Naši dopisi. Iz lijiililjaiic. (Odlikovanje prei". ka nonik.i i 11 profesoi-ja .ložefa Marna.) Zvezda se na prsib sveii, Cesar c'lo ga čisla sam. ¦— •I. Koseski. Poročali smo že, da je bil g. profesor •) ožef Ma ra povodoai ajegovega umiiovljeaja odlikovaa z vite^kim kiižcein Fraačifek-Jožefovega reda. V torek, t. viaotoka, v dan goda na-'ega ptesvetlega cesarja. (il) 11. nii dopoludne se aiu je križec jako slavnostao pripel. V lepo okrašeai giaaiazijski telovadnici so se zbrali g. deželni šolski nadzornik Suman kot zastopaik vlade, g. prelat dr. Gebašek kot kapiteljski odposlanec, g. župan G r a s s e 11 i, profesorska zbora obeb gimaazij, več osobnih prijateljev slavljeačevib in gimnazijska šolska mladina. Ob ustopu slavljunca so giaiaazijski pevci pod vodstvom g. Foersterja zapeli: »O Oesterreich, nieia Vaterland«. Na to pripae deželni šolski nadzornik g. Šuman slavjjencu viteški križec ter naieni, da je Njega Veličanstvo blagovoliln g. slavljencu dne 2. kiaiovca vsled zaslug, ki si jih je .stekcl na šols-kem polji, proslaviti z viteškiia ktižceia Frančišek-Jožefovega reda. Zato pa si štejc v posebao čast, da stae o tej slavaostai piiliki ob navzočaosti gospodov koleg kakot1 tudi nadepolae gimnazijskc mladine pripeti ta zuak odlikovanja ia visoko cesarsk(! tailosti aa zaslužne prsi slavljenca. Pripevši križec slavljencu mu čestita iuienmn aavzočnib koleg ia mladino. Sedaj čestita slavljencu v navdušeai besedi g. tavnatelj Senekovič približno tako-le: Radostea ia slavaosten dan je denašaji, ko aam je podaaa prilika, čestitati Vata, velečastai gospod kanoaik, sedaj, ko Vaai diči avstrijsko čuteča prsa križ FrančišekJožefovega reda. Radostno poudarjam, da je to za naš zavod dan veselja, in to teitibolj. ker ste v družbi z aarai delili toliko časa žalost in veselje, radost ia težave pri vzgoji mladine. Petintrideset let ni sicer maogo v življenji kacega aaroda, a v življenji posamnika je to dolga vrsta. In kar nas teaibolj z radostjo napolnuje, to je delovanje Vaše: pač se spo- ininjatc nazaj trnjevib dnij, katere ste preživeli na težavni poti šolstva. Kolikret ste naiboljše mislili, najboljše želeli, in vender so Vas slabo ali celo napačao uiaeli! In naspioti raladini, kako ste vselej iineli srce odptto in odprte roke! Smelo rečera, da ste marsikatereaiu inladeniču, ki se je že obrnil na pot krivice, poinogli nazaj aa pravo pot poštenja. Prav tako .-te bili nam prijnzen, uiil in vsikdar odkritosrčen tovariš. la dasi se danes ločite od našega zavoda ter podate v zasluženi pokoj, dasi se ločite od nat- dragili svojib učiteljskili tovarišev, in aii to z žalostjo na zaaaje jeraljerao, veadar prosiin Vas, prečastni slavIjeaec: pozabile, kar je bilo grenkega, bridkega, in vzernite seboj, kar je bilo za Vas prijetaega, veselega. Jaz pa Vain voščiin še amogo, lanogo let v sreei ia zadovoljnosti preživeti v čast božjo in aa slavo domoviae. Obraiv.ši se k dijakota uadaljuje: Priča ste daaes slavnosti, ki se redko kdaj dogodi v aaših prostorih. A prav deaašnji dan vam je priča, kako presvetli cesar sarni priznavajo zasluge mož, ki so si jiii stekli na šolskeia pnlji v prid inladine ia v prid skupae aaše doiaoviae. In prav deaašnja ptilika bodi vaia novo zaataeaje, združiti v^e inoči, da v taarljivosti doprinesete že v mladosti svoji lep veaec delovaaja na oltar doiaoviai. Gospod slavljeaec je mnogo deloval v šoli, maloae vsi ste bili njegovi učeaci. Ravaal 'se je po rektt našega pesnika, da Dolžan ni saiao, kar veleva tnu stan Kar aioie to taož storiti je dolžan. Tako je s peresota svojiin proslavil domovinn, kaioč v svojem lolikoletneia »Jezičniku« na vse one može, ki so se v našeui slovstvu pokazali ia odlikovali. Razvea tega pa je sodeloval pri aašeai znaastvenein društvu »Slovenska Matica« izza ajenega početka ler ji je zadaja leta rodoljubiv predsednik. la ko se sedaj gospod loči oi) aaših šolskib soban, sprejinite si njega kut vzoraika v svoje srce, naj vas njegova marljivost naudušuje, da si bodete ob času svojih študij zasejali ranogo zdravega semena, ki bo kalito ia kasneje sad donašalo dorao. iai. 1) o in o v i a a kliče na delo, doinovina pntrebuje delav- re v! Zato je ncdzrekljivega poraena za našo domovino, ako se ajeai sinovi vednostno čvrsto oborožijo v mladostnili letib, da jiin bnde niogoče pozaeje teia vspešaeje delovati v a.jea prospeh z uma svetlim mečeai. K taki aiailjivosti spodbuda bodi Vam tudi denašnja slavnost. la ako se ravaate po marljivosti svojega profesoija. denašnjega slnvljenca, postavili aiu bodele najlepši spornenik v svojih .srcili. (Koaec prib.) Iz Ljiibljaiic. Na slavnostnern banketu, ki se je dne 9. t. m. priiedil zaslužaerau g. L. Svetcu, govnril jo tudi g. V. Ribnikar, predsednik »Zveze slovenskih ueiteljskih društev«, braneč slovensko učiteljstvo ptoli aezasluženirn napadoai. Ta govor smatramo si dolžni, da gn prioboimo. Njegov govor se je glasil: Kot predsednik ,Zveze slovenskih ueileijskih drušlev" prosil sem si dovoljenja slav. pripravljalni odbor tega slovesnega lianketa, ki je aekako zadošeenje slav. društvu sv. Girila in Metoda ia njegoveaiu podpredsedaiku velespoštovanemu gospodu L. Svetcu za razžaljenje, provzroceao na I. slnv. katoliškern sbodu. da smera v iaieni slovenskega iičiteljstva team slavneraudruštvu, osobitopazaslužneaiu gospndu L. Svetcu zaklicati Slava! pri tej priliki pa tLidi, ko je s teai društvom zvezano Ijud. šolstvo — slnv. uCiteljstvu. izpregovoriti javao aekatere besede v ul>rainbo javao zapisaneaiu napadn, javno izrečeneinu obdolženju slov. učiteljstva. Predao se ,je otvoril I. slov. katol. sbod tukaj, zapisal je nekdo gnrosLasni izrek: »Več je vreden en sam akademično izobražen Sloveaec in weč aiore uplivati na omiko naroda, kakor 10000 Ijudskib učiteljev«. Slavna gospoda! Ako je tisti rauž bil zapisal ta izrek nepreraišljeno, vreden je pomilovanja, ako pa ga je poslal v svet s preaiišljeno hudobnustjo, tedaj zasluži aajvečje zaničevanje ia preziranje. Nili v prvetn še maaj pa v dmgeni slučaji p;v se boče oinadeževati slov. učiteljstvo z bodi si kakor kolišniin razgovorom z oniia rnožeai radi tcga napada; svet naj sodi, ali je slov. učiteljstvo zaslužilo to ali nc K dclavnosli ni treba ravno akademične izobražbe, k duliovitosti in poštenosti pa tudi ae, kar je pisatelj izrcka s taistiia najbolje dokazal. Slovensko učiteljstvo Irudilo se jo ia se ?e po svojib aiočeb z narodovo vzgojo ia izobrazbo ne le v šoli, naaneč povsod, skoraj v vsakera *]ov. društvu itd., vsaj siao ufitelji tudi sinovi naruda, tudi mi bočeino po svojib močeli delovati za njegovo mniko, za ajegovo blaginjo in tudi iai smo jiripravIjeai braniti svetinje njegovc. Na katoliškeia sliodu sameai, oziroiua v odseku za šolslvo, naglašalo se je pri sklepanji raznili resolucij — o katerih pa ni lukaj razpravljati, da pri vzgoji novih učiteljev treba misliti au značaj — kiščanski značaj, kateiega sedaaje učiteljstvo nima. Sedanji učitelji siao tedaj brezverci, odpadniki od oae sv. vere, katere aas je slov. mati uf.ila, narofala Ijuliiti! Slavna gospoda! To naglašanje ni bilo pravo, ai resnično ! Slnvensko učiteljstvo je bilo vedno, je ia bode verno. Vsaj vse slov. ufiteljstvo pričenja ia končaje vsak pouk z molitvijo, podpira veroučitelje, pri vseh verskib vajah da, ves pouk uči o vsemogočnem Bogu — brez vei'c si slovensko učiteljstvo še vzgoje in pouka misliti ne taoi-e. Da, slav. gospoda, slov. učiteljstvo je piipravljeao tudi verouk poučevati v šoli z ono- ljubezaijo, onirn aavdušenjera, katerega ravno ta pouk polrebuje. Ako se je sem ia Ije sprl učitelj z dubovnikoia, ni se sprl radi vere, vzrok bil je drug, a vse jedao izdal se je izrek: Vera je v nevarnosti. — Ako se slov. ueiteljstvo bori za svoje pravice, za svojo pridobljeno samostojnost, ako se brani nasiljenega gospodslva in ne klanja brezpogojno načelom nekateiih jednega?tanu, ako se zaveda svojega poklica, ako vestno opravlja svoje dolžaosti in ako se bojuje za narodnost i ob aiejah slovenstva — za l.o ai še krščansko neznačajno. Tega obdolženja slov. učitelji nisrao zaslužili! Če tudi aas pa ta izrek žali — a ne plaši in ne zadtžuje aas, tudi na dalje ,še po svojih inočeh delovati za naš ljubi slovenski narod. Prizaderali si bodemo one kali, katere slovenska aiati, o katerej se vender še ne trdi, da je brezverska, vlaga v srčeca malih otrok, vzgojiti ia izobraziti, da postaae iz mladine — narod, ki bude veren, narodea in značajen, aarod, ki bode delavea in odkntosrčea, ki bode spoznal pšenico od ljulike, ia ki bode ločil piave afitelje od lažiprorokov! V t.o potaagaj aam Bog! Z vidaiia zadoščenjem sprejelo je občinstvo to krasno izjavo aašega narodnega učiteljstva ia živabni Živio-klici zadoneli so po dvorani našim vrliai vzgojevalcein laladinu. Iz kranjskega okraja. (Koaferencij a.) Dae 27. inal. srpana je inielo učiteljstvu kranjskega okraja uradno zborovanje v Škofji Loki. Ob 9. uri otvori r. kr. okrajiii šolski nadzornik g. A. Zuiner zborovaaje s pozdravom navzonnib ter je itaenoval slarosto tukajšnega okraja g. Grnilca, učitelja v Podbrezjab, svojim naaiestnikom. Za teia predstavi v okraj došle nove učae moči. Zapisnikarjerna «la bila. izvoljena gdf. I. Hininee in g. I. Flis. G. aadzoraik potern omeaja preaieinbe pri učit.eljskeai usobji v tukajšaem okraji. Dalje govori o delovanji c. kr. okrajaega šolskega sveta, o rešitvi ptedlog, katere je sklenila laaska deželan učiteljska konferencija, oiaenja važnejšib razpisov c. kr. oblastev in preide k poiočilu o nadzorovanji. Glede discipline ia vzgoje pravi g. nadzoraik, bili sta jako dobri, po nekod vzgledai. Glede jezikovnega pouka oaieaja, da sejedobro delovalo v obee. Na to oiaenja nekaterih aedoslatnostij, katere je opazil po aekaterih šolab. Istntako oaienja pouka v ostalih predmetili. Končno oraeaja, da kar je grajal, storil je le radi stvari sarae in nikakor ni botel koaiu krivice delati. Puvoljnega uspeha pa te opazke niti najinanj no oteninujejo, zatoraj se zahvaljuje učiteljstvu okmja za njega požrtvovalno delovanje. Priporoča, naj učinrileljslvo še nadalje doltije v tej sineri in naj skuša kolikor moč napredovati. Nadaljne torke dnevnega reda bila so razna porofila. V prvein poročilu predaval je g. Pezdič n pokončni pisavi. Videlo se je, da je g. poročevalec z največjo natancnostjo rešil svojo nalogo. Na podlagi izkušenj, katere si je pridobil saiu ali pa člani za to voljenega odbora, je dnkazoval, kolike važnosti glede otroškega zdravja je pokončna pisava. G. poioeevalec je pokazal tudi nekaj izdelkov svojih učencev pisanib s pokončno pisavo. Zares je bilo nekaj prav lično pi.sanib zvezkov. Zborovalci so piitrdili poročevalrevi resoluciji, naj se s prihudnjim letnm vpelje pokunčna pisava v vseh šolah tukajšnjega okraja, ker predsodki, katere je marsikdo iinel, izginili so, ko smo videli tako lepe uspehe. Želeti je le, da g. poročevalec priobči eiin preje svoje porofilo. katero jc bilo z burnim odobravanjeni vsprejeto. Drugi poročevalec g. F. L u z n a r je sestavil učni red za ponavljalno šolo. Ptav dobro je raztnotrival težkoče , s kateritni se nioramo boriti učitelji v ponavljalni šoli, katera žalibog ufiteljem naklada ninogn truda, dasiravno ni nioči doseči zaželenega uspelia. Na šolsko tablo je napisal g. pnročevalec iična reda za dečke in deklice ponavljalne šole, kateia se bodeta dala prav dobro upoiabili. Poroeilo <r. Luznarja je bilo prav živahno odobravann. V poročilu knjižničnega odbora je purotial g. načelnik Kust.er o stanji okrajne knjižnice, o njenili dohodkih in troškib. Pornrilo se je z ndnbmvanjem vzelo na znanje. G. Gftrtner ,je nasvetnval v nakup nekaj knjig. kar se je pa odboru prepuslilo, naj uki'ene potrebnn in nakupi knjig. knlikor Iiodo dnpušoale denavshene razmere. Potem je bila volilev knjižničnega odbora. I)osedanji odbor je liil z vsklikoiu na novo izvuljcn. Živahneja je bila pa volilev v slalni odbor. Izvoljeni so bili gg. K. Benedik. -T. Jelenec F. Lnznar in J. Režek. Izmed posaniičnih nasvetov je omeniti onega g. Gaitnerja, da naj se denar za šolske potrebščine [>o})ira potem sl. e. kr. davkarskih uradov, kateri nasvet se je priporočil sl. c. kr. okrajiieinu šolskeinu svetu v uvaževanje. G. nadzornik zalnaljuje končno gg. udeležence za pozornost, s katero so sleiiili vsem razpravain in sklone zborovanje s tiiki-atnini slava-klicera na našejja najmogočnejšega zaščitnika in pokrnvitelja ljudskega šolstva, presvetlega cesarja. Po zborovanji je bil v prostomi dvorani «pri kroni« obed, katerega se je udeležilo vse učiteljstvo. Ne bodem oinenjal tu o tacih prilikab običajnib napitnic, pač pa tržiškega godbenega kvarteta. ki nas Je prav dobro zabaval med obedom. —n—. Iz kamiiiškega okraja. (t J. Viančič). Kakor je »Uč. Tov.< naznanil, ucnrl je 18. kimovoa v Ljubljani Jernej Vrančič, nadučitelj v pokoji. linenovani je bil rojen v Oatežu na Dolenjskem dne 24. vel. srpana 1811. 1., kjer mu je bil oče cerkvenik. Kje se je šolal, piscu ni znano. Prva njegova služl)a je bila v Ajdovščini na Goriškern, od koder se je preselil 1839. 1. v Moravče. kjer mu je bila druga in zadnja (!) služba, kajti tu je poučeval du pokojnine: celih 39 let! Kaj vse je doživel v tem času. Takrat moravška fata ni imela še lastnega šolskega poslopja, in mnfal je do njegove izvršitve (1866) poučevali v štirih privatnih hišah. S preselitvijo v novo šolsko ]>oslopje imenovan je bil provizoričnitn nadučiteljem. definitivnim pa (Bog zna zakaj še le takrat) le nekaj dni pred umirovljenjem. Konec kimovca 1878. 1. stopil je po 451etnem delovanji v zasluženi pokoj. Od tega časa pa je bival v Zagradci pri svojern sinu g. župniku. ali pa v Ljuhljani. Njegovo delovanje kot učitelj je bilo uspešno in dolgotrajtio in itnenovati se morata pokojnik in bi-at mu Franuišek pijonirja Ijudske omike Moravške, Va^ke in Kotiške fare. Slednji je služboval i nad 40 let! Njegov grob pa je skiit in nepoznat na pokopališči v Kotiču. S tem bi i-ad sl. urileljsko drušlvo litijsko nanj opozoril. Kakor pa je bil pokojni Jerncj vesten učitelj. dobor organist, tako je bil vzgleden soprog in preskrben oče. L. 18W. poročil se je z Magdaleno Eržen iz ldrije, koja mu je povila 7 sinov in I hčer. Navzlic nepreinastni službi je izšolal vse svoju otroke in jim pieskibel vsakdanjega kiuba. Živib jih je še 5 in hči, s katerinii vsi Moravčani in diugi znanoi kličejo |>okiijtiiku: V miru pofivaj! Iz postojinskeg-a okraja. (Z borovanje n ašega drušlva.) Kakoi1 so že prej javili nekateri časniki, bilo je zborovanje našega društva dne 29. kiuidvca v St. Vidu nad Vipavo. Društvenemu odboru je bil namen, ustreči [). n. udom iz vipavske doline. Kako se je ta namera posrečila, o tein pozneje. Še pred dolnčeno 11. uro se nas je zbralo piinierno število — med teini tudi dve gospodični učiteljici — v prijaznein, z zaslavaini odičeneiu šentviškem trgu. Bratski smo si segli v roke in odšli v šolo kjer se je v ozaljšani sobi II. razred i višilo zborovanje. G načelnik M. Zainik jjozdravi navzoče, spomni se tudi presvetlega cesarja, na kar se je skupščina odzvalaznavdušenim »živijo«, in smatrazborsklepčnim. Na to da besedo poročevalcu g, J u d n i č u. lmenovani g. tovariš si dovoli. prej ko začne poročilo, tnalo opazko in reče, da ni nič kaj zadovoljen z udeležbo. Potetn je govoril o računanji v ljudski šoli in priporočal Lavtatjevo inetodo-številno vrsto. Ko je dovršil, slišali smo mnogo želja, ranogo predlogov glede raeunic osobito zastran tega, ker se starejše izdaje ne ujeinajo z novimi. Slednjič se je sklenilo počakati, da se odpravijo napake v starib rafunicah, ozirorna da se vpeljejo nove Lavtarjeve, barem toliko rasa, kii l>ode c. kr. zaloga morala preskrbeti nove računice že zastran sprenieinbe v denarjib. Ko je nehala t,a debata, dobil je besedf) g. Trošt, ki je poročal o nedostatnosti in neuspehili šolskega pnuka na jednoraziednicah. Oinenjal je več ovir, zakaj jednorazrednice in splob ljudske šole ne vspevajo. ¦Pomčilo je bilo sprejeto z odobravanjem, Izined raznih predlogov, ki so nastali tekoin debate, omeniti bi liilo onega, da so vse kn.ji.re iz zaloge šoiskili knjig razven »Končnikove slovnice« (ta pa samo za tii- in štiriraziednice) pomankljive in splnh potrebne temeljite organizaeije. Posameznih predlogov je bilo veliko. G. Kavčič je pokazal odlok c. kr. okrajnega šolskega sveta, vsled kateiega se iina koncern vsacega meseca »Izkazek o obiskovanju šole< poslati okrajni šolski nbla;-li. Soglasno snio vsi pritrdili. da je »lzkazek« v vseh rubrikab neizpoljiv. Izpolnili bi bilo inngočft le prvi dve. To se je sklenilo pornčati sl. c. kr. okrajiienm šolskemu svetu. Tudi so bila različna mnenja, kako sestaviti urnik za ponavljalno šolo, da se vpoštevajo vsi prediiietje. Poteia so liili tuili ugovori, zakaj se je na zadnjem občneni zboru dolnčilo inesti) bodočega občnega zbora Trnovo. Sklepa seveda ni bilo mogoče ovreči, slišali smo pa različna innenja o tein prav tako, kakor 7. raal. srpana v Št. Petru. Okraj je preobširen in Iroški za udeležbo zborovanj preveliki, tako smo slišidi; torej naj se zboruje vsako leto tako, da bode inogoče vsaj večini učiteljstva se udeležiti. Dnslej so vipnvski gg. kolege vedno tarnali, da jitn je vse od rnk. To je povzročilo, da se je oglasil g. Dolenec in rekel jedno o razširjajoči se vesti, da se v solnčni Vipavi snuje posebno učiteljsko društvo. Hotel natn je dokazati, da to ni res, poglavitni nanien njegovega govora je bil ta, da opere s sebe madež: kakor so lioteli reči, da on stvar dreza. Izvedeli siuo pa, da ,je on le prcdlagal, naj se osnuje v lepi vipavski dolini »filijalka« učiteljskega društva za postojin.ski okraj, seveda »filijalka« z istiin prcdsednišlvom in isto blagajnico; kako in kakšna? to je pa še do sedaj tajnost. Javno mnenje je bilo tudi proti taki ločitvi. Prav dobro je stvar pojasnil iz lastne prakse g. A. Požar, trdeč da bi bila potem občna zbnrovanja še malobrojnejša. Sicer pa, določil je g. predsednik, naj se stvar izproži na priliodnjem občnein zboru. Društveni odbor ne mrzi nikugar; seveda, če se gg. vipavski kolege ne udeleže nbčnega zbnra kakor zadnjič v St. Petru, potem ni inogoče izvedeti njib nazorov. — Pisec teb vrstic pa misli, da bi bilo najbolje, ko bi kak g. kolega iz Vipave pojasnil svojih tovarišev innenje v »Učit. Tovarišu«, na to bi katero rekel kdo i/. Pivke in tako bi mipel do prihndnjega občnega zbora dozorila. Toliko so pa že sedaj lalikn reče, da društva za saini) jeden sodni okraj napravljati ne bo kazaln. Sloga jači, nesloga tlači. Kdor pa misli z razeepljenjein društva pospeševati v njem slogo, moti se. G. blagajnik je predlagal, da se izvoli društvenik. ki bode zastopal učiteljsko društvo kot ustanovnika pri podmžnici, ozirotna pri občnem zboru družbe sv. Cirila iu Metoda. Časi so resni in učitelji imamo tam tndi besedo. Pt-edlog se sprejme in diuštvenim z.tstopnikom voli g. Judnič. Nato je g. načelnik sklenil zborovanje zahvaljuje g. Požaija za lepi sprejem. gg poročevalca za skrbnn izdelana referata in pozval zborovalce, da zakličemo zašritniku narodniii pravic, zaščitniku šolstva in našeiiiu iskrenoljubljeneinu očetu, cesarju Frančišku -Jožefu I. slava. Trikratna »slava« je zadonela iz vseli grl, in odšli smo k obedu v izborno gostilno g. Vojteha pl. Šivizbofena. — 1 tu ni bilo brez gnvorov, brez napitnic. Mej obedoin nas je počastil g. tovariš iz Štanjela na Kiasu. G. Zarnik je napil Nj. Veličanstvu cesarju, g. Judnič domovini, g. Požar slogi med učiteljstvorn. Ker je narelo društva, da se drži vedno le v defenziji in nikogar ne izzivlje, bilo je splošno mnenje, da se nikar ne spravljaj na dan nasledkov kakšae usobne jezice. Nikjer ni vse gladko, za slogo ined č. duhovšrJino in med učiteljstvom se pa tudi lahko kaj žttvuje. Občnim interesoin se morajo uinikati osobni intere^i. Tako smo se i mi prijateljski in z najholjšimi nameni razšli. Na zdar! Iro Iro-St. — Razdrti). Z Uake. (Konferencija.) Učiteljstvo krškega šolskega okraja je imeln svojo uradno konferencijo dne 27. malega srpana v šolskem posiopji meščanske šole v Krškem. Gospod prvosednik in voditelj okrajne učiteljske konferencije, c. kr. okrajni šolski nadzornik Fr. Gabršek otvori konferencijo ob 9. uri dopoludne. V sviijetn nagovoru prisrčno pozdravlja vse navznčnike, vabeč jih k resni in stvarni udeležbi pri razpravab, ki so na vsporedu. Poudarjal je, da se šolflvn krškega ?ol?kega oki-aja razvija vedno krepkeje in da je v tnarsieem že doseglo nni smoter. ki ga iiiu postavljajo šolski zakoni. Kolikor pa je še zanstalo za teni sraotrum, tega ni krivo toliko učiteljsl.vo, kolikur neugodne razmere, v katerih je delovati ravno učiteljstvu krškega šolskega okraja. Upa naj, da se t.udi te razmere kmalu zboljšajo, saj ve, da se ž njitn trudijo tudi šolska oblastva. kako najpreje odstraniti te ovire. Ako je torej učiteljstvo v svesti, da izpolnjuje svoje stanovske dolžnosti, naj ga k temu bodri pa še bolj zavest, da deluje s tem v zmislu šolskih zakonov, katere je putrdilo Njega Veličanstvo naš presvetli cesar, katereinu se je šolstvo najbolj omililo in ki pri vsaki priliki razodeva svojo blago naklonjenost do njega. Zalo pa bijejo si-ca vseh državljanov v neizmerni ljnbezni do Njega in zato Mu izkazuje tudi lUMteljslvo Hviijn Ijubi-zun [iii vsaki priliki. Nnj lii Imli lu zlirano uriloljstvo pnrabilu l<> piiliko in izrazilu svojn piiiiižau Lidaiinsl in hvaležaoslilo Njega Veliranstva s kliceia: .Riig blagoslovi, Bog nlirani aašega milega vladarja Franca Jožefa I., Bog obvaruj vso bišo Hab.sburško!« »Slava!« Nato zakliče konferencija trikratni »Živio« in aavdu^eno zapoje cesarsko pesem. Gospod prvosednik konštatuje navzočaost oziruma neaavzočnost konferenčnih udov. Vseh navzočnih udnv je bilo 47 in sicer a) s pnsvetovalnim ia sklepovalniia glasoia 36, b) samo s posvetovalniin glasom 9, c) iziaed udov, katerita je udeležba prosla le 2. Neaavzočaib udov je bilo 8, kalerih nenavzufnost jo bila deloaia opravičena. Gospod prvosednik imenuje svojiai naiaestnikom g. Ivana Lapajneta, ravnatelja meščanske šole v Krškem. Na to preide k posaaiezaiia točkaai vspnreda. 1. Vulilev dveli zapisnikarje v. Izvuljena sla bila po aasvetu g. Andieja Grčarja, nadučitelja v Mokronogu »per acclamationem« gdčaa. Franja Luader, utiteljica na Trebelnern in g. Martin Huiiiek, učitelj na Raki. 2. Poročilo c. kr. okrajnega šolskega aadzornika. Po primernem uvodu poroča g. prvosednik o izvršitvi lanskib konferenčnih sklepov, iziaed katerih so trije še aeiešeni, jedea pa je nd visokega c. kr. deželaega šolskega sveta povoljao rešen. Dalje porora g. pnosednik o izpremeinbab ačiteljskega osobja, ki so se v tem šolskem letu pogosto vršile, ia u štatistiki šul. Piej ko preide g. prvnsedaik k obravaavi ptnameznih predmetnv, temeljito in obširno razpravlja pet raetodiških jedaol ali stopiaj, na katerc je paziti pii vsaki učai uri in pri vsakera predaietu in sicer: a) p r i p r a v a (analiza), b) p o d a v a n j e n o v i h p r e ds t a v a 1 i r a z š i r j e v a n j e s t a r i b (sintesa), c) z d r užeaje (asocijacija), d) povzetje (sistem), e) uporabljanje. Po teh aietodiških stopinjah naj bi ?e ravnal vsak učitelj ia zagotovil si bode gotov uspeli v vseb predmetih ljudske šole. Nato g. prvnsednik poroča o vsakeai predraetu posebej, zacienši pri nazornem nauku ia končavši pti uiadnih spisib. Koaceai svojega poročila izreka vseai, ki so piipoiaogli do tolike povzdige šole in vseta, ki so ga podpirali v ajegoveta poslu, svoje |>i'iznanje in zahvalo. 3. Ohravnava nastopnib predaietov: a) Podrobni učni načrt za slovaico. p r avopis in spisje. Ker bi bilo poročilo o tetn predlaetu predolgo. zato se izroči po nasvetu g. Karola Trosta in g. Andreja Giearja stalnemu odboru, kateri naj scstavi iz referatov, kate^e so izdelali posaaiezni učitelji vsak za svoj razred, učni načrt za vse kategorije šol in pii pribodaji ui-iteljski konteieaclji porofa o ajem. Sprejeto soglasno. b) Prot resi) v a aje knjig za šolafsko kajižaico. 1'oročevalceai je itaenovan g. lvaa Hupnik. a nu nasvoluje aaj se ja-etri;siivanje spusdbaili ali nesposobnib mladinskih spisov prodloži ladi slalnoinu odboru Ta predlog je podpiraln oziruiaa popclnjevalo še več gospodov udov in sicer gg. Ivaa Levec, Ivan Uantar in Jožef Bezlaj. Koačno govoril.a o tem predlogu g. Ivaa Lapajne in g. prvosedaik sam, na kar se "isti soglasno sprejme. c) Pretresovanje o načrtu za uravnavn šulskib vrtov, izdaaeia po visokcm c. kr. deželneai šol. sveta z ukazom z dae. 9. rožnika 1892. št. 1236. Poiočevalcera je iincnoval g. prvosednik g. Leopolda Abrama aadučitelja v Kostanjevici. Jako teiaeljito je razpravljal g. poroievalec vsaku točko posaniič ter aazadnje aasvetoval k dotičnemu visokeaiu ukazu sledeče izpremembe in dostavke:  1. Izpusti aaj se beseda »naj« ter reče: vsaka šolska občina inoi-a iiaeti šolski vrl. Vrt bodi koliknr niogoče blizu šole. 2. Šolski vrt niora iiaeti najnianj 10 arov, 4 ari nikukor ae zadostujejo. Učitelju vrtnarju naj so tie šteje v greh, ije sadi po za drevesnico piipravljeaili gredab okupaaiae; to je |iotrcbao. Šolski vit raori iiaeli prisolačan lego in dubni zemljo; vsak i^ašnik ni za to rabo. Uuluoiti je treba tudi, da je šulski vrL vse, kar se je v ta aaaien kupilo; tedaj tudi travni svet ub drevcsnici in ob gredah, kjer aaj *e zasadi aiatično drevje. 3. Na šolskem vrtu aiora biti tudi čebeljnak. 4. Učitelj, šolski vrtnar. budi za delovatije v šiilskeai vttu odgovorea c. kr. okrajaeinu šulskeaiu s-vetu, nihfe drug se ae saie v ti> vtikati. 5. Za ubdelovaaje šolskega vrta ai vsak delavcc dober, aajaianj pa otroci; zato aaj ima učitelj vrtnar, če je lc niogočc, stalnega delavca.  Otroci naj t-e požlahtnjevanja uče, a ne srue se jim pa izročiti to delo na vrtu.  Drevje naj se razdeli rned šulsko nbčino ia uri- teljem vrtaarjeia še rastoče tako. da se dotična greda razpolovi. da ae aastanejo pii deljenji izkopancga drevja prepiri.  6. Na svuje stinške aaj ai"itelj vrta ae obdeluje aikoli. To ga lahko spravi v denarae zadrege ia labki) bi se obdelovanje vrta vsled tega zaae.uarjalo.  7. Pri oceajevanji šolskih vrtov ni gledati na to, ali so pota posala s peskom ali ae. koliko je v vrtu vrtaic. Tu je stranska stvar. Poglavitno je uravnava drevesuiee, zeliščnjaka ia cvetličnjaka ter matičnjaka. Posebno skfb pa naj se olirača aa "grajo, da je vedao v dobreai .staau. Ti nasveti so se soglasno sprejeli. i. Dnločilo ufnih knjig i n samoučil za šoli-k" leto 1892 — 93. Kotiterencija sklenu, da ostaaejo v prihodnjem šulskeai letu vse stare učae knjige, le g. prvosednik nasvetuje, da bi se vpeljala v pri- bcidajimi šolskcm lela aieslo dosedanje »Prve aeiaške slovnico« »Prva aeaiška slovnica« ia »Prvo neaiško berilu« za tlovenske ljudske šole, sestavili Praprotnik. Razinger ia Žumer, založil pl. Kleiraaayr ia Bamberg v Ljabljani. Sprejrae se tudi ta učna knjiga. 5. Poročilo kajižničaega odboia o stanji upurabi in raeunu okrajae učiteljske kajižaice. G. lvan Lapajne poroča, da je imela okrajaa učileljska knjižniea v začelku laeseca malega srpaaa 1892. 1. 1180 kajig v 15i7 zvezkib ia več aevezanib easopisov in aepopolaih letaikov raznih časupisov. O računu poroča blagajničarica gdčaa. Aaa Scliniidiager, učiteljiua v Krškeai: Dobodkov je bilo 305 gld. 691/-' kr. Slruškov je biln 266 „ 24'/-' „ Ostaao '. :!9 gld. 45 k7~" Pregledovalceiaa račuiia sta bila voljena »per acclaaiationeia« g. Luader, aadučitelj aa Raki in g. Saje, uadučitelj v Šeat-Jeraeji. Našla sta vse račune v redu, kateri se puteta odobre. O tej točki debatirali so še gg. Levec, Abraai ia Luaaček. Pri[ioročajo se aekatere knjige v nakup ia sicer: aeitelji naj bi tekom leta pisao naznanili, katere knjige žele, da se nakupijo. 6. Volitve: a) stal nega odbora. Po nasveta g. Andreja Grčarja ostaae stari odboi1, aaiareč: gg. Južef Bezlaj, dr. Tomaž Roinib, Ivaa Rupnik in Ivaa Lapajne; b) k n j i ž n i č n e g a o d b o r a. Tudi ta odbor ostane stari po aasvetu g. Aad. Grčarja ia sicer gg. Ivan Lapajae, dr. Totaaž Roraib, Ivan Hupaik, Jakob Cepuder ia gdčaa Ana Schaiidinger. 7. Posamezni aasveti. G. Ivan Rupaik nasvetuje: da naj se neobvezai pouk v nemščini ali odpravi, ali pa zagotovi učitelju za ta poak priiaeraa aagrada; b) učiteljeai naj se izprosi znižana vozaina aa vseli železnicab, kakor uživajo to dubroto državai uradniki. Koje oba nasveta natančneje utetaeljil, obveljata ista v daljao predložitev. S teia je bil vspored končan. Gospod prvosedaik skleae konleiencijo zahvaljevaje se za tako stvarno in zaaimivo adeležbo, za pazljivo*t pri ubravnavi pusaraezaib točk vsporeda, želeč. da bi obravtiave in vsi sklepi obrodili obilaega sadu. Vse navzočaike pa spodbuja, da bi tudi v prihodajeai letu z isto aeutrudno delavaostju in Ijubeznijo delovali aa polji ljudske oiaike, ter ucepljali laladini čut ljubezni do Roga. do domovine ia države ia do prevzvišene vladarske biše. Prvosedaikov aaiaestnik g. Ivaa Lapajae zalivali v iiaeau učiteljstva g. prvomestnika za izvrstno ia nepristransko vudstvo koafereacije. Popoludae se je zbralo ačiteljstvo polaoštevilno k skupncriiu obeda aa vrtu g. Gregoriča. Po obedu pa je imelo »Pedagugiško društvo« svoje r<-diio zborovanje. Hitro se je aagibal daa proti koacu in zapuščali sun) mestece z veselo zavestju, da ostane dan koaferencije vsakema v biageia spuminu. M. Hiuiuk. Iz Trsta. (Slovonsku šolu prcd li-/.aškiia ob('-i nskim svetoni. Konec.) Galetija je ploskala pororevalcu ves čas, ku pa je končal, nastalo je lako buronsku krieanje, da naslednji govornik niti dn besede ai mogel priti. Ko se je polegel ropot in šuni, povzel je besedo občiaski svetaik Nabergoj in tekel: Z nasvetom šolskega odseka se nikakor ae mitrem strinjati ia to iz razaih uzrokov. Odsekovo poročilo se sklicuje v prvi vrsti na to, da okoličaaske šole od rnesta niso oddaljenc štiri kilometre, da morejo toroj otroci v raestu živočili Slovencev prav lahko hodili v okolič inske šole. Daljava ni jedino merodajna. Okoličanske šole so tako maogobrojno obiskovane, da za šdlske otroke iz mesta aikakor ni prostora. Sicer pa so na vseh okoličaaskib šolah ustanovljene tudi italijaaske paralelke ia če velja to, kar je poročal odsek, da naj naiareč slovenski otroci iz aiesta hodijo v okuliranske šole, poteia bi morali tudi italijaaski otroci iz okolice boditi v aiestae šole. (Strabovito kričanju in ropotanje na galeriji. Župaa zvoni neprestano. i Poročilo se sklicaje na to, da vzdržuje aiesto za italijaa.«ke prebivalce tiiaajst, za slovenske pa deset šol. To si je treba ogledati še z druge strani. lz proračana je vidao, da žrtvuje iaesto za ljudsko šolstvo 468.000 grld. Za slovenske šnle se potrosi od te vsote Siimo 30.000 s?ld., ostalib 438.000 gld. pa gre saian za italijanske učilnice. Vseh za šolo godaih otrok je 10260 v laestu in 3143 v okulici, sloveaskih otrok je torej toliko, da bi bilo za slovenske šole, če bi se stroški piavičao razdelili, žrtvovati vsaj 98.622 gld. (Novo dolgotrajno razsajanje aa galeriji. Župan zvoni neprestano. svari galerijo, aaj se vede dostojno, preli ia prosi, aaj pi)slašalci ne srainote svoj dobri glas kot uljudni in dobro vzgojeai Tržačani.) Iz tega je vidno, kaka irjnija je to, če govori poročilo šolskega odseka o velikodušaosti občine pioti slovenskiin šolaai. Petdeset očetov, ki prebivajo v mestu ter nosijo občiaska bremeaa, prosi sloveaske šole ia njib zahteva je vseskozi pravičaa. Vi se poaašatc s svojimi liberalniiai priacipi. Upara torej, da se jiai ne bodete izaeveiili, aiapak ustanovili šolo. (Siaeh ia kričaaje.l L. 1883. očitalu se je vladi, da vzdržuje v Trstu neaiško šolo, zagovarjal je lu šolo italijanski list, češ, aaj se Nemci vzgajajo v neiaškem jeziku, satao Italijanoai bodi daaa prilika vzgojiti so v italijaasketa jeziku. Tu velja tudi za Sloveaee. Govornik Izjavlja koačno. da se s to stvatjo ne bode bavil aadalje, ker se itak ne bode rešila v občiaskeia svetu, arapak aa drugeai aiestu, kjer ?e bode sodilo po pravici in po zakona. (Jiini ia rnpot. smeh ia apitje.) Poročevalec d' A n g e 1 i je ugovarjal le glede vsote za šolske aaiaeae, i"l-š, da ae plačuje ubuina iz te vsote samu Ijudskiit šol. ampak tudi druge. Pri glasnvanji je spiejel ob;":iaski svet predlog šolskega udseka t vsemi proti dveaia glasoiaa. Pioti sta glasovalu nbr. svet. Nabergoj ia Nadlišek. Soditi .su jo laoglo napruj. kakn su bode izrekel občiaski svet glede sloveaskib šol v 111eKt.11, zuto ai njega ukrep prav aii' izaeaadil in tudi dokazi, kaku »avila eoltcira* prešinja vsu Labonc, aisu niivi. Vpra- šmje o slovcaskib šnlab je zdaj v rokab vlade in raduvodni siim, ali bu izpolaila aailejo Naln.T^ojcvii ia svečaao svujo obljabo.