljna plača in vse kakorkoli imenovane doklade, s čimer je rečeno, da tisti, ki gre po 35 letnem, oziroma pri akademikih po 30 letnem službovanju, v pokoj, ima samo za 10% manj prejemkov nego njegov aktivni tovariš. (Tu je naš najnovejši zakon bolji v toliko, ker določa baje, da pritiče pri nas v istem položaju 100%, torej vse).
2.	) Penzije se vrejajo popolnoma avtomatično po aktivitetnih prejemkih.
3.	) Popolno izenačenje prejemkov novih in starih penzijonistov. (Pri nas zelo potrebno!)
4.	) Odprava posmrtnega kvartala ter uvedba posmrtnega semestra.
5.	) Zvišanje vdovnin do 80% prejemkov zamrlega soproga.
6.	) Veljavnost za nazaj od marca 1921.
če torej pogojno abstrahiramo od
brezpomembnega določila ad L) vidimo, da je stališče avstr, penzijonistov povsem boljše, nego naših in da naša določila trpe predvsem na neki čudni ozkosrčnosti, ki bi jo bilo pač odpraviti. Tu bi imela »Osrednia zveza državnih nameščencev« pač hvaležno vlogo za delovanje. Izgovori gotovih oseb, da ni bilo ali da sploh ni mogoče kal več doseči, nego to. kar je v novem zakonu kodificirano, nič ne vel a.
Priznati se mora. da nas siromašita premagana, bankrotna Avstrija v tem ožini prekaša.
Opozarjamo zlasti naše poslance na to vprašanje, ki naj bi se za penzijoniste zavzeli ter pred vsem povzročiti skušali, da se zgoraj omenjena utesnitev takoj ukine.
Studij in državna služba.
Ko opazujemo čiščenje v uradniških staležih in zahteve po šolski izobrazbi za razne razrede od XI. do L. vidimo isto neskladnost, kakoršno opazujemo že od prevrata sem.
Razni gospodje poslanci določajo uradništvu uradne ure, najraje bi jih določili dnevno 10, dasi sami ni k 2- do 3urnira sejam ne hodijo; gospodje poslanci predpisujejo tudi študij za razne službe, prav po šabloni predvojnih držav. S p o s o b -nost in pridnost jim ni glavno, glavno jim je študij. In vendar imajo pravico nastopati najmogočneje ljudje, ki imajo jedva štiri razrede ljudske šole. Pol večnosti so te mučili po razredih, izpitov jc bilo za pol mernika, da si dobil državno mesto; potem so prišli službeni izpiti in dolgoletna praksa in kdor ima poseben talent, posebno srečo in mogoče tudi posebno protekcijo, prileze s sivo glavo v II. razred; tukaj pa zagleda kot svojega »šefa« — ministra - mesarja, minlstra-kmeta. ministra - proletarca - milijonarja ali ministra - časnikaria. ki niti vseh oddelkov svojega resorja ne pozna. In ti gospodje odločujejo o državi in uradništvu, podpisujejo zakone, ki so lih naredili drugi in »vodijo« vlado, dokler ž mirni ne pomede kriza. Vse po šabloni skrahiranih predvojnih držav!
Uradništvo, ironilo proč! Bodočnost države je na naših ramenih, zato delajmo po tem in zahtevajmo temu primernega rešpekta!
K. L.:
Redukcija uradništva.
Več mesecev že čitamo po raznih listih novice in notice o redukciji državnega uradništva. Zdi se, da se z nekako naslado piše o tem. Čuditi pa se je, da tudi uradniški krogi sami več ali mani odobrujejo to redukcijo.
Na kak način bo izvršena redukcija, o tem še menda natanko ni poučen nikdo, razen tistih, ki delajo na tem, V čem bo obstojala redukcija v resnici? V glavnem menda samo v tem, da bodo odpuščeni stari.
Mogoče, da bodo s tem pridobili mladi in da bo njim olajšano napredovanje. Gotovo je le to. da se bo z redukcijo pahnilo zopet mnogo družin v bedo in da bo med prizadetimi mnogo takih, ki imajo tudi še nepreskrbljenih otrok.
Četudi dobe ti reveži popolno osnovno plačo kot pokojnino in sedanje draginiske doklade, se bodo vendar po pravici morali čutiti zapostavljene, ker ne bodo več deležni ugodnosti, ki bi jih mogla mogoče prinesti bodoča pragmatika.
Zakaj sploh redukcija? Nekatere kategorije povdarjajo, da v njihovih strokah ni odveč uradništva. da ga temveč celo primanjkuje. Mogoče, da so druge kategorije res prenapolnjene. Temu bi se pa morda le dalo priti v okom s primerno porazdelitvijo razpoložljivih moči. Na vsak način je redukcija protisociialno dejanje, kar bo tem bolj usodepolno za prizadete, ker je v sedanjih razmerah popolnoma iz-kliučeno. da bi dobil starejši državni uradnik v privatnih podjetjih primerno službo.
Ker je vendar znano, da z današnjimi prejemki pri naiskromnejšem življenju ni mogoče izhajati, bo tak penziionist s svoio družino brez milosti vržen v najhujšo bedo.
Če je naša država res demokratična, kakor se vedno povdarja, tedai bi se kai takega ne smelo izvršiti.
Celokupno uradništvo v splošnem gotovo ne more odobravati redukcije. Vse uradništvo brez razlike bi marveč moralo solidarno nastopiti proti izvršitvi redukcije.
Država naj štedi pri ustanavljanju novih uradniških mest: naj pa ne goni z redukcijo v bedo starih, izkušenih uradnikov. dokler so še zmožni in volini oprav-bati službo.	—1—
Vestnik.
Občni zbor društva zemljiškoknjižnih uradnikov in izprašanih aspirantov za Slovciljo v Ljubljani se je vršil dne 9. aprila 1922 v justični palači v Ljubljani. V uvodnih besedah se je predsednik tov. Pogačnik toplo spominjal med letom umrlih članov tovarišev Apašiča, Deržaja in Mehore. Po izčrpanem poročilu predsednika, tajnika in blagajnika o društvenem delovanju in premoženju ie bil izvoljen per acclamationem za predsednika pis. ravn. tov. Pogačnik, v odbor pa tovariši:	Rajko Stoje (podpredsednik). Primožič
(blagajnik), Rainer (tajnik), Sirnik, Podboj, Petrovčič, Frank in Oostič, namestnikom odbornikov: tov. Spende in Kuštrin, zastopnikom zbornih sodišč, in sicer za Celje: tov. Zorko, namestn. tov. Löske, za Maribor: tov. Podlesnik,' namestn. tov. Humar, za Novomesto: tov. Drašler, nam. tov. Adamič; za pregledovalce računov tov. Terstenjak in Škcrlavaj, namestnikom pa Robida in Stegnar. Na predlog tov. blagajnika )e občni zbor enoglasno sklenil zvišanje članarine od
1 D na 1 D 50 p mesečno, ie stcer od L aprila 1. 1 9 2 2 dalje. Nadaljni predlog tov. blagajnika za ustanovitev fonda za izplačevanje posmrtnine se odda ožjemu odseku. V ta odsek so bili enoglasno izvoljeni tovariši Prhnožič, Kuštrin, Frank in Podboj. Eventuelno narasli stroški ▼ ta namen se kreditirajo iz društvene blagajne. Poročilo viš. pis. ravn. tov. Abrama o započeti akciji društva, da se poenostavi delo v sodni pisarni, se je sprejelo z odobravanjem naznanje ter sc je tov. predsednik v iskrenih besedah zahvalil ožjemu odseku za njegovo vstrajno in požrtvovalno delo. Prosimo tovariše zunanjih sodišč, da ne pozabijo, da se je članarina zvišala od 1. aprila 19 2 2 dalje za pol dinarja in da nam blagovolijo ta povišek naknadno vposlati. Odbor.
— Iz finančne kontrole. Meseca febr. letos je bilo vpokojeno večje število poduradnikov finančne kontrole. Vpokoieni so bili tudi nekateri proti svoji volji, akoravno že s polnimi leti, vendar še ne 601etne starosti; njih službena sposobnost bi se imela po službenih predpisih dognati potom zdravniških Izjav. Bili so med temi tudi nekateri z uradniškimi izpiti. Ti poduradniki so dobili torej, namesto da bi se jih odlikovalo, če te ne drugače, vsaj ad personam z višjim činom, nepričakovano, kar brez vsega vzroka, tako-imenovano plavo polo! Vrhutega »o prikrajšani na dnevnicah mesečno za 200 D.
Protipredlogl k osnutka nove službene pragmatike. Tajništvu O. Z. so poslale protipredloge k novi službeni pragmatiki sledeče organizacije: Društvo davčnih izvrševalcev. Društvo Jugosl. drž. uslužbencev v Mariboru, Društvo certifika-tistov. Društvo sodnih poduradnikov In slug. Od posameznikov so se javili s protipredlogl; drž. nameščenci v Kočevju, g. fin. tajnik Satler v Slovenjemgradcu, g. Rajko Zwirn, upravitelj bolnice v Mariboru, g. Rajko Alt, sodni kanclist v Ptujn in car. uradnik g. Fran Jele n. Ko bo pragmatični odsek formuliral vse protipredloge, pridejo Pred plenum širšega odbora O. Z., ki bo o njih definitivno sklepal. Končno redigirane predloge k posameznim členom bomo objavili. O. Z.
Hranilni In posojilni konsorcil v Lfubllanl
naznanja vsem svojim članom, da se bo vršil r soboto, dne 22. aprila 1922. ob 7. zvečer v re-sfavracijl g. Mraka na Rimski cesti v Ljubljani redni občni zbor z nastopnim dnevnim redom; L Čitanje zapisnika o lanskem rednem zborovanju. 2. Poročilo o poslovanju in računskem sklepa »Hranilnega in posojilnega konsorcija« za upravno leto 1921.	3. Poročilo nadzorovalnega
sveta. 4. Razdelitev poslovnega dobička koncem leta 1921 in dotiranle rezervnega zaklada. 5. Določitev ćbrestne mere za posojila in hranilne vloge ter odpovedne dobe za slednje. 6. Določba glede plodonosnega nalaganja razpoložljivegi denarja. 7. Določitev največjega števila deležev, ki si jili sme pridobiti posamezen zadružnik. 8. Določitev viška posojil in hranilnih vlog, ki jit sme sprejeti konsorcij. 9. Honoriranje funkciio-narjev. 10. Slučajni predlogi zadružnikov. 11. Dopolnilne volitve. — Pripomba. V slučaju nesklepčnosti se vrši eno uro pozneje Istotam za rešitev istega dnevnega reda nov občni zbor, ki bo sklepčen brez ozira na število prisotnih zadržunikov. Udcležitcv dolžnost! Završni račun leži v društveni pisarni: Hilšerjeva ul:ca 7, pritličje, na upogled od 18. t. m. dalje vsak dan med uradnimi urami od 2. do 3. popoldne. — Odbor.
Državni cestarji. Zadnji čas se dosti piše i našem glasilu o novi službeni pragmatiki drž. uslužbencev. Tudi državni cestarji, včlanjeni stt' društvu niž. drž. uslužbencev za Slovenijo v; Ljbljani, srno svojčas apelirali na razne gg. po*" slance, naj bi se drž. cestarji postavili v novi službeni pragmatiki v čin drž. slug z vsemi pre- ' jemki in pravicami te kategorije. Žalibog je bil ves naš trud in delo v tem oziru ea izboljšanje našega gmotnega položaja doslej brez uspeha. »Nema mesta« za najnižjega drž. uslužbenca (ako se smemo drž. estarji tako zvati) v novi službeni pragmatikiI Poživljamo torej ponovno naše društvo nižjih drž. uslužbencev in vse tovariše, ki imajo novo službeno pragmatiko v Izvršitvi, naj tudi drž. cestarje kot take uvrstijo! v VI. kategorijo drž. uslužbencev. Državni cestarji smo nastavljjeni po enoletnem povoljnem službovanju a dekretom kot drugi državni uslužbenci; a pri vsakem povišku draginjskihi doklad je proti nam dosti pomislekov z izgovorom, da drž. cestarji istega poviška draginjskihi doklad ne dobe, ker niso pragmatično nastavljeni in ker torej tudi takih želodcev nimajo kof drugi drž. uslužbenci.	K. F.
Društvo drž. upravnih uradnikov za Slove» nljo ie imelo 9. aprila t L v Celju svoj II. redni občni zbor, na katerem se je izvolil sledeči odbor: načelnik: Gustav Nebenführer, nadupravitelf (Ljubljana); I. podnačelnik: Iv. Sedlar, upr. nadzornik (Ljubljana); II. podnačelnik; Josip Stegnar, upravitelj (Ljubljana); tajnik:	Pavel
Kržan, upr. oficijal (Ljubljana); tajnikov namestnik: Franc Gamerc, upr. nadoficijal (Ljubljana); blagajnik:	Jakob Adamič, upravitelj
(Ljubljana); blagajnikov namestnik: Ivo Metlika, upravitelj (Celje); odbornik: Rajko Zwirn, upravitelj (Maribor); odbornik: Iv. Prekoršek, upravitelj (Celje).
Odbor društva drž. pisarniških uradnikov za Slovenijo v Ljubljani se je na prvi odborov! seji konstituiral sledeče: podpredsednik Ivan Žabec, oficijal pri oddelku za notranje zadeve; tajnik Viljem Pisansky, pis. pristav pri oddelku za socialno politiko; blagajnik Ivan Sotelšek, vodja pisarne oddelka min. za trgovino in industrijo. Za načelnika odseka za enotno poslovanje Ferlič Anton, pts. pristav pri oddelku za notranje zadeve; posmrtnega in podpornega sklada društveni predsednik Slavo Kobe in načelnikom pragmatičnega odseka Ivan Žabec, ki jc obenem de* legat za Pragmatični odsek O. Z. — Na tej seji sc jc dalje razpravljalo vprašanje glede sprejema društva Pis. oflcijantov. Društveni predsednik g. Zargi je bil pozvan, da v smislu navodil referira pri svojem odboru in o poteku poroča pri prihodnji seji. Da bo članom olajšano plačevanje članarine in drugih prispevkov, je društvo pristopilo poštnemu čekovnemu prometu. Tovariši Izven Ljubljane, kf še niso poravnali članarine, dobijo v kratkem poštno položnico, na kateri bo razviden zaostanek. Prihodnje redne seje se bodo vršile prvi torek v mesecu v mestni posvetovalnici. Seje so javne in ie vsak društveni član dobrodošel. Važne vesti se bodo priobčevale v »Našem Glasu« in, če mogoče, tudi v glavnih slovenskih dnevnikih. Društveni odbor.
Društvo jugoslov. drž. uslužbencev in vpo-kojcncev v Mariboru ima redni občni zbor dne 22. aprila 1922 rb 20. v porotni dvorani okrožnega sodišča v Mariboru. Posamezne skup ne državnih uslužbencev in vpokojenci naj naznanijo pred otvoritvijo občnega zbora odboru svoje kandidate za novi odbor.
ffi MM Z 0. J. IILMII
Miuje javnim uslužbencem posojila oa osebni kredit proli poroštvu, zaznambi na službene prejemke in zastavi življenskili polic na daljšo dobo in proti malim meseinim od;laiilom :: 7 % obresti.
■El M6E Sl DESIUJEJO PO
47.
Prošnje se rešnjejo zelo hitre. Zahtevajta prospekt.
1
I
El
EÜ
ES
E!
El
El
Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni urednik Fran Govekar. — Tiska Narodna tiskarna v LjubljanL