278
Mnogovrstne novice
* Kako so se razdelili darovi, ki so se sv. očetu papežu poklonili ob priliki slovesne 501etnice, poroča časnik „Italija" tako-le: Denar se je hranil v posebni blagajnici, ki je bila spravljena v stanovanji kardinala Simeoni-a. Ko so svečanosti bile pri kraji, je dal kardinal zapisnik sestaviti, iz katerega je bilo razvidno, da se je nabralo 16 milijonov in 476.381 frankov (1 frank veljd kakih 40 naših kraje), med katerimi za 9 milijonov in 190.000 frankov v zlatu, ostali znesek pa v papirji. Po želji papeževi se je ta denar tako-le razdelil: 4 milijoni so se odločili zakladu prestolice papeževe, — 4 milijoni zakladu uradnikov, ki so papežu zvesti ostali, bivšim njegovim uradnikom, bivšim njegovim vojakom in družinam njihovim, — 4 milijoni za popravo cerkev v podporo umetnikom in obrtnikom, — ostali 4 milijoni in kar je denarja še čez te 4 milijone, v podporo dobrodelnim ustanovam:  bolnišnicam, ubož-
nicam, nekaterim faram, duhovnom, minihom itd. Cerkvene reci, ki so bile razstavljene v Vatikanu ob času SOletne svečanosti, so tudi že vse razdeljene.
* Strašna lakota (glad) mori ljudi v južni Indiji. V časniku „Times" se bere v dopisu iz Bengalije od 22. julija to-le: „Ljudje kot muhe cepajo po lakoti, ki je tako grozna, da žuga na milijone ljudi pod zemljo spraviti. Tu se kaže, kako strašanska nesreča je deželi to, da že tri poletja ni skoro nič dežja. Sedanja lakota je desetkrat nuja od vseh prejšnjih južne Indije. Na tisuče ljudi je že lakote konec vzelo, in na milijone jih bode pomrlo, ako še ne bo dežja, česar se je žalibog zelo bati." In pri vseh teh velikih nadlogah ne dobivajo nesrečni ljudje" od svoje vlade Angležke, pod katero so, nobene pomoči. Za Turke in druge namene se nabira denar, za lastne podložne pa ne stori nič! Lahko je mogoče, da pomrj6 ljudje v tem delu Indije, ki je veči kakor cela Francoska dežela."
* Kako na kantu je Ogerska dežela v denarnih za-devah, po številkah dokazuje brošura „die ungarischen Staatsfinanzen", ki jo je na Dunaji na svitlo dal Hans Beruth, v kateri med drugim beremo sledeče: „Dolg Ogerske države znaša skupaj 1272 milijonov in 681.660 gold.; — od tega dolga se mora na leto obresti (činža) plačevati 78 milijonov in 428.375 gold. Po računskih sklepih so bruto-dohodki 1873. leta znesli 197 milijonov in 400.000gold., — 1874. leta 197 milijonov,— 1875. leta 198 milijonov. Po takem 40 odstotkov državnega dohodka požro obresti in amortizacije. Letošnje leto bode primanjkava znašala zopet 34 milijonov goldinarjev. Iz tega je očitno, da prihodnje ieto 1878. bo Ogerski dolg znašal 1423 milijonov gold., od katerega bo treba 88 milijonov objesti plačati, tedaj 44 odstotkov od bruto dohodkov. Ce se pomisli, da Ogerska dežela nobenega gotovega državnega premoženja zato nima več, ker je vse zastavljeno: državna posestva Rothschildom, železnice za železniško posojilo, železni most v Peštu za 30 milijonsko posojilo, zato se prav očitno kaže, da Magjari le od dolgov živijo in da je po takem njih država popolnem na kantu. In s takimi financami, ki so po vse podobne Turškim in Egiptskim , drznejo se Magjari rožljati s sabljo in hočejo vojsko zoper Rusijo na pomoč Turčiji!
279