Ljubljana, torek 26. m?rca 1929 Cen? 2 Din Naro&B&a sna&a mesečno 25 Din. ** hioiemstvo 40 CHtu Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon Jter. 3122. 3123, 3124, 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Teleioa št. 440. Celja: Kocenova al. J. Telefon Štev. 190. Rokopisi se ae vračajo. - Oglasa po tarifa. Upravnlštvai LfutoHan*. Prciemovs al H Telefon it. i 122, S123. 3124. 3125. 312». lnseratni oddelek: Ljubljana Prešernov ulica 4. relefon St 2442 Podružnica Maribor: Aleksandrova ces* Jt. 13 Telefon St 455 Podružnica Celje: Kooenm-a a! ca St 2 Telefon št 100 Računi pri pošt ček. tavod h. Ljubljana št. 11.S42; Praha čislo 78.ISO: Uiei Nr. 105.241 Pogajanja za prijateljski pakt z Grčijo Beograjske konference med zunanjima ministroma Ka-rapanosom in Kumanudijem - „Zeppelin" nad Vatikansko državo Nad Rimom je metal letake v nemških narodnih barvah — Ogromno zanimanje za nemško zračno ladjo v Italiji Ljubljana. 25. marca. Včeraj so se v Italiji vršile vol.tve za novi fašistični parlament. Udeležba je biia ogromna, ravno tako pa je ogromno število za fašistično listo oddanih glasov. Glasovnice z »ne« so v milijonskem morju profaš.stičnih glasov le redke drobne kapljice. Glasovanje, ki se je včeraj vršilo v Italiji, je po volji voditelja Mussolinija proglašeno za plebescit. Ta označba je gotovo pravilnejša nego ime volitve. Značaj volitev je, da se voliicu v volilni borbi predstavijo kandidati s svojimi raznimi programi in da .ie voliicu na razpolago ali izbere tega ali onega. Pri včerajšnjem glasovanju pa ni šlo za izbero med raznimi kandidati, temveč je šlo za odločitev naroda, ali odobrava od Velikega fašističnega sveta odobreno sestavo novega parlamenta ali ne. Značai glasovanja je torei bližji plebiscitu nego volitvam. Gre za plebiscit sui generis. ki se razlikuje od normalnega plebiscita v tem. da je bila zaradi posebnega značaja sestave novega parlamenta pripuščena le pozitivna, ne pa tudi negativna ag:iacija in da bi eventualni neugodni izid ne pomenil odklonitve sistema, temveč le revizijo sestave kandidatne liste. Novi fašistični pariamnt bo sestojal iz 400 poslancev. Njegova definitivna sestava je dejansko že izvršena s tem, da je Veliki fašistični svet iz 1000 imen, ki so jih predložile obstoječe fašistične zveze, izbral 400 poslancev. Ta definitivna lista je bila včeraj predložena italijanskim volilcem (vsak moški Italijan je volilec z 21 leti, povrh pa še oni. ki so najmanj 18 let stari, a že družinski očetje in člani sindikatov ali pa večji davkoplačevalci), ki so na posebnih glasovnicah odgovorili na vprašanje: Ali odobravate od Vel. fašističnega sveta setavljeno listo poslancev?« z »da« ali »ne«. Vsa država ie tvorila en sam volilni okraji, druge, nego fašistične liste v smislu plebiscitarnega značaja cele procedure ni bilo. Udeležiti se volitev se je smatralo za pr\o državljansko dolžnost in kakšen pomen se je tej dolžnosti pripisovalo, ie raz-\ i deti iz milanskega poziva, ki proglaša abstinenco za veleizdajo. Mussolini je včerajšnjemu glasovanju dal že z imenom »plebiscit« poseben pomen. Šlo je za to. da narod v svoji večini odobri fašistični sistem ureditve države ter da dobi novi red v Italiji sankcijo narodne volje. Gre za potrdilo »ideji, ne osebam«, je rekel Mussn-lini. S korporativno zbornico je dovršena v glavnem vsa državna struktura, ki io fašizem v Italiji postopoma gradi. Proti enakosti državljanov, kakor jo razumeva demokracija, fašizem zavestno stavi neenako vrednost dela in pomena posameznikov za državo in narod. Na mesto parlamenta političnega značaia. prihaja panlaraent. ki ga režim sam oblikuje strogo po razmerju narodne strukture važnosti in koristi dela posameznih sloiev za skupnost. Poslanci so predstavniki organiziran'h stanov in slojev naroda, katerih interesi se tako v najvišji rcnrezentaciji naroda spravljajo v medsebojni sklad Ta princin sicer tokrat šs n: do zadnje konsekvence izveden. Mussolini je bil mnenja, da ie treba zaradi kontinuitete zakonodaine-ga dela prevzeti del noslancev razpu-ščenega parlamenta. To se ie zgodbo in so zaradi tega nekatere stanovske organizacije (gre seveda izključno za fašistične sindikate) dobile manj. nego bi jim sicer pripadalo. Razen tega je bilo treba gledati, da je na listi poslancev v pretežni večini oni fašistični ele-" ment. ki se ie že izkazal v borbi in delu. Lista prve fašistične korporativne zbornice je torej kompromisna. Iz vsega zgorai novedanega .ie tudi razvidno, zakai ie bilo nepripustno < . bi pri volitvah mogle biti upoštevane tudi narodne manjšine. Poedinec pripadnik neitalijanskega naroda je prišel v poštev le kot pripadnik svojega stanu skupai z ostalimi italijanskimi državljani italijanske narodnosti. Imel je kot tak enako pravico se izreči z »da« ali »ne«, a tudi enako dolžnost priti k glasovanju. Zato vidimo, da je bila volilna udeležba v slovenskih, hrvatsk h in nemških krajih ravno tako velika, kakor drugod. Posebej le treba še omeniti, da so se nedeljske volitve v Italiji vršile tudi v znamenju sporazuma med Vatikanom in KvTinalom. Duhovništvo. od kardinalov do župnikov ie skuoai s Slani cerkvenih organizacij manifestiralo svoje veselje nad Lateransko pogodbo z naravnost korporativno udeležbo pri glasovanju. V Italiji vlada danes veliko odušev-Ijenie. Listi povdarja jo pomen izvršenega plebiscita ter ugotavljajo, da je sedaj fašistični sistem definitivno utrjen »per la volonta deli a nazione«. • Polet t>reko južnega Atlantika Sevllla, 25. marca (be.) V nedeljo s-'a startata Španska letalca J:meriz iti Iglessias za neprekinjen polet v Buenos Ayres. Beograd, 25. marca. p. Med grškim zunanjim ministrom Karaoanosom. ki je prispel včeraj v Beograd, in zastopnikom zunanjega ministra dr. Kumanudijem, so se danes nadaljevali razgovori glede sklenitve prijateljskega pakta. Popoldne ob 17. sta se sesta'a v zunanjem ministrstvu ter sta konferirala do 18. Konferenci sta prisostvovala tudi grški poslanik v Beogradu g. Poli-lironiades in grški oosianik v Parizu g. Politis. Na vprašanje novinarjev je dr. Kumanudi izjavil, da so pogajanja na dobri poti. da pa o podrobnosti še ne more govoriti. Iz dejstva pa. da ie g. Karapanos podaljšal svoje bivanje v Beogradu do četrtka, sklepajo v diplo- Kruševac. 25. marca p. Danes se je pričel pred tukajšnjim porotnim sodiščem proces proti žandarmerijskemu podpolkovniku Milanu Geroču, ki je obtožen krvopre-litja, ubijanja, požigov in tatvin za časa avstrijske okupacije Srbije, posebno pa v času tako zvane topliške pobune, pri kateri je biio od avstrijskih oblasti pobitih okrog 2000 srbskih državljanov. Za proces vlada v vseh krosih veliko zanimanje ne samo zaradi tega. ker se nanaša proces na dobo, ko ie bil obtoženi v službi avstrijske armade. marveč zlasti še zaradi tega, ker je to prvi primer, da se pred sodiščem razpravlja o dogodkih, ki so se odigravali za časa sovražne okupacije. Preiskava je bila zelo obširna; zaslišanih je bilo več sto prič, predlaganih od obtožbe in obrambe. Rezultat je bil. da je bilo mnogo očitkov ovrženih že v preiskavi. Državno pravdništvo je končno obtožilo podpolkovnika Geroča naslednjih dejanj, ki da jih j*e zagrešil kot bivši avstrijski orožniški oficir za časa okupacije: 1.) da je dal marca 1917 brez sodnega postopanja ustreliti v Starem selu tri seljake; 2.) da je odredil svojim podrejenim plenjenje in požiganje; 3.) da je naročil svojim podrejenim po topliški ustaji, naj v Livadu ubijejo več Beljakov ; 4.) da je izdal enak nalog v selu Paljev-štici; 5.) da j'e poleg običajnih rekvizicij naročil podrejenim, naj odvzamejo prebivalstvu tudi druge predmete. Obtožnica navaja, da so inkriminirana dejanja dokazana po izpovedbah prič ter obtožuje podpolkovnika Geroča po §§ 229. in 230. kaz. zak. Za razpravo vlada veliko zanimanje zlasti med prebivalstvom onih kra'ev. kjer so se odii/rnvali inkriminirani zločini. Dvorana je bila do zadnjega- kotička napolnjena. Obtoženca brani pet odvetnikov iz Zagreba. Beograda in Kruševca. Navzočih ie bilo tudi i mnogo novinarjev iz Beograda in Zagreba. matskih krogih, da bo bržkone že v Beogradu podpisan prijateljski pakt med Grčijo in Jugoslavijo. Opoldne je bil grški zunanji minister gost kralja. Na kosilu v dvoru so bili Karapanos, dr. Kumanudi. Politis, Poli-hroniades, višji uradniki zunanjega ministrstva in grškega poslaništva ter oba pomočnika zunanjega ministra gg. Bora Jeftič in Liro Bakotič. Zvečer se je vršila na univerzi svečana akademija juigoslovensko-grške lige ob udeležbi zastopnikov vlade ter najodlične.se beograjske družbe. Jutri opoldne priredi ministrski predsednik na čast grškemu zunanjemu ministru svečan banket na Topčidcru. Po običajnih formalnostih je bila najprej prečitana obtožnica, nakar so bili pred vsem zaslišani trije seljaki, ki nastopajo kot sotožitelji. Seljak Vujičič iz sela Li« vadja. obtožuje podpolkovnika Geroča, da je izdal povelje, naj ubijejo vojaki njego* vo mater in njegovega brata. Ni pa mogel točno navesti, ali je bil dotični oficir, ki je izda! to povelje, baš Geroč sam. Izjavil je. da mu je to končno vseeno, naj pač tudi on izkusi to, kar so morali prestati niego« vi sorodniki. Drugi je bil zaslišan Ridoiko Maksimovič, ki so mu avstrijski vojaki ubi« li brata in mater. Tudi on ne more izrecno obtožiti Geroča, ve le, da je bil to neki avstrijski oficir Tretji je neki Vuiič, ki so mu »švabi« umorili brata in mater. Nato je bil zaslišan Geroč sam V dalj« šem govoru je orisal svoj takratni položaj kot avstrijski oficir, ki je bil kot vojak dolžan pokorščino predpostavljenim. Izrec« no izjavlja, da ni nikdar osebno sodeloval pri umorih, ki mu jih očita io. marveč je le izvrševal sprejeta povelja. Kar pa se sne« cijelno tiče umorov no topliški vstaii. doka« zuie, da takrat sploh ni bil v službi v S rs biji, marveč se ie mudil v Saraievu in zneje v Beogradu, od koder je bil še le 16. mnrca poslan v Kruševac. Tekom nadaljne razprave je bilo zašli« šanih okrog 10 prič, ki večinoma silikajo početje avstrijskih okunacijskih oblasti, a nobena ne more reči; da je bil baš Geroč oni oficir, ki je izdal povelia za razne po* hode. Nekatere nriče se samo snominj-ajo, d3 ie nekemu oficirju b'lo ime Milan, ka« kor Geroču. Le priča Ognien Krstic se spo«-m;nia, da je Geroč dal T>ovelie. ni i vo:h vrste iz rndniške restavraciie toča kamenja. Zaradi tega so navalili na restavracijo in se spopadli z v njej nahajajočimi delavci. ki so se seveda branili. Vnel se ie krvav pretep. V kratkem času ie bila re s-tavracija čisto demolirana in pet oseb težko ramenih. Med njimi tudi neka ženska, kateri je izbil kamen devet zob. Na pomoč prihitela mliciia ie imela samo še priliko konstatirati stanie demolirane restavracije. Spopad sam pa ie vzbud i v Gradcu največjo senzacijo ter vlada osobito v delavskih krogih silno razburjenje. Dve včerajšnji nogometni tekmi Zagreb, 25. maTca. Concordia ie danes porazila HaSka s 3:1 (2:1). splitski Hajduk pa ie na domačih tleh odpravil Saška s 4:0 (2:0). Dosedanji potek zagrebške preiskave kdiciji ka^io m politične motive za vratnega umora -Zločin je fcH rafinirano pripravljen - Pozitivnih rezulta- . v • Opasna gneča pred krsto maršala Focha Manom velikega vojaka se je poklonilo doslej preko 2 milijona ostb — V nedeljo zvečer je izbruhnila med množico panika, tekom katere je bi'o več žrtev Pariz, 25. marca. d. Pred krsto maršala t"oclia se vrste nepregledne množice, hoteč se pokloniti zmagovalcu v tov Zagreb. 25. marca. r. Preiskavo o umoru Toni.ia Schlegla nadaljuje zagrebška policija s polno paro Ves policijski aparat ie na nogah že od prvega trenutka po izvršenem zločinu. Preiskava se vodi v več smereh na podlagi indicijev. ki so na razpolago. Orl trenutka, ko je hilo objavljeno, da je razpisana narrada 200.000 Din z.a izsleditev zločincev. dobiva policija neprestano pi^ma. večinoma anonimna; pisma pa ne prinašajo nobenih konkretnih podrobnosti, ki bi mo\r-la pomoči preiskavi k uspehu. Pisci teh pisem navajajo večinoma snmo svoje kombinacije ter sklepe, iz kateri b vrst bi mogli izvirati atentatorji. Zasliševanja se na policiji vodijo neprestano podnevi in ponoči. Tzvršene so rile mnogoštevilne arptaciie. zlasti omladincev. ki so bili prej člani hrvatske omlndinske organizacije V splošnem se mor'0 reci o preiskavi s??n>o to!i'-o. da se vodi delonn pod domnevo, da je bil atentat zasebnega značaja. boli pn nod domnevo, da gre za političen >.iočin. Policija je izdala tudi nnVaiala v njegovo trgovino dva človeka običajno proti večeru. Eden izmed njiju je bil majhne postave, suh in podelgast^ga obraza, kratko prirezanih brk. z. belim Klobukom in oblečen v kratke jahalne hlače ter turistovske nogavice. Naročal je oo eno ali dve čaši mleka. Drugi običajno ni ničesar naročil in podrobnega niegovega opisa lastnik mlekarne ne more dati, ker ga ni natančneje opazoval. Ve edino, da je nekoliko manjši od prvega ter okroglega >bra-zn Popil navadno ni ničpsnr. temveč ie neprestano gleda' i okno nn ulico. V ne-tek zvečer, ko bil izvšen atent.it. «ta ob 6. ponovno prišla v mlekarno. Večji, je popil fi čaš ml*>ka, mlajši pa ni vzel nič^s-ir. temvoč je. kakor običajno, f ledni skoz.i okno na ulico. Ob 7. sta oba odšla. Policija skuša se m ugotoviti točno identiteti obeh. doslej pa ji to še ni uspelo. Atentat je bil soretno organiziran Več policijskih uradnikov ie neprestano zaposlenih z zasliševaniem aretiranih oseb. ki pa vse odločno taie. da bi biie z zločinom v kakršnikoli zvezi ter doprinašaio dokaze za alibi. O raznih ukrepih policiie se v interesu preiskave seveda ne izdaia-.io nobene podrobne informaciie. Vsa znamenja pa pričajo, da ie bil atentat izredno spretno organiziran in da ne bo lahko ori-ti na sled zločincem. Zato ie bila razpisana tudi izredno visoka nagrada. Današni: ».Iutarn:i list« noroča. da ie bilo v sobotn' noči aretiranih 24 oseb. o katerih se je domnevalo, da imaio morda k^ke zveze z umorom pokoinega Schlegla. Kakor poročaio »Novosti' ie notranje mini-nistrstvo nagrado ? 0 000 O^n za izsledi'ev zloč'!*'iev že posMo z^ . ^bški mllcMi. .»Novosti« dalie poročalo, da se policija zanima zlasti za osebe, ki so se v zadniem času mudile v Z:'greh brez iasnega namena niihovetra bivania. nadaPe z? osebe, ki so po atentatu izginile iz Zngrcba.4 f Aretacije Beograd. 25. marca r. Današnia »Politika« objavlia o zagrebški preiskavi naslednje informaciie: Kakor se trdi. je bilo na noFciii pridržanih okoli 30 oseb. ki so večinoma m!ad: ljrdje razmh poklicov. ZasFš^reio se in aretiraio vsi. ki so bili ob oriliki vseh do-seaamih atentatov in izsredov že nrei aretirani in zasl:šani. PolicHn misli, da gre za dobro organizacijo, ki nai bi bila nadnlieva-n:e raznuščene nacionalistične organizacije Hanno. Aretiranih je bilo tudi nekoliko delavcev v Tiešnievki. ki so bili aretirani ob priliki znanih komunističnih demonstracij na Trešnievki Isfotako ie b;1 po hišni preiskavi in zaslišaniu zadržan v znporu urednik »ffrvata« Slavko Cihlarž. ki do danes opoldne (24. t. m.) še ni b:I izpuščen iz zapora.« Prvi dan razprave proti Milanu Geroču Česa je Geroč obtožen - Večinoma nedoločne izpovedi prvih zaslišapih nrič svetovni vo^i. V nedeljo in v ponedeljek je noč in dan trajalo deiihraiije naroda pod slavolokom zmage. Pu dosedanjih cenitvah se je pokojniku poklonilo doslej okoli 2 m ili.ona ijudi. Policija, ki ii pomaga pri delu republikanska garda, le s težavo vzdržuje red. Vendar kljub vsem naporom ne more preprečiti gnečo, ki nastaja od časa do časa med množicami. V nedeljo zvečer je bil pritisk ljudstva tako silovit, da je nastal mestoma uprav paničen položaj. Več oseb je pri tem oalo na tla in so jih pritiskajoče množice opasno pohodile. Neki f>2 letni mož ie na dobljenih poškodbah umrl, preko 30 oseb pa so prepeljali v bolnico Policija je varnostne odredbe zato še pomnožila, da je vsako panično gnečo onemogočila. Krsto s pokojnikom bodo danes ob 2.L uri prenesli v cerkev Notre Dame, odkoder se bo po žalni službi božji vršil pogreb v Invalidski dom. Pariz, 25. marca. jj. Pogreb maršala Focha bo imsl popolnoma medzavezniški značaj. Tekom današnjega dneva so prispele v Pa« riz številne inozemske delegacije. Zvečer je prispel kot zastopnik angleškega kralja \valeški princ. Z ozirom na včerajšnje o'o» žalovanja vredne dogodke, ki jih ;e pripi« sati nepričakovanemu navalu občinstva in so zahtevali poleg smrtne žrtve do 150 ra« njencev, so oblasti uvedle obširne mere. da do sličnih dogodkov ne bo več prišlo. Rezultati plebiscita za fašistični režim v Italiji Za režim se je izjavilo preko 8 milijonov volilcev — Katoliška duhovščina je odlično pripomogla k sijajnem uspehu Grozeča napetost med Anglijo in Ameriko Ameriška stražna ladja je ootooila angleški tihotapski parnik. Ameriška vlada j s odklonila pojasnila o dogodku Krvavi izgredi avstrijskih nacijonalistov Soopadi med Heimwehrovci in delavci v bližani Gradca — Hedmwehrovci razbili neko restavracijo in težko ranili več delavcev Uradniška deputacija pri ministrih Seja Glavne uradniške zveze — Zahteva po podaljšanju stanovanjske zaščite za uradništvo Beograd, 25. marca, d. V soboto in nedeljo se ie vršila plenarna seja centralne uprave Glavne uradniške zveze, na kateri so razpravljali o splošnem položaju državnega uradništva v zvezi s skorajšnjo revizijo uradniškega zakona. Danes je posebna deputacija. v kateri sta bila izmed Slovencev gg. dr. Ferjančič in Makso Lilfeg iz Ljubljane, posetila ministrskega predsednika Pero Živkoviča, finančnega ministra dr. Švrljugo in ministra socijalne politike dr. Drinkoviča ter jim pojasnila stališče uradništva glede na revizijo uradniškega zakona. Obenem je deputacija intervenirala v zadevi stanovanjskega vprašanja ter prosila naj bi se za državne uradnike stanovanjska zaščita podaljšala še preko 1. maja tekočega leta, ker bi se sicer najemnine tako povišale, da bi jih državni uradniki pri svojih dosedanjih prejemkih ne zmogli. Nov predlog za maksimiranje najemnin Zagreb, 25. marca. Danes dopoldne se je vršila tukaj na inicijativo Zveze društev stanovanjskih najemnikov konle-renca sindikalnih oganizacij, na kateri je bila sprejeta resolucija, ki zahteva, naj bi se po 1. maju stanovanjska najemnina ne maksimirala na bazi zlate paritete, marveč po dohodkih najemnikov S tem bi se preprečilo navijanje cen za siromašne sloje, ki ^ nikakor ne zmorejo visokih najemnin, dočim bi hišni lastniki lahko od premožnejših slojev zahtevali tudi višje najemnine. Schlegiov umor na spiritistični seji V novosadski spiritistični družbi je medij baje točno opisal umor in morilca ter njun beg Beograd, 25. marca p. Nocojšnja »Pravda« objavlja interesantno poročilo svojega poročevalca o spiritistični seji v Novem Sadu. Na seji je znani grafolog in telepat Vinteri uspaval medij ter mu stavljal raz-ra vprašanja > o umoru Tonija Sclilegla. Medij je dajal precej točne odgovore, vsaj kolikor se tiče časovnih in krajevnih razmer. Izjave medija, ki je bil ves čas v globokem transu, slikajo razne podrobnosti, o katerih seveda za enkrat še ni mogoče reči, v koliko so točne. »Pravda« poroča med drugim o tem zanimivem poskusu: Ko je bil medij že v globokem transu, mu je stavil g. Vinteri po vrsti vprašanja, na katera je medij odgovarjal deloma glakdo, deloma pa po daljšem napornem vi-zonističnem gledanju: — Kako je bil izvršen atenta na Tonija Sclilegla? — Vidim gospoda, ki ima rjavo suknjo. — Koliko je star? — Okrog 31 let. — Ali biva ta gospod v isti hiši kakor umorjeni Schlegel? — Ne. Gre mimo hiše. Sedaj vidim še enega. Ta ima črno suknjo. Na nekaj čaka. Sedaj gre zopet dalje. Zopet prihaja neki gospod, a ta ni sam. v njegovi družbi je še en moški. Mračno je. ne vidim dobro, ima mehak klobuk zelenkaste barve. Tiho se pogovarjata: kaj, ne slišim. Ničesar ne morem razumeti. — Opišite točno zunanjost obeh moških, ki sta pri hiši. — Eden je suh. srednje velik, star okrog 30 let. Ta še vedno govori, vendar pa ne morem ničesar razumeti. — Kje stojita? — Blizu hiše. — Zakaj stojita? — (čakata na nekoga. — Koga čakata? Mediju se opaža na obratu, kako se napenja, da bi videl še več. Čez nekaj časa zopet spregovori: — Avto prihaja. V njem ie šofer in še neki gospod, mož srednje velikosti. Nosi zimsko suknjo in siv klobuk. Avtomobil se ustavi pred hišo. — Ali je ta gosnod oženjen? — Izgleda, da ni. — Kaj je po poklicu? — Dokončal je visoke šole. Direktor je, dalje ne vidim. — Kie sta stala ona dva, ko je prišel avtomobil* — Na desni strani hiše. pii vogalu. Eden se ie približal avtomobilu. Šoter je odpiral vrata. Gospod, ki se je pripeljal, izstopi iz avtomobila in gre proti veznim vratom. Sedaj seže v žen. potegne ključ in odnira vrata. Sedaj je prišel oni suhi gospod bliže k njemu. — Točno ga opišite! — Suh je. ima rumene čevlje, progaste hlače, suknjo temnosive barve in temnosivo čepico. Oči so sive, brkov nima. — Odkod ie? — Ni iz Zagreba. — Ali ie Hrvat? — Tudi Hrvat ni. — Ali je sorodnik ali prijatelj onega drugega? — Njegov prijatelj. Oni je po narodnosti Hrvat. — Kaj je po poklicu? — Piše, uradnik ali nekaj sličnega. — A njegov tovariš? — Ne vidim, tema je . . . — Opišite onega drugega gospoda, ki je stopil iz avtomobila in odprl vrata. Medij točno opiše pokojnega Schlegla, njegovo zunanjost, obleko kretnje. — Ali kaj sluti, se kaj boji? — Ne. Mirno hoče iti v svoje stanovanje. — Kaj se dogaja dalje? — Suhi pristopi I: gospodu, ki Je stopil iz avtomobila, ga pozdravi. Gospod (Schlegel) se obrne, suhi mu nekaj pripoveduje, govori in seže v žep potegne revolver ter dvakrat ustreli Gospod, k' ie hotel v hišo, pade, napadalec pa zbeži. Beži na desno stran. Njegov tovariš teče za njim . Tudi šofer krene za njima. V avtomobilu vidim razen šoferja še nekoga . . . Izgle-da, da je šoterjev pomagač . . . Avtomobil je dosegel atentatorja. Šofer ustavi in skoči iz avtomobila. Sedaj nekdo strelja. — Kdo? Oni suhi? — Ne, oni drugi. — Kolikokrat? — Samo enkrat. V tem udasl suhi šoferja z revolverjem. — Kam? V obraz? — Ne. v prsa. Šofer gre nazaj v avtomobil, atentator s svojim tovarišem pa beži dilie. — Opišite, kam so šli? — Vidim, kako bežita. Do prvega vogala, tu zavijeta na desno. Na koncu ulice vidim park ali trg. Še vedno tečeta naravnost. Pri drugem vogalu kreneta v široko ulico. Tu je velika kavarna. — Kako izgleda ta kavarna. Medij se napenja, a končno odgovarja: — Ne morem povedati, ne vidim dobro — Kako se imenuje kavarna. Povejte prvo črko? — R. — Opišite lastnika ;e kavarne! — Mali človek, ima plešo. — Ali sta šla morilca v kavarno? — Da. zelo sta nervozca. — Ali sta v kfvarni znana? — Da, znana sta. Čim sta vstopila, sta sedla k mizi pri kateri že «edita dva gospoda. Z njima se razgovar.iata. — Ali sta ona dva, ki sta bila že tam, Zagrebčana? — Da — Zakaj je bi! izvršen atentat na Toni Schlegla? — Atentat je delo osvete. Atentatorja je vodilo maščevanje in materijalna korist, njegovega tovariša pa samo materijalna korist. Tako poroča nocošnja »Pravda«. Ali se ie ta ^iritistična seja res vršila in ali se ie vršila tako. k?kor poroča »Pravda«, seveda ni motroče kontrolirati Zato moramo Y"f> odgovornost prepustiti beograiskemu listu. Zborovanje prostozidarjev Jugoslavije V netijo se je v Novem Sadu vršij letni zbor jugoslovanskih prostozidarjev. Prisostvovalo je nad 100 delegatov lož v raznib krajih države, dočim je bil veliki mojster g. Gjorgje_ Vajfert zaradi bolezni zadržan. Na predvečer kongresa se je v palači novosad-ske Produktivne borze vršil koneert beograjskega kvarteta. Zbor prostozidarjev je v nedeljo razpravljal o važnih internih zadevah in se pok/oni! spominu zavratno umorjenega direktorja »Novosti« Tonija Schlegla. ki je bil častnik neke zagrebške lože. Padel je kot žrtev svoje poštenosti in nacionalizma. Opoldne se je na čast udeležencem kongresa vršil velik banket v palači Produktne borze. Kongresisti so kralju Aleksandru poslali naslednji pozdrav: »Svobodni zidarji Vaše kraljevine, zbrani na letnem zboru in prevzeti z želio za blagor našega naroda in vsega človeštva, pozdravljajo viteškega narodnega vodjo in njegov idom.« Odkup vicinalnih železnic Beograd, 24. marca. Sinoči se je vršila^ konferenca med prometnim ministrom in člani bivšega odbora za ureditev vprašanja vicinalnih železnic. Prometni minister namerava sedaj imenovati nov odbor, ki naj izvede likvidacijo tepa problema. Prometno ministrstvo je pripravljeno odkupiti 1000 km vicinalnih železnic, večinoma na Hrvatskem in v Bosni. Sedanji lastniki ' pa zahtevajo večjo odkupnino. kakor pa jo nudi prometne ministrstvo, ki predlaga pol milijarde dinarje.'. Poskusen samomor slovenskega orožnika v Skoplju Beograd, 25. marca p. Iz Skoplja poročajo, da je sinoči hotel izvršiti samomor žandarmeriijsk kaplar Josip Tekar, rodom iz Slovenije. S sa makreso. Predsednik vlade je sam objavil časopisju, da bodo imeli njegovi ukrepi za posledico ustavitev vseučiliškega pouka.za daljšo dobo. Ce se niti ne upoštevajo najrazličnejše vesti, ki se kolportirajo v inozemstvu o vedno večjem nesoglasju glede politične koncepcije in metode med krono in vlado in o rastočem republikanskem razpoloženju celo v krogih, katerih privrženost monarhiji je bila vedno izven dvoma, je vendar gotovo, da Primo de Rivera ne more biti zadovoljen s potekom dogodkov. Objektevni opazovalec mora priznati, da je diktatorski režim izvlekel deželo iz težkih kalamitet. da je odpravil mnogo zla, ki ga je poleg drugih vzrokov zakrivi-] tudi lažni parlamentarizem. Končaj je srečno z maroško vojno. dvignil gospodarstvo, omogoči', mirno delo. Tudi v mednarodni politiki ni zmanjšaj vpliva Španije. Vendar vse kaže. da je svojo misijo v glavnem za-vršil in da mu ne preostane kaj znatnega in novega. Njegova tragika je, da mu ne puste v miru dokončati priprav za novo ustavo in nov parlamentarizem, na kar bi se po lastnem zagotovilu sam umaknil. Nesreča za deželo je, da ni Š3 videti nobene druge žive, organizirane, pozitivne sile. ki bi mu bila sposobna sledit', in da torej Primo de Rivera niti ne ve, komu naj se umakne. Sokolski dnevi na Sušaku Otvoritev Sokolskega doma — Glavna skuščina JSS Sušak, 25. marca Nad 130 delegatov jugoslovenskega So-kolstva se je zbralo k glavni skupščini JSS na Sušaku. Letošnji sokolski zbor v mestu ob morju in ob meji je tem pomembnejši, ker je z njim združena proslava lOletnice ujedinjenja jugoslovenskega Sokol-stva in slavnostna otvoritev impozantne-ga novega doma Sokola Sušak-Reka. Sušak je svoje goste sprejel s toplo pre-srčnostjo. Vse mesto je v zastavah, a krasno pomladansko vreme je pripomoglo, da se je včerajšnji sokolski manifestaciji pridružilo vse prebivalstvo mesta in okolice. V krasnem nedeljskem dopoldnevu je na ulicah mrgolelo ljudstva. Pred meščansko šolo se je formirala invozantna povor-ka s starosto Ganglom na čelu. V taktu koračnic je povorka korakala po ulicah proti novemu Sokolskemu domu. Velike množice ljudstva so vso pot pozdravljale Sokole in se končno z ovacijami zgrnile pred Sokolskim domom. Na prostranem balkonu nove zgradbe so ze brali predstavniki oblastev in razni delegati, ki jih je toplo pozdravil predsednik gradbenega odbora Fračič, zahvaljujoč se vsem, ki so se žrtvovali za zgradbo. Z zelo lepim nagovorom je nato Fračič izročil dom starosti sokolskega društva Su-šak-Reka Bogumilu Grkiniču, ki je kakor v prisego izjavil: — Mili naš dom, sezidan z ljubeznijo, požrtvovalnostjo in voljo, bo budni stražar na tej izpostavljeni kopni in morski meji naše mlade države. Naj živi Ni. Veličanstvo krali Aleksander I. s svojim domom! Godba je intonirala himno in velika ju-goslove.iska trobojnica je zaplapolala z do- ma. Slavnostne nagovore so nato imeli še razni zastopniki, poslednji pa je izprego-voril starosta Gangl, ki je z iskrenimi so-kolskimi besedami uprav elektrizirai navzočo množico. _ Po ogledu doma se je ob 13. vršil svečan banket, zvečer pa v novi krasni telovadnici izvrstno uspela sokol ska akademija. Glavna skupščina Sušak. 25. marca n Danes se ie zaključila glavna letna skupščina JSS. ki se ie vršila od sobote. Obenem s skupščino JSS se je izvršila proslava 25 letnice sokolskega društva Sušak-Reka in svečana otvoritev novega sokolskega doma na Sušaku. Na skupščini so bila predložena ooročila soglasno sprejeta, nakar ie bilo izvolieno novo starešinstvo. Za starosto JSS ie bil ponovno izvoljen dosedanji starosta Engelbert Gangl, za prvega podstarosto Marko Car (Zagreb) za drugega podstarosto Giuro Paunkovič (Beograd), za načelnika JSS dr. Viktor Murnik (Liubliana). za načclnico ga. Jug (Ljubljana), za namestnici načelnice ga. Brozovič (Zagreb) in ga. Ilič (Beograd) Starešinstvo ie v glavnem izvolieno iz ljubljanskih sokolskih vrst. Danes se ie vršila velika debata o pripravah za sokolski zlet v Beogradu 1. 1930.. ko ima zborovati tudi sokolska ustavo-tvorna skupščina. V posameznih odsekih se je vršila stvarna razprava o načelnih vprašanjih in nalogah Sokolstva. Savezni davek ie bil določen z 12 Din. S skupščine so bili poslani brzojavni pozdravi našemu kraliu, predsedniku Masarvku ter starešinstvoma češkoslovaške in poliske sokolske zveze. Jubilejno leto Gremija trgovcev v Mariboru Vilko Weixl deset let predsednik — Doba težkega dela in borbe za zaščito trgovskih stanovskih interesov Nesreča v francoski luki Pariz, 25. marca s. V pristanišču Boulogne se je pripetila katastrofa. Nemški Lloydov parnik »Seydlitz«. ki se ie vrnil s Kube in bil na poti v Bremen, je v pristanišču zavozil v megli v francoski r-bšški parnik. Pri tem se ie pa,mik »Seydlit2» razklal na dva dela. formed 23 mož posadke so jih 22 rešili, dočim je eden utonil. Maribor, 25. marca V soboto zvečer se je vršil v dvorani pi Gambrinu lepo obiskan občni zbor Gremija trgovcev v Mariboru, kateremu so razen članstva prisostvovali tudi obrtni referent mestne občine g. dr. Rodošes, zadružni nadzornik g. Ign. Založnik in zastopniki pomočniškega zbora. Letos je jubilejno leto gremija, ki mu že deseto leto z izredno požrtvovalnostjo predseduje veletrgc-vec g. Vilko YVeixI. Navzoče članstvo je neumornemu svojemu predsedniku priredilo posebno navdušene ovacije. Predsednik g. Weixl je podal pri tej priliki obširno poročilo o delovanju gremija za časa njegovega desetletnega predsedovanja, iz katerega se vidi, da je gremij pazno motril vse pojave in se vsestransko udejstvoval. Priobčujemo zanimivi govor v izvlečku: Dne 19. julija 1919. se je vršil prvi občni zbor gremija, ki je 'imel takrat še mnogo nad polovico članov nemške narodnosti. Na tem občnem zboru, ki se je vršil po petletnem presledku, so takratni člani izvolili mene kot prvega slovenskega predsednika trgovskega gremija v Mariboru. Prevzel sem to častno mesto, čeprav sem se zavedal velikih težkoč. ki so me čakale. Raz-rvane povojne razmere so ostro zajezile sled v naše gospodarsko življenje in treba je bilo znova ustvarjati. Mnogo truda in pogajanj je bilo treba že prvo leto, da se je končno uredilo tedaj vladajoče razmerje med delodajalci in njihovimi nameščenci, ki so bili prežeti "s komunističnimi idejami. Sedaj je k sreči to razmerje ublaženo in prevladuje prepričanje, da je potrebno obojestransko solidarno delo. Izredno težavno za ves trgovski stan je hilo dalje leto 1920., ko je bil v veljavi ve-rižniški zakon, in so se podeljevale obrti ne glede na usposobljenost, dočim se je trgovcem prepovedala prodaja alkoholnih pijač v zaprtih steklenicah, jajc in mleka. Gremij je končno dosegel ori tedanji dež. vladi, da je te svoje odredbe umaknila. Sledila je doba novih težkih bo.iev za pravice trgovskega stanu: 10-urni delavnik, protesti proti raznim carinskim poviškom in trošarinam na gotove življenske potrebščine. Sprožila se je tedaj tudi misel po ustanovitvi trgovske bolniške .blagajne za vso Slovenijo, do česar pa zaradi prema-lega zanimanja v organizaciji ni prišlo. Zaradi neprestanega poviševanja davkov ie gremij sklical dne 7. iuljja 1921. veliko protestno zborovanje vseh pridobitnih slojev, na katerem se je zahtevala temeljita revizija povojnih davkov ter modernizacija poslovanja na carinarnicah. Prvič po prevratu so tedaj trgovci tudi določili svoje zastopnike v davčno komisijo in tako dobili vpogled ter delno odločevanie pri odmeri gotovih davkov. Vsi pridobitniki so bili takrat zlasti prizadeti vsled 1% davka na poslovni promet. Boj proti previsokim davkom se je nadaljeval z vso energijo in sem bi! zaradi preostrega nastopa celo ponovno obtožen od policije. Gremij se je trudi! tedaj mnogo tudi za preobnovo stanovanjskega zakona in za obstoj Trgovskega bolniškega in podpornega društvo v Ljubljani, ki je dobilo končno L januarja 1923 svojo poslovalnico tudi v Mariboru. Energično smo ponovno nastopili tudi proti raznim konzumom in nabav-Ijalnim zadrugam. L. 1925. je bila ustanovljena bolniška blagajna samostojnih trgovcev. ki izkazuje že prav lepo premoženje. Velik uspeh gremija pa je bil vsekakor, da je izposloval razširjenje dvorazredne trgovske šole v trgovsko akademijo, ki je motrla že v šolskem letu 1926/27 nričeti s poukom. Ustanovila se je tudi »Trgovska samopomoč«. Ki dobro vrši svojo nalogo in ie izplačala svojcem umrlih članov že lepe vsote kot posmrtnino. Stalno se je boril gremij za izenačenje davščin v vsej državi, za ukinitev davka na poslovni nromet in proti novo uvedenim oblastnim dokladam, da.ial Zbornici in TOI nasvete za odpravo zakona o pobijanju draginje ter odoravo krošnjarstva. Leta 1928. so se uvedle praktične preizkušnje vajencev potom strokovnih komisij, ki ima-io zelo ugodne posledice, ker nolagajo sedaj tako šefi kot vaienci večjo pozornost na strokovno izobrazbo. Pričakovati je. da izide v kratkem nova naredba o odpiranju in zapiranju trgovinskih obratov, ki bo interesente bol] zadovoljila kakor sedanja. Preteklo leto ie bilo zopet izpolnjeno z kciiami ra ukinitev davka na poslovni romet Znhtevala se Je tudi decentralizacij bolniškega zavarovanja, vrstila so se zborovanja zaradi uredbe o delovnem času f in ukrepih proti tujim potnikom, krošnjare-nju in obrokarjem. Zaman so bile vse intervencije gremija proti ukinitvi finančnega ravnateljstva v Mariboru, pač pa je gremij lani dosegel, da so se nekatere davščine precej znižale. Letos se bo začela zidati v Mariboru tudi carinarnica in obeta se novo poslopje za urade Delavske zbornice in Okrožnega urada, kar bo za Maribor vsekakor lepa pridobitev. Splošni položaj trgovine pa se je poslabšal, za kar je glavni vzrok naraščanje trgovin in padanje kupne moči prebivalstva. Uverjeni pa smo. da nam bo pot do konsolidacije gospodarskih razmer pod sedanjim režimom gladkejša in da bo sedanja vlada izvedla vsaj delno sanacijo našega javnega gospodarstva. Poročilo predsednika je želo splošno priznanje in odobravanje in je bilo soglasno odobreno. Zaradi poslovnega poročila, ki ga vsako leto sestavi tajnik gremija g. Zidanšek, je večina poročil odpadla in .ie bil izdan odboru absolutorij. Za preglednika računov v prihodnjem poslovnem letu sta bila izvoljena gg. Kavčič in Strauss. dočim je bilo predsedstvo razsodišča poverjeno g. Pin-terju. Predlog šolskega odbora gremijalne nadaljevalne šole zaradi izključitve učencev, ki ne pokažejo zadostnega uspeha ali prepogosto izostanejo, je bil v celoti sprejet po dal'ši debati, ki ie pokazala, da je med mariborskim trgovskim naraščajem vse polno vajencev, ki nimajo niti smisla niti sposobnosti za bodoči poklic in stan. Občni zbor je tudi sklenil, da ravno zato odslej trgovci ne bodo več sprejemali vaiencev, ki niso absolvirali vsaj treh razredov sre~d-nje šole. Obširna razprava se je razvila o samo-svojnem predlogu g. Feldina, ki priporoča glede na nadprodukcijo in slab materija! trgovskega naraščaja, da se trgovcem, ki nimaio vsaj enega pomočnika, ne dovo'i m-poslitev vajencev. V razpravo so posegli gg.: Rogina. Maier, Mejovšek. Pinter in dr., nakar ie bil predlog sprejet z malenkostnimi dodatki. Po slučajnostih je predsednik WeixT. ki je bil že lani izvoljen za dobo treh let, ob 23.30 zaključil lepo uspelo zborovanje. Komunisti ustrelil? stražnika Pariz, 25. marca. Ko je policija na včeraj* šnjem zborovanju komunistov v Clichvu hotela aretirati navzočega inozemskega ko* munista, so se ji zborovalci uprli. Policija je morala poklicati ojačenja, da je obkolila zborovalni lokal. Vsi zborovalci so bili are* tirani, v zaporih pa so jih obdržali le 20. Pri spopadih je b:l cn policist težko ranjen. Ta policist je danes podlegel poškodbam. Policijska preiskava je dognala, da je po« licijskcga uradnika ustrelil neki 261etni ko* munist. Katastrofalno neurj? v Ameriki Newyork, 25. marca (lo.) Nad državama Lou;-siano in Virginijo divjajo silni viharji spremljani od velikanskih nalivov. Škoda je velikanska. V bližini mesia Rockwood v državi Tennes so vode odnesle 21 skavtov. Od teh je b^lo rešenih 13, ki so splezali še pravočasno na drevje. Rešeni so bili vsi več ali manj težko ranjeni. Vod o skavtov so našli mrtvega. Druge dečke še pogrešajo. V mestu Kentucky je poginilo 15 oseb. Nad newyorško tako je ležala več kot 20 u.r tako gos? a megla, da je bilo 10 pa mikov, ki so bili namenjeni v Evropo, zadržanih dalje časa. Odhod se je vsled tega tako zakasnil, da So na tisoče potnikov zakasnilo velikonočne praznike v Evropi. Mehiški uporniki zopet poraženi Newyork, 25. marca (lo.) V bitki za mesfo Mazatlan so bili uporniki popolnoma poraženi in so izgubili 1200 mrtvih. Bitka ;e trajala 48 ur. Zvezne čete so v naskoku zavzele mesto Rosario Carske dragocenosti na prodaj Moskva. 25. marca h. Komisarijat za finance ie sklenil razstaviti na londonskem trgu novo partijo cari-stičnih briljantov na prodaj. Celokupno vrednost teh briliantov ceni sovietska vlada na 12 milijonov dolarje-v. Hmeljski trg 2atec, 25. marca h. Tcndenca mirna. Promet 50 c«n.tov. C«ii« n-eizpremenjene 1250 do 1400 Kč Naši m Zadeva slovenskih agrarnih interesentov Ustanovni občni zbor Zv reformi — Revizija p Ljubljana, 25. m«.... V nedeljo se je vršilo v salonu restavracije »Pri levu« v Ljubljani veliko zborovanje slovenskih agrarnih interesentov, ki je zavzelo značaj ustanovnega občnega zbora »Zveze slovenskih agrarnih interesentov v Ljubljani*. Zborovanja se je udeležilo okrog 200 delegatov agrarnih interesentov iz vse Slovenije, ki so krepko poudarjali. da se vprašanje agrarne reforme v Sloveniji mora rešit5 tako, da ne bo na škodo rodu, ki živi tu stoletja in obdeluje to zemljo- V Sloveniji je interesiranih na pravični agrarni reformi nad 21.000 obitelji, ki jim je seveda ogromno ležeče na tem, da se ustv?ri pravičen agrarni zakon, ki ne bo služil le veleposestnikom, ki so udruženi kar v dven močnih organizacijah, v zmernejši »Njivi« in popolnoma intrasigentnem »»Lesnem agraru«. Zbor je vodil g. Albin Prepeluh, ki je naglasil ob splošnem pritrjevanju prisotnih, kako zelo je potrebna čim boli močna organizacija agrarnih interesentov baš zaradi nasprotnih organizacij, ki zasledujejo take cilje, ki morajo malega kmeta ogoljufati za vse njegove nade. Tudi z našega narodr^""' ctališča je potrebna pravična agrair -tria. saj je dokazano, da je od 2! cestnikov v Sloveniji, ki spadajo rarno reformo, 47 inozemcev, od 168 nu ih državljanov pa le 105 naše narodnosti. Iz vrst zborovalcev je h.lo navedenih mnc^o drastičnih primerov, . podrobnimi dolo* čili. Velik vlom v Laškem Laško, 25. marca. V petek zjutraj je razburila naše prebi* valstvo vest, da je bilo tekom noči vlom* Ijeno v prodajalno pekovskega mojstra in trgovca g. Vivoda in da so vlomilci od* nesli ohilen plen. Vest je bila resnična Ko je prišel g. Vivod zjutraj v trgovski lokal, je takoj postal pozoren na tam vladajo* čim nered in je ugotovil, da so ga obiskali tatovi. Pri nadaljnjem pregledovanju se je izkazalo, da je storilec na proti bregu le* žeči strehi izžagal luknjo, skozi kateTo ie prišel na podstrešje. Tam ie počakal, da se je g Vivod s pomočniki podal k počitku, nato pa vlomil v trgovino, kjer je dobil preko 3000 Din gotovine, pobral veliko množino tobaka, klobas in raznega speče* rijskega blaga ter nemoteno zginil skozi vrata na glavni trg in v temo. Škode ima g. Vivod nad 10.000 Din in pomilujemo tega pridnega in solidnega obrtnika. Storilec mora biti domačin, kate* remu so razmere v hiši natančno /nnne. ker bi ga sicer pe'"i gotovo slišali ponoči Orož* niki so pridno na delu in jim želimo dosti uspeha, da se ne bodo začeli znova ponav* ljati številni vlomi prejšnjih let. Prlekija in ukinitve vlakov ■ Ivanjkovci. 25. marca Na pro.gi Maribor-Kotoriba sta ukinjena potniška vlaka 1120 in 1121. Tako imajo potniki, ki potujejo iz Ljubljane ob 12.15 ali iz Zagreba ob 9.05, edino zvezo od Pra-gerskega naprej. Prej pa je imel od Pra-gerskega naprej ter potem iz Ormoža proti Gornji Radgoni in Murski Soboti potnik zvezo na vlak. ki odhaja iz Pragerskega ob 6.15. če se je peljal iz Zagreba ob 22.05. odnosno iz Ljubljane ob 23.08 Vsakdo lahko uvidi, da ie pri današnjih težkih gospodarskih razmerah in ob dragem prenočevanju za človeka brez premoženja nemogoče iz Prekmur.ia, Medjimuria. Murskega in Dravskega pol.ia potovati v Ljubljano v zadevah, ki mu ne povračaio stroškov. Če ima v Ljubljani le nekaj opravkov. rabi za to tri dni. Jasno ie. da ni to niti v interesu Ljubljane, niti v interesu splošnega gospodarstva. Za potovanje v Zagreb se še da nekako pomagati ter se lahko uporablja proga Čakovec-Zagreb. Iz Prlekije in Prekmuria je bilo do sedaj mogoče potovati tudi z vlakom, ki ie odhajal iz Murske Sobote ob 17.37. ker ie ime! na Pragerskem zvezo z nočnim potniškim vlakom. Te zve?e danes ni več. ker ie nočni potniški vlak i z Maribora ukinjen. Neobhodno potrebno bi bilo. da se nočni osebni vlaki Maribor-L.iubl.iana in Zagreb-L.iubljana zooet uvedejo, istotako pa ie po- Kulturni pregled Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani LJUBLJANSKA DRAMA. (Začetek ob 20., spremembe označene.) Torek, 26. ob 20.: INRI. Izven. Sreda, 27- ob 20.: INRI. Izven. LJUBLJANSKA OPERA. (Začetek ob pol 20., spremembe označene.) Torek, 26.: Zaprto. Sreda, 27.: Salome. Pred vratmi večnosti. (Balet premijera). Premijerski abonma. Mali narodi in zaščita avtorskih pravic K temu vprašanju se je oglasil izdajatelj zagrebške »Zabavne knjjžnice«, književnik in prevajalec dr. Nikola Andrič minule dni v sObzoru«. Italijanski pisatelj Guido da Verona je namreč zapisal v Panteonuj tudi na njegov račun, kako nekulturno je, da se izdajajo v Jugoslaviji neavtorizirani prevodi tujih pisateljev Dr. Andrič odgovarja s stališča strokovnjaka, ki dobro pozna razmere na narodnem književnem trgu in ki ima vrhu tega nesporno literarno kulturo. Tudi on sodi, da Jugosloveni ne moremo kar na g k po sprejeti mednarodne konvencije o zaščiti avtorskih pravic, marveč ji moramo do-latj izveetne klavzule, da se tako izognemo vsai. najhujšim posledicam te pogodbe. Predvsem utegne zakon v sedanji obliki popolnoma ubiti našo prevodno književnost. Tuji avtorji nimajo pojma o nas; nič ne vedo koliko se pri nas knjige kupujejo in či-tajo. Nobeden zapadni intelektualec ne ho razumel, da država, ki ima čez 12 milijonov prebivalcev, ne bi mogla izdati nekega prevoda vsaj v 12.000 izvodih. Mi sami pa dobro vemo, da moramo biti srečni, če se proda desetkrat manj, t j. 1200 izvodov. Francoski avtor bo tedaj pri avtorizaciji računal z 12.000 naših kupcev in zahetval vsaj en dinar za izvod. Torej 12.000 Din od nas! Kje je založnik, ki bi mu lahko plačal tak znesek?! Da pa to ni zgolj prazno domnevanje, pričuje tale primer: »Matica Hrvatska« se je zanimala za izdajo neke francoske knjige v hrvatskem prevodu. Izvedela je, da mora plačati za pravico prevajanja 12.000 frank, t. j. okrog 38.000 Din. (Tudi nekateri slovenski založniki, n. pr. Tiskovna zadruga; imajo že zdaj podobne izkušnje. Op. ured.) Dr. Andrič nadalje dokazuje, da imamo v Jugoslaviji sedem needinstvenih literatur in čitajočih publik. Kar izdaja Zagreb, ?e ne čila na kulturnem področju Beograda in obratno. Tretje: Slovenci imajo lastno kulturo, ki ne konzumira ne zagrebških ne beograjskih izdaj, kakor se slavenske knjige ne čitajo ne med Hrvati in n«-* med Srbi. Pol milijona Nemcev in pol milijona Madžarov, ki imajo najmanj analfabetov, ne znači /a zagrebško, beograjsko in ljubljansko knjižno produkcijo čisto nič. Potom 5e pridejo ostale manjšine, ki tudi žive cisto svoje kulturno življenje. V poštev jo treba vzeti tudi to. da se pri nas silno veliko čita v tujih jezikih. Mnogi knjigarnarji žive bolj od prodaje nemških knjig. nego od ih'<>;"> l">"a:"i'\ pij jim nemška založništva dajejo veliko višje od stoike nego iih mere prenesti najbolj rentabilna domača knjiga. Dr. Andrič ne veruje v ir.tzo o reciuro,-i-teti. ikar se ne varaimo. da bo kateri hfš ivtor (v kolikor snlob orihajajo v- oo5 *v uri prevajanju zn tuje litpralurel iiio«r»*l v fujini zbrati več knji-pv neso i.ih ima Soma. namreč 1000 do 15 0 izvodov M>ir ni's| naklada prevoda iia5ot.>v-d francoskega r>i®i»tel»'"? Ltedte. ki se tolažijo z dogodki n?š:l< vodov na hiie iez;ke ip> :anskem »«Waju na ! n;: '•ih uaredov. iNn!»li»v od nrQ-;jvnem *ripi vvli- Festival v Dubrovniku. 7,n odkritie novega zvonika starodavne dubn vniške katedrale se pripravljajo v tem uipstu velike slavuo-ti. Pod milini nebom se bo vpri/.orlia Gtinduli-čeva Dubravkac in še kak komad Martina Držiča, ^Filharmonija* pa pripravlja z vsemi ostalimi pevskimi društvi reprezentativ- I up koncerte in predstave. Ob istem času bi so imela otvoriti velika kulturno-zgodovior ska razstava Dubrovnika in okolice. Fpsti-val bo trajal teden dni. Datum še ni določen. O slovenskem slikarju A. Trstenjaku je napisal dr. V Hrudka v marčevi številki praškega časopisa «Slov. Prehled* simpatičen članek o priliki njegove praške ra/sta ve slik iz Lužice. f'°ški kritik primorja ^ šega rojaka z L Kubo. ki je tudi slikal Lužico in pravi, da je razlika mod ohoma umetnikoma v dveh različnih okusih dveh umetnostnih goneracij Trstenjakove s|jkp so c^vbidane no težnjah modernega ek«'i»*e->-ie»'zii>a. vendar so slikar ni dal zapeljati vH eksprosionisficnp brezio-edmeJnnsti. 'mr-vec je /.vosi svojim modernim um- t- nr,-t";m na -'um m spkal predmete, folklo-rt \'i hal r i' k o da ie zaostal fc tinbi spipt /ati Min>f> Trston■ • !.M7l"r:stvVm vrednost S! • >«rre i Pr«-,,mi OI 1!) ti'.:iia ,. -:> .... i" li, vrv!p v Borlinu ■ li- '■•'• > i:ii" (•! sv i. .---„;'h.—r. . ;•> S*""!1 "V" tla nnvn tiro- • •'1'amo V'1 - t«!;! ve''«' Poseb-Mi logo-dpk i a l^o i-o-"*' v »nič n:;,'iiiskp Scate. Pri--ppli fcodn p«- I T(isi -tniii';"\ ini vodstvom vsi solisti. orko?ter -s 110 irlnsntiiaeniuPs vsi ,S( listi, orkester s 110 insfrumenlalisti. zbor 130 članov, balet itd. Vrhutega se nameravajo prirediti razni izbrani koncerti in reprezentativne dramske predstav«. i-., —i trebno, da se ustavljena vlaka Maribor -Čakovec in Čakovec-Maribor zopet uvedeta, da ne bo prebivalstvo Prleki.ie odrezano od sveta in občutno oškodovano, kadar ima uradne ali druge opravke. Gozdni požar na Šmarni gori Ljubljana. 25. marca Vse graje ie vredna neprevidnost i.eka-terih nedeljskih izletnikov. ki brezbrižno zametujejo tleče ogorke cigaret, pogostokrat kir v suho travo. Na ta način nastanejo gozdni požari, ki povzročajo mnogo škode. Kronika /adn.iega tedna ie zabeležila že več gozdnih požarov. Danes je bilo ogromno število turistov ra Šmarni gori Izletniki, ki so prispeli z avtomobilom okoli poldne pod Šmarno goro. so opazili, kako se ie začel iz gozdov ti3 Grmadi valiti kvišku gost belkast dim. tu iri tam pa so se pojavljali visoki rdeči zublji. Ne daleč od tam. kjer ie nastal gozdni požar nedeljo teden, je gorelo tudi danes in požar ie objel velik kompleks goida5 Uničeval nj le suhega dračja. marveč tuul lepe smreke Tu in tam je za nekaj Tvsa Ponehal, a se je čez nekaj minut znova razpasel Gorelo .ie pozno v noč. ogenj ie bil videti tudi z ljubljanskega Grada. Nekateri kmetje bližnjih vasi «o pohiteli na Grmado in začeli omejevati požar. Bilo ie naporno delo. ki p_a še v noč ni bilo popolnoma uspešno. Skoda .ie prav znatna. SV. JURIJ OB J. Ž. Ob priliki občnega zbora Zadruge Za izvoz jajc je brat Fra. njo Mastnak nabral za sokolski društveni prapor 500 Din. Po 100 Din so darovali: Zadruga za izvoz jajc. Prva Hrv. Štedioni> ca, Celje in g. Milko Senčar. Ptuj Vsem darovalcem za naš prapor izrekamo iskre« no zahvalo. ŠMARJETA S A DOLENJSKEM. Imeli smo letos mraz. da nikoli tega. Kleveške« inu mlinarju so zmrznili štirje že precej odrasli prašički in stara svinja. Krompirja nam je po shrambah zmrznilo toliko, da ga bo primanjkovalo za seme. Vse delo se je zakasnilo zaradi snega in mrzlega vremena. — Zadpjt čas jc tomalo od nas nekaj piož s trebuhom za kruhom na Holandsko. Do« ma se vse premalo zasluži. — Kieveški gra* ščak daje v najem njive in travnike, a na* jemniki mu morajo zato pomagati na polju in pri hiši po več dni v tednu, za kar zaslu* žijo naravnost malenkostne vsote. Kakor se čuje, namerava graščak posestvo na drob* no razprodati RUŠE. Sokol Ruše-Selnica ie priredil preteklo soboto zvečer v dvorani gostilne br. Crnko-ta lepo uspelo telovadno akademijo. Nastopila je uvodoma ob spremljanju glasovirja moška r, ženska deca s prostimi vajami v splošno priznanje številno navzočega občinstva. Sledile so ritmične vaje gojenk »Maramices, katerih lepo izvajanje ie bilo obdarjeno z burnim aplavzom. Strumno je nastopil moški naraščaj v ritmični vaji »Rapsodija«, katere izvajanje je izražalo dober vzgojili duh in bodočnost zdravega so ko I-stva. NVh-ova naslednja telovadba na konju je vzbudila v gledalcih veselo razpoloženje in splošno odobrenje. Po v splošnem dobro absoi-virani telovadbi članov na bradlji so nastcpiic članice v okusno izbranih kostumih v »Petk'«, ritmičn: sceni, prkazani s tako preciznostjo, harmonijo ;n eleganco, da ie b:!a ta točka aka-demiie na vrhuncu izvedbe. Članstvo je s skupinsko vajo »U ho!« zaključno užitek tega večera ter je bil moralni uspeh prireditve popoln. Od strokovnjakov priporočene za varstvo proti vnetju grla, prehladu kakov tudi gnpi. Prave Panflavin pasrile v gornjem originalnem omotu se dobe v vseh lekarnah. Domače vesti * Odlikovanje. Češkoslovaški poslanik v ieogradu g. Jan Šeba je prošlo soboto v prisotnosti češkoslovaškega vojaškega atašeja in osobja poslaništva izročil koman-derski križec reda Belega orla našemu ge-r.cralštabnemu polkovniku Dimitriju Živko-viču, šefu operativnega odseka, ter viteški križec istega reda kapetanu Pešiču, s katerima ie omenjena gospoda odlikoval predsednik češkoslovaške republike g. Ma-saryk. * Izpremembe v naši vojski. Trajno so upokojeni: sanitetni polkovnik dr Rihard Jug v Ljubljani, artiljeri.iski podpolkovnik Stanislav Debevec in administrativni kape-tan ekonomske stroke Ignacij Lah Pehotni podpolkovnik Rudolf Ukmar ie imenovan za komandanta 3. bataljona 12. pehotnega pclka. * Za bedno deco Je uprava »Jutra« prejela še naslednja darila: g. Kare! Vogrinc Brežice, 50 Din; tvrdka »Berta« v Ljubljani 200 Din; tovarna »Zlatorog', Maribor, .caboi mila. — Iskrena hvala. + Ekskurzija zagrebških tehnikov v Nem-čijo. Slušatelji ladjedelske stroke zagrebških tehnikov bodo priredili koncem maja studijsko potovanje v Nemčiio ter si ogledali najvažnejše ladjedelnice Hamburg. Brehmen in Kiel. Ekskurzija bo trajala preko 3 tedne. * Katastralna občina Zaplanina. Minister pravde je izdal naredbo, s katero se katastralna občina Zaplanina prideljuje okrajnemu sodišču na Vranskem. * Nostrifikacija pravniških diplom, izdanih oa Madžarskem. Naše ministrstvo prosvete ie izdalo razpis, s katerim se odreja, da mora subotiška pravna fakulteta izvršiti nostrifikacijo vseh diplom, ki so bile izdane na Madžarskem. Pravna fakulteta v Subotici bo izvršila nostrifikacijo. ko reflektanti opravijo izpit tudi iz predmetov, ki se tičejo naših prilik. Tej nostri-flkaciji se mora podvreči nad sto pravnikov in odvenikov. Odredba ministrstva prosvete bo zlasti zadela neslovanske elemente v Voivodini. * Ugleden nemški vseučiliški profesor pride v Jugoslavijo. Iz Zagreba poročajo, da bo prispel aprila profesor filozofije na vseučilišču v Bonnu dr Johannes M. Ver-\veyen v Zagreb, kjer bc ostal kot gost prijateljske obitelii več dni. Profesor dr Vcr\veyen vživa kot učenjak v Nemčiji velik ugled. * Ameriški Slovenci na velikonočnem izletu. Na cvetno nedeljo je prispelo v Ljubljano 30 ameriških izletnikov. Iz New-vorka so odpotovali po francoski progi z znamenitim brzoparnikom »Pariš«, ki jih je po prijetni šestdnevni vožnji privedel v Le v Havre, odkoder so nadaljevali potovanje preko Francije, Švice in Avstrije Izlet sta priredili tvrdki Zakraišek-Češark in Fran Sakser v Ne\vyorku. Zavednim rojakom želimo vesele praznike in obilo pirhov. * Pomladansko vreme v Sloveniji. Tudi včeraj na praznik Marijinega oznanjenja je vladalo v Sloveniji lepo pomladansko vreme. Le zjutraj je bilo ponekod oblačno in megleno. Jutranje termometersko stanje je bilo naslednje: Bohinjska Bistrica + 2. oblačno; Kranjska gora + 4, .iasno; Jesenice + 6, jasno; Tržič + 3, oblačno; Kamnik -f- 3, jasno; Ljubljana gl. kol. + 1. megleno; Celje + 3, oblačno; Brežice + 3. oblačno; Dravograd - Meža -f- 2. oblačno; Maribor gl kol. + 6, oblačno: Ljutomer -f- 5, oblačno; Kotoriba -f- 5, oblačno; Št Janž na Dolenjskem + 1, oblačno; Novo mesto -f- 3, megleno; Kočevje + 1, megleno in Rakek + 6, iasno * Smrtna kosa. V nedeljo je umrl v Ljubljani najstarejši naših pravnikov, odvetnik g. dr. Fran Papež, o katerem smo lani obširno pisali, ko je stopil v 90 leto svojega za narod in skupnost koristnega življenja. Bil je ustanovitelj in prvi predsednik društva »Pravnik«, ki ie v soboto praznovalo svoj 40 letni iubilei. Neustrašeni in vneti borec za slovensko pravo ie še doživel nadvse častno proslavo, drugo iutro pa ie zatisnil svoie trudne oči K večnemu počitku ga polože danes ob 16 na pokopali šču pri Sv. Križu Bodi mu časten in blag spomin! — V Radečah1 pri Zidanem mostu je ugrabila smrt posestnika in trgovca g. Franca Hmelja. Na poslednji zemeljski poti ga bodo spremljali jutri ob pol 17 na domačem pokopališču. Rodbinam obeh blagopoko.inih naše iskreno sožalje. * Letošnja pomladna konjska dirka v Ljutomeru bo 5. maja. Tokrat so k dirki pripuščeni tudi drugi okraji. Zainteresirali se bodo tudi gospodje iz armade za to prireditev. * Kongres Udruženja graditeljev. V Zagrebu se je predvčerajšnjim vršil kongres graditeljev SHS, na katerem je bila zastopana tudi ljubljanska sekcija udruženja Tajnik g. Freudenreich je poročal o stanju in delovanju udruženja ter o stanju gradi-tel.istva v naši državi. Poročilo ie bilo z odobravanjem sprejeto. Med drugim je g Kavčič stavil resolucijo o tehničnih srednjih šolah. V resoluciji se zahteva, da te šole ostanejo kakor doslej,, osnujejo pa se naj posebni tečaji za pomočnike in poslovodje. Per acclamationem ie bil izvoljen nov odbor s predsednikom Milanom Mila-dinovičem iz Sarajeva. Prihodnji kongres se bo vršil v Somboru leta 1930 Popoldne so udeležniki kongresa posetili Maksimir. zvečer pa se Je na čast gostom iu delegatom vršil banket v prostorih Mestne kleti * Zagrebški stanovanjski najemniki za maksimiranje najemnine. V prostorih Delavske zbornice v Zagrebu se ie v nedeljo dopoldne vršilo zborovanje zagrebških stanovanjskih najemnikov, kateremu je pred- sedoval upokojeni polkgvnik Tasovac Skupščina je poslala pozdravne brzojavke kralju in kraljici, potem pa prešla ena diskusijo o stanovanjskem vprašanju. V imenu tamkajšnje organizacije najemnikov je g. Kurelac predlagal resolucijo, naj bi se maksimirala cena stanovanj v starih kakor novih hišah za vse naiemnike na podlag' zlate paritete 1:11. to ie. naj bi se predvojne najemnine zvišale enajstkrat. Temu oredlogu so se protivili državni uradniki in delavci ter predlagali pariteto 1:6 kar odgovarja stvarnim plačam državnih urad nikov Ta predlog je bil z veliko večino sprejet. * Miha Maleš: Rdeče lučke. V začetku "ega tedna bodo i-zšle »Rdeče lučke« Mihe Maleša Knjiga bo prva svoie vrste na Slovenskem Uvodno pesem je napisal Alojzij Gradnik Knjiga bo izšla v dveh izdajah Ena bo bibliofilska Druga bo v belo platno gramom umetnika. Druga bo v belo platno vezana. Cena kniigi prve izdaie 80 Din, druge 40 Din s poštnino vred Naroča se lahko naravnost pri avtorju na naslov: Miha Maleš, akad. slikar, Ljubljana, Krekov trg 10-1. + Dva nova luksuzna parnika. Kakor jav 'iaio iz Splita, sta ladranska plovitba in Dubrovačka nlovitba sklenili, d? si nabavita dva nova luksuzna pambroda Ti dve novi akviziciji naše trgovske mornarice bosta znatno pospešili naš parniški promet vz dolž iadranske obale. * Izseljevnle v Zediniene države. Kakor se iz Washingtona poroča, so za priseljence iz raznih držav določene nove kvote, ki stopijo v veljavo 1. iuniia letos ako kongres ne bo sklenil kako izpremembo Za Jugoslavijo ?e določena kvota na 845 oseb. za Češkoslovaško 2874 za Pol;sko 6524. za Švedsko 3314. za Dansko 1181. za Holandsko 3153. za Norveško 2377 in za Madžarsko 869 Lftam a na, in okusno f>ki, degantno * m L,u, pozornost v p Alag« vzbuja ki ie jbUana Eama * Vinski sejem v Novem mestu bo priredila 8 aprila ob 9 podružnica Vinarskega društva sporazumno z novomeško podružnico Kmetijske družbe za Slovenijo v prostorih kavarne Spliha] Vabijo se vinogradniki novomeškega okoliša da se udeležijo tega sejma in prinesejo na sejem svoja vina za poskušnjo v čistih vinskih steklenicah Enako se vabijo trgovci z vinom in pa gostilničarji, da posetijo omeirenega dne ta sejem v čim oblneišem številu Nudilo se jim bo v nakup vino iz vinskih gcric novomeške okolice. * Huda nesreča v Preddvoru pri Kranju. Včeraj dopoldne se ie zgodila v gozdu pri Predvoru pri Kranju težja nesreča Posestnik 371etni Andrej Perčič iz Predvora pri Kranju se ie napotil v svoi gozd. da bi tam pregledoval smreke ki bi bile dobre za po-sekanie Več smrek ie že zaznamoval Ko ie stopal po gozdu, pa mu ie spodrsnilo in mož ie padel tako nesrečno na oster poro-^ek. da si ie preb'1 desno lice Močno krvaveč je odhitel domov in nato v Kranj k zdravniku dr Režku ki mu ie rano izpral in za s'lo obvezal S kraniskim rešilnim avtomobilom so ga popoldne prepeliali v ljubljansko iavnn bolnico kier so mu rano na kirurgičnem oddelku zašili * Avtomobilska nesreč? pri Dubrovnik« V petek se ie na cesti med Dubrovnikom ir. Hercegnovem Pripetila huda nesreča Iz Dubrovnika se ie z avtomobilom vozil proti Hercegnovem komandant avtomobilske kolone V bližini Veselega brega se je avto prevrni! Komandant kolone in šofer sta ostala na mestu mrtva. * Smrtna nesreča v premogokopu. V premogokopu pri Mostarju se ie proš'o soboto pripetila huda nesreča Pri odkopa-vaniu ie v rovu št 16, premog zasul tri delavce Delavec Čvor ie ostal na mestu mrtev, dva delavca pa sta b'la nevarno ^oškodovana ITO — zobna pasta najboljša * Grozen samomor črnogorskega dijaka, V Zagrebu se je predvčerajšnjim na Peja-čevičevem trgu z ravne strehe nad četrtim nadstropjem vrgel na cestni tlak dijak srednje tehnične šole Filip Samovič. rodom iz Podgorice v Črni gori. Ostal je seveda na mestu mrtev Glava je bila popolnoma razbita, noge in roke polomljene Pri mrtvecu so našli 2294 Din gotovine ter vlož-no knjižico Prve hrvatske štedionice, glase-čo se na znesek 4000 Din V žepu je imel pismo, naslovljeno na »prvega policijskega stražnika ki ga najde« V pismu izjavlja Samovič da je njegovo življenje brez svr-he in da noče več živeti. * Obleke kemično čisti/barva. plisira in • ka »nvarna los. Reich. ~30 % DOOUsfa ■^tofe za moške obleke, zgotovijen •bleke, perilo, čepice, klobuke, sam< veznice, nogavice itd. pri \NTON PRESKER Ljubljana Sv Petra c. 14. Iz Ljubljane u— Žalne zastave za maršalom Fochom. Povodom pogreba maršala Focha so bile včeraj po odredbi mestnega župana razo-bešene črne zastave po mestnih zgradbah. Francoski konzulat je imel v znak žalosti razobešeno zastavo na pol droga. u— Predavanje dr. Josipa Wilfana odloženo. Akademski klub za Društvo narodov nam sporoča da se je predavanje dr. VVil-fana zaradi zaprek odložilo Čas predavanja se pravočasno objavil. u— Akademija župe SJSU. Pred nekaj dnevi se je vršila v areni Narodnega doma pod pokroviteljstvom direktora S. Juga in damskega komiteia zelo dobro uspela akademija s plesom Spored ie otvoril orkester učiteljščnikov in izvajal svoie izbrane komade vzorno in z občutiem. Orkester ie zelo discipliniran, intonaciisko čist in celotno zveneč Sledila ie lepo podana deklamaciia Gojenec državnega kon-servatorija g. Švigel.i Cvetko, glasovno iz: vrstno razpoložen, je bil odločen Sledil ie pevski mešani zebor učiteljiščnikov. ki je svojo nalogo nad vse častno izvedel Zbor razpolaga z izdatnim materiialom in ie dobro vpet Orkester ie zaigral zaključno točko sporeda, nakar ie sledila neprisiljena zabava s plesom u— Iz gledališke pisarne. Jutri 27. t. m. se izvaja v 1'ublianski operi prvikrat v letošnji sezoni Strausova opera »Salome« z gospo Thierryievo v naslovni vlogi Poleg nie nastopi prvikrat ga Staglierieva v vlogi Ferodijade. dalie gg Primožič kot Inhanaan Kovač kot Herod. Banovec. Betetto in Rumpelj Za opero Salome se izvaja na našem odru balet »Pred vratmi večnosti« na muziko slavnega nordiiskega skladatelja Jeana Sibeliusa Ta balet ie imel v letošnji sezoni v Zagrebu izreden uspeh Za naš oder ga ie naštudiral g Peter Golovin Predstava bo za premiieski aborrma u— Redni občni zbor »Poštnega doma«, r. z. z o. z. v Ljubljani se je vrši! pri Mra. ku na Rimski cesti Iz poročil društvenih funkcijonariev je posneti, da ie zadruga kupila večje stavbišče na Dunaiski cesti nekoliko naprej od železniškega prehoda, kjer se bo zgradila dvonadstropna hiša in na dvorišču dva ob;ekta za shrambo premoga in drv V hiši bo imela OPO svoje društvene lokale Gospodarska zadruga poštnih nameščencev bo nastanila v niej svoji delavnici (krojačnico in čevliarno) V pritličju bodo lokali za trgovino, v drugem nadstropju pa tri ali štiri stanovanja Glede društvenega denarnega poslovaira izvršena revizija je našla vse račune v redu Za zgradbo potrebni kapital ima letos povečati s prodaju poštnih vrednostnic in tobaka v kiosku, ki je za to postavljen v vestibulu ljublianske glavne pošte in pa z loterijo Savez v Beogradu .ie obFubil da bo prispeval k zgradbi znesek 200.000 do 300 000 Din Kljub temu bo treba najeti poso:ilo Pri tej točki se ie oglas'1 k besedi p štar g Slavec iz Krania in opozarja! tiačelstvo naj pri najemanju posojila postopa previdno, da ne pride zadruga v morebitne zadrege. Predsednik zagrebške OPO g. Lalič ie opisal velik socialni in narodnostni pomen Poštnega doma v slovenski prestolici Podpredsednik zagrebškega Poštnega doma g Greiner je povedal, da se bo v hrvatski presfolnici v bližnii bodočnosti začel graditi Poštni dom G!avn:ca za zgradbo Poštnega doma se je znatno povečala z društveno loterijo, ki so io v ta namen priredili, in pa s prodajo poštnih vrednot-nic in tobačnih izdelkov na zagrebški glavni pošti. Po njegovem mnenju bo imel zagrebški Poštni dom od proda:e v tem letu do malega 100 000 Din čis'ega dobička — Po izprememb; društvenih pravil so se vršile volitve Za poslovno eto so prišli v načelstvo V Freven (predsednik) Jos:p Čampa Fr Ferjančič Jos;p fakše Iv Metelko los Hanotman. losip Dular Iv Stanič. V;nko Slamič Vilko Smerdu in Fr Znidarčič: v nadzorstvu so pa Ant. Boh. Iv Rabič Iv Rakovec. Lucijan Kovačič. Drago Ceh in Pavla Frank u— Materinski dan. Pod okriljem ženskih organizacij se je v nedelio zvečer v Unionu« vrši1a pr .slava materinskega dne Prireditev ie lepo uspela 'n ie bila udeležba prav od''čna Med drugimi so bili navzoči škof dr leglič žunan dr P"c in dvorna dama ga Frania Tavčarieva Program je obsegal pevske recitaciiske. dramske in raialne točke Nastopale so skupine malčkov ga dr Adlešičeva je zapela dvoje pevskih točk a solist Likovič z umetniško dovršenostjo tro;e. O materi ie imel slavnostni govor prof dr Dolenc u— Sestanek hišnih posestnikov ljubljanskih in okoliških se bo vršil v sred" dne 3 aprila t 1. ob 6 uri zvečer v zelen' dvorani hotela »Union« v Ljubljani Na sestan-tu se bo razpravljalo o stališču hišnih posestnikov o stanovanjskem vprašanju, raz-asnile se bodo trditve zagovornikov stanovanjske zašči*e ter se bo razpravljal^ tudi o zadniem sklepu občinskega sveta ljubljanskega glede podaFšania stanovanjskega zakona kakor tudi o mestnem proračunu o letu 1929 Društveni člani se vabiio k polnoštevilni udeležbi. u— Ura z verižico se ie našla. Lastnik io dobi pri Bojanom Medvenu, Pod Rožnikom 51. u— Nova šola modemih jezikov. Prejeli smo: V Ljubljani dosedaj še nismo imeli šole za moderne jezike ki bi pod vodstvom domačih šolnikov dajala občinstvu garancijo. da za Dlačan' honorar v istini učenec dobi dober pouk Da se odstrani ta nedo-statek ie !iub!.iansko Društvo za prouča-'anje angleškega iezika s pomočjo priznanih domačih šolnikov sklenilo ustanoviti šolo modernih jezikov z nesebičnim namenom. da služi občinstvu. Zato so se za pouk nastavile tako nizke cene. da jih bo I TOLSTOJ X Živi mrtvec RUSKi FILM V glavni vlogi: V. PUDOVKIN 1 J PRt DE: KINO „DVOR" lahko zmogel tudi nepremožni. Ta šola, ki bo pod kontrolo društva in profesorjev, se bo začela že prihodnje dni Natančneje bodo objavili oglasi po dnevnem časopisju. u— Na cesti onemogla. V nedeljo popoldne okreg 5.30 se je na Starem trgu nenadoma zgrudila zasebnica Ivana Š.. stanujoča na Karlovški cesti Imenovana je dobila epileptičen napad Ubožica ie padla na pločnik in sicer z glavo nazaj, tako da je zadobila težio poškodbo Ponesrečenko ie odpelial rešilni avto v splošno bolnico. u— Tatvina na Mirju. Na neki novi stavbi na Mirju ie bila izvršena pred-snečnjim drzna tatvina. S stavbe je nekdo odnesel na škodo uprave mestnega vodovoda 500 Din vreden vodomer, znameke »FaH« s številko 511.127 Tatvino je žagi ešil najbrže kak delavec, v nadeii. da bo vodomer spravi! v denar, kar pa se mu bo le težko posrečilo. u— Drobna policijska kronika. Od nedelje na ponedelick so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 tatvina vodomera. 1 telesna poškodba. 1 primer pijanosti. 2 primera nedostojnega vedenja. 4 primeri kaliema nočnega miru. 1 prekoračeni policijske ure. 1 prestopek obrtnega reda, 1 primer onemoglosti na cesti, 5 prestopkov cestnega pol;ciiskesra reda in 2 prestopka avtomobilskih predpisov Aretiran ie bil neki delavec zaradi telesne poškodbe. u— Najdba kolesa Pred nekai dnevi ponoči ie bilo na Rimski cesti pred hišo št. 3 najdeno kolo. znamke »Puchc. Kolo je bilo črno pleskano ter ie vredno okrog 1000 Din Lastnik kolesa, ki ga je tam pusti! na!,brže kak tat. ki pa pozneje s koksom ni vedel kam in ga ni moge] spraviti v denar dobi svoje kolo nazai na policijski direkciji It (VI ia Celjska redakcija »Jutra« ima telefon šte: vilko 190. ponoči v nujnih zadevah št 191 Radijski tečaj na Ljudskem vseučili šču Radijski tečaj, ki rnie ra/merje Tudi tu je napadalni kvintet prevzel taktiko svoiih »prvih«, da brez potrebe pleše v kazen--skem prostoru Med krilci je bil slab edino So"an, zelo dober Jug. Sodil ie dokaj dobro g ^esih. SK Ilirija (iz tajništva). Seja načelstva se vrši danes ob 20 uri v običajnih prostorih Pros: se točne in polnoštevilne udeležbe vseh gg odbornikov. ASK Prlmorie. Danes v torek ob 20. uri sestanek v tajništvu, katerega se naj udeleže sledeči gg.: Vidic. Rihteršič. Breskvar, Pečar in ostali, ki se zanimajo za sodniški kurs. — Tajništvo. Dunajska vremenska napoved za torek: V severnih Alpah mirno, večinoma jasno in milo vreme, v južnih Alpah bolj oblačno. ^ICE,,* n* Najboljše, najtrajnefše, zato 13 najcenejše! Pristne francoske pastilie VALDA zoper grlohol, hripavost. prehlad, nahod, akutni in kronični bronhitis. katarie, hripo, iniluenco, naduho, zasoplost. Prodaiaio vse lekarne in dro-geri.ie. Pred sodniki Tatinska Tinca »O, kako lep jopič imaš,« se je začudila delavka Tinca, ko je srečala pred tednom na borzi dela svojo znanko postrežnico Ivanko. »Menda ni tako lep, danes ga bom prvič oblekla.«,« je odvrnila Ivanka, ki je imela jopič v košari, a ga je Tinca takoj zapazila. Ivanka je košaro odložila in hitela v pisarno. Tinca ni čakala, da se Ivanka vrne, temveč je segla v košaro, vzela* jopič in odšla z njim. Čez par dni sta se znanki s>pet srečali. Zdaj je bila vrsta na Ivanki, da se čudi. Pogledala je Tinco in rekla: »Danes imaš pa ti prav lep jopič!« »Kaj ne, da je res lep? Kupila sem ga, ker mi je bil tvoj tako všeč!« Ker sta baš stopali mimo stražnika, je Ivanka hipoma stopila k njemu in mu rekla: »Bodite tako prijazni in primite tole mojo znanko Tinco! Misli, da sem tako neumna, da ne vem, da nosi moj jopič!« Tinca bo 3 dni sedela in se z lepim Ivankinim jopičem ne bo postavljala nikoli več. Smrtna nesreča z vilami Pred senatom sedi sklonjene glave 5S-Ieten mož. Zamišljeno gleda predse in kima s svojo plešasto glavo. Sam sebi ne more verjeti, da sedi . pred sodniki. Kako tudi? Do svoje starosti ni bil še nikoli kaznovan, ugleden mož je, župan in posestnik na Dolenjskem. Državni pravdnik ga toži zaradi pregreška zoper telesno varnost. Predlanskim v avgustu je župan Jakob metal pred svojim hlevom seno iz voza. Pri delu mu je pomagal 14-letni nečak Tone, sin gostilničarja. Toneta je Jakob zelo rad imel in večkrat je dejal, da ga bo posinovil. Baš tisti dan pa je bil župan nekoliko vinjen Z voza je metal mrvo na skedenj, tam jo je jemal Tone, ki jo je skladal na kup, na katerem je potem tlačil seno 9-letni Tonetov brat Janezek. Ko je bilo delo že skoraj opravljeno, je Jakob oba dečka zapodil. Fantička sta sedla na korito vodnjaka, kj je bil oddaljen kakih 10 korakov od voza. Jakob ju je tudi od tam spodil. Zbežala sta na hlev, od tod sta se pa zopet vrnila pred skedenj. Jakob je nadaljeval svoje delo in odmetaval seno. Dečka sta opazila, da se mu pri delu roke tresejo in smejala sta se mu. Tedaj je župan za vpil: »Hudič, zakaj se pa tako režiš? Ti bom vrgel vile v gobec!« Pri tem je mož že zalučal vile proti dečkoma. Z železnim roglom le zadel Toneta v glavo in mu prebil lobanjo... Toneta so tako! prepeljali v Ljubljano v bolnico, pa Je že čez par dni umrl. Zaradi infekcije se mu ie jelo gnojiti, dobil je vnetje možganske mrene, prišlo je do možganskega abscesa, kar je povzročilo otrpnenje možganov. Župan Jakob je bil takoj ovaden in že novembra 1927 se je vršila proti njemu razprava. Mož se je zagovarjal, da je zadel dečka po nesreči in da sploh ni vedel, da stoji fant tam spodaj. Sodišče je bilo mnenja, da se je zgodila samo nesreča in ga je oprostilo. Kasneje pa se je Jakob spri s starši ubitega Toneta zaradi odškodnine in pa, ker je tožil mater Marijo, da ga je zmerjala z morilcem. Ker Jakob materi rajnkega Toneta ni odpusti! žaljivke, je ženica nastopila dokaz resnice. Brat umorjenega, Janezek, je zaslišan kot priča spremenil svojo prvotno izpoved, trdeč, da je vrgel Jakob vile naravnost proti Tonetu. In sodišče je pri ponovni razpravi obsodilo župana Jakoba zaradi pregreška zoper telesno varnost po § 33? kazenskega zakona, z uporabo izredne milosti na 1 mesec strogega zapora. Jakobom zagovornik je sicer trdil, da ie bi! to le nesrečen slučaj. Kako naj bi bil Jakob vrgel proti fantu vile, ko ga je imel tako rad, da ga je hotel posinoviti. Pripomnil je, da ima Jakob zaradi te nezgode že kakih SO.000 Din škode. ker je plačal za Tonetom vse stroške in tudi domačim dal nekaj odškodnine. Toda, ker je župan sam rekel, da n.i mislil vreči vil v fanta, temveč le k nogam, da bi ga prestrašil, je sodišče v tem spoznalo pregrešek zoper telesne varnost in izreklo-gornjo sodly Briti se je hotel V ljubljanskem predmestju sta stanovala dva tovariša delavca, prvemu je bilo ime France, drugemu pa Peter. Prvi je hodu vedno neobrit okoli, a Peter je bil vedno lepo počesan in gladko obrit. Naenkrat pa sta zamenjala svoji vlogi. Peter ie pričel hoditi kosmat po svetu, a France ie bil gladko obrit. Francetovi tovariši so dejali, da se fant ženi in se je baš zato začel tako likati, Peter pa se je smejal. Te dni so se sestali nekateri njegovi znanci v gostilni in vprašali so Petra, kje ie Francelj. Fant je dejal: »S Francetom sva par tednov sku- paj stanovala. Videl me Je večkrat, ko sem se bril s svojim aparatom, pa se je kar zagledal vanj. Neki dan pa je zmanjkalo obeh, Franceta in aparata. Jaz sem hodil okoli neobrit, a France se le pa bril z ukradenim aparatom. Zdaj bo pa tudi on neobrit kar 5 dni, da bo drugič pustil moj kovčeg pri miru!« Gospodarstvo Občili zbor Obrtne banke SHS V nedeljo dopoldne se je vršil v Beogradu redni občni zbor delničarjev Obrtne banke SHS. Prisotnih je bilo 508 delničarjev, ki so zastopali 185.681 delnic. Uvodoma je bila Nj. Vel. kralju poslana udanostna brzojavka. nakar je ravnatelj g. Milan Dragic poročal o poslovanju zavoda. Predsednik Milan Stanoievič je v svoiem govoru poudarjal, da Obrtna banka SHS v preteklem letu ni imela toliko denarnih sredstev, kolikor bi potrebovala, da zadovolji upravičenim zahtevam obrtnikov. Država je s svojimi plačili na delniško glavnico (v katero mora vplačati -40 odst.) v zaostanku. Tudi Narodnn banka ni odobrila Obrtni banki SHS toliko reeskomptnega kredita, kolikor bi ga morala dobiti g]p<^p na svoje važno nalogo kakor tudi na višino lastnih sredstev. Banka je bila zaradi tpga primorana omejevati višino danih kreditov, da s tem omogoči večieniu številu obrtnikov kredit. Dosedaj je dobilo kredit pri Obrtni banki SHS skoraj 13.0H0 obrtnikov. Po govoru Stoiadinovifa se je vršila živahna diskusija, v kateri je g. Pavle Kara-dovanovič zahteval, da se Obrtna banka reorganizira tako. da bi se kreditiranje vršilo preko zadrug, g. Milan Stojisiljevič, predsod nik Saveza zanatskjh zadrurr. pa ie poudarjal potrebo ustanavljanja čim večjega števila obrtnih kreditnih zadrug. Na kritiko, češ, da znaša dividenda 1p 2 odst.. ie orod-sed nik g. Stojadinovic odgovoril, da odgovarja 2odstotna dividenda na nominalni iznos delnic pri sedanjem vplačilu kapitala preko 4-odstotnemu obrestovanju. Razvoj kreditnih zadrug ovira dejstvo, da še nimamo izenačenega zakonodajstva. Nato so se vršile volitve petih članov upravnega odbora in dveh članov nadzorstvenega odbora V poslovni odbor zagiebške podružnice sta bila izvoljena inž. Amadeo Karneluti iz Zagreba in Julijo Hrženjek, brivec iz Crkve-nice. — Priviligirana Agrarna banka. Kakor znano, je v programu sedanje vlade, da ustanovi Priviligirano agrarno banko, ki naj bi omogočila cenen kmetijski kredit in olajšala sedanje kreditne obveznosti kmetov. Po vesteh iz Beograda, je delo na ustanovitvi te banke že v polnem teku. Banka naj bi se ustanovila kot delniška družba z glavnico od 800 milijonov Din, ki bi se pozneje povečala na t milijardo Din. Država bi jamčila delničarjem minimalno dividen-do. vlagateljem pa sigurnost vlog Glede na te privilegije se pričakuje, da bo za delnice ob priliki emisije precej zanimania tudi orl strani izseljencev. Verjetno je dalje, da bo nova banka prevzela (udi posle okrog likvidacije agrarne reforme. Kakor se dalje poroča, bi bila banka oproščena taks ter bi imela kakor Državna hipotekama banka pravico izvršiti eksekucije za plačilo terjatev brez sodnega odloka. Dalje bi imelo oravico izdajati v inozemstvu zastavne liste ter bi prevzela vse posle Direkcije za kmetijski kredit. Ustvarjena naj bi bila tudi možnost lombardiranja delnic te nove banke pri Poštni hranilnici in Državni hipotekami banki. Kakor se zatrjuje, bodo priprave za ustanovitev te banke izvršene že prihodnji mesec. = Cena bakru je dosegla nov rekord. — Mednarodni kartel za baker je ponovno dvignil ceno bakru od 22 in četrt na 23 in tri osmine in potem na 24 in tri osmine centa za funt cif evropska luka. V nekaj mesecih se je torei cena dvignila za preko 60 odstotkov To povišanje je hudo prizadelo kovinsko in elektrotehnično industrijo, kpr ji je povsem spremenilo kalkulacijsko bazo. — Nov carinski posredovalec v Ljubljani. Z odlokom generalne direkcije carin je Voj-teh Vardjan imenovan za posredovalca pri carinarnici v Ljubljani. = Menična sposobnost kmetovalcev v Srbiji. Po srbskem trgovskem zakonu kmetovalci nimajo menične sposobnosti. Kmetovalcev podpis na menici je brez vrednosti. Z novim meničnim zakonom, ki bo stopil v veljavo šele kncem leta, je ta menična nesposobnost sicer ukinjena, toda beogradsko Udruženje bank je mišljenja, da bi se morala ukiniti takoj, češ da bi se kmetovalcem v Srbiji na ta način omogočilo zadolževanje pri bankah, kjer bi bil kredit ipak cenejši, nego pri raznih oderuhih. Banke v Srbiji dajejo namreč posojila samo na menice — ker kmetje nimajo menične sposobnosti, so morali iskati posojila drugod Zadrug je bilo mnogo premalo, tako da so ostali samo oderuhi, ki zahtevajo obresti do 100 odst. in še več. Udruženje bank je vladi predlagalo takojšnjo ukinjenje menične nesposobnosti za kmetovalce v Srbiji. Predlog je podprlo tudi kmetijsko ministrstvo, zato ni izključeno, da bo vlada ugodila tej prošnji udruženja. kar bi pomenjalo za južne kraje naše države samo korak naprej. — F. = Dobave. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 4. aprila ponudbe gh>de dobave 1 kompletne centrifugalne sesalke. Direkcija državnih rudarskih podjetij v Sarajevu sprejema do 6. aprila ponudbe glede dobave 1500 m jeklenih vrvi. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 8. aprila pri upravi državnih monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu glede dobave jermenov; 10. aprila pri direkciji državnih železnic v Subolici glede naprave in montiranja instalacije za odvajanje dima v kurilnici na tovorni postai.i v Novem Sadu. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) — Dne 2. aprila se bo vršila pri in-tendanturi komande savske divizijske oblasti v Zagrebu ofertalna licitacija glede dobave 37.500 kg petroleja; 10. aprila pa pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani gledp dobave 10.000 kg moke. (Pogoji so na vpogled pri navedenih komandah.) = Dobave. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 5. aprila ponudbe glede dobave 15 parov gumijastih čevljev, do 12. aprila pa glede dobave zakovic, vijakov, matic, jx>dložnih plošč itd — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 5. aprila pri direkciji državnih žplpznic v Sarajevu glede dobave 17 000 kg železa in 15.000 komadov hrastovih pragov; 13. aprila pri direkciji državnih železnic v Zagrebu gl^de dobave signalnega materijala. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za 701.) Borze Zagreb. Amsterdam 22.79—22.S5, Dunaj 7.9905—8.0205, Berlin 13.50—13.53. Budimpešta 9.912—9.942, London 276.06—270.80, Milan 297.195—299.195, Newyork 56.74 do 56.94, Pariz 221.47—223.47, Praga 168.37— 168.17. Curih. Zagreb 9.125, Pariz 20.3025, London 25.225, Newyork 519.70, Milan 27-21, Praga 15.40, Dunaj 73.075, Budimpešta 90.61. Berlin 123.30, Bruselj 72.175, Amsterdam 208.40, Varšava 58.30, Bukarešta 3.095, Sofija 3.755. Zagreb. Državne vrednote: Vojna šlfoda aranžma 424—425, kasa 424—425, za april 428—428.50, za maj 431—432.50, za december 457—460, investie. 86.50—87, agrarne 54—55; bančne vrednote: Praštediona S"0 do 860, Unionbanka 56—56.50, Kreditna 93 den.. Ljuhlj kreditna 127 den.. Hrvatska ^0 den.. Srpeka 161—170, Zemaljska 140—143, Poljo (ex kupon) 15.5—16, Narodna 7140 do 7250. Jugo 94—95; industrijske vrednote: Gutmann 209—211, Slavenks 101—104, Slavonija 5—5.50, Danica (ex kujion) 145—155 Drava (ex kupon) 436 bi., Isis 21—24, Vevč« 125 den., Dubrovačka 550—580, Jadranski 640— 700, Trbovlje 465—470, Ljevavnica Osi i,ek 172.5—185, Brod vagou 300 den., Unioi Osijek 177—178. Beograd. Investicijsko 87-50. agrarne 54 do 55, Vojna škoda 423.75—424, za april 427 do 429, Narodna 7200—7210. Blagovna tržišča Na žateškem hmeljskem trgu je pretekli teden znašal promet okrog 1200 stotov. Neka velika jugoslovenska pivovarna je kupila po svojih zastopnikih na deželi 250 stotov prvovrstnega hmelja po 1400 Kč, poleg tega pa je bilo za domdči in nemški račun nakup-ljenih 800 stotov srednjega in prvovrstnega hmelja po 1200 _ 1400 Kč. Navzlic velikim nakupom pa se cena ni mogla dvigniti, ker je ponudba od producentov znatna. KuDuitc! Čitajtet ,Princesko Zvezdano' Javljamo tužno vest, da nas je danes ob 8. uri zjutraj, previden s tolažili sv. vere, za vedno zapustil naš nepozabljeni soprog, oče, sin, brat, svak, stric itd., gospod Franc Hmelj trgovec in posestnik Pogreb bo v sredo, dne 27. marca ob pol 5. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Radečah. Radeče pri Zidanem mostu, dne 25. marca 1929. Žalujoče rodbine: HMELJ, KUNST, MAJER. Maršal Foch kratko pred smrtjo s svojima najmlajšima vnučkoma na svojem posestvu pri Finistireu. Američani potopili angleško Ob louisianski obali je ameriška i;fražna ladja »Alabama« potopila an« gleški parnik »I am alone«, ker se na nje poziv ni hotel ustaviti. Vso posad« ko razen enega črnca so rešili. Zaradi (e potopitve vlada na Angleškem ve« likn razburjenje in ni izključeno, da pride do ostrega diplomatskega kon« Hikta. Angleški poslanik v Washing« tonu Howard je zahteval od ameri« š' b, obaruun 1 aarocJ/m^, su c&r oglasi, n« prvobcua Čikavru. račun, porbu, Lra ruln+ca Cpibljana.št 11841 "ŽmuJaj«,, •-. - Naj nanj št zji&s&k, Via, to - Vrvs tojbvna, za šifro J)ul 5- Za pošiljanje ponudb in dajanje naslovov je plačati posebno pristojbino Din 2.—. Za naslove kličite tele!, štev. 3492. 2492 ter eksoozitnro v SSŠki tele? Hev 3203. Dobro dekle ki bi šla k dvema malima ptrokoma, sprejmem Pa treono je perfektno znanj-n»*mškega jezika Drugi po goji pi-meno Naslov v ogl oJd. »Jutra*. S117 Šofer-mehaničar Za (ovorn; avto dobi takoj službo Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. S108 Kontoristfnja izvežbana v vseh pisarni-ških podih, vešča zia-ti knjigovodstva. s trgovsko in industrijsko prak>o — icii namestitve Pozive za ofertp pod »Večletna prak sa« na oglasni oddelek »Jutra«. S081 Pleskarskega in mizarskega poslovodjo dobro izurjena sprejme tovarna vagonov v Smed Palaiiki Ganjene ponudbe na npr-*vo tovarne vago nov v bmeOerevski Paian-ki Prednost imajo, ki .so že delali v tovarni vozov 8074 Samostojno gdč. ili mlaj'" vdovo. dobre, ki ui imela oirok iaueslji vo, v pisavi [Kjrfektno nemščine, spremeni l'o nudbe 5 sliko pud »Truno 73« 7953 Mesar, pomočnika , pri odjemu najmanj 25 kg — Sever & Kom p. Ljubljana, Gosposvetska c št. o. 8276 Mladenič išče služlio sluge ali kaj prmernega. I'onudbe pod »Malo plačilo« na ogla-ni oddelek »Jutra«. 8277 Strojnik izprašan kurjač izučen mehanik in ključavničar — zmožen vseh popravi!, elek trike ln vseli vr.-t montaže Išče službo za takoj Pismene ponudbe na na,-lov: M B r ii f a n. Ljubljana. Emonska cesta 10. 8283 >In mi ni dalo miru, Sobo z zajtrkom oddam v sredini mesta. Naslov v ogl oddelku »Julra«. S274 Mirno sobo event. s hrano i š č e m v centru mesta Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Center«. 8254 Opremljeno sobico s posebnim vhodom in eJek trično razsvetljavo, v centru mesta takoi oddam gospodični Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 8282 »Zlet 7792« Dvignite pi-mo v ogla-nem oddelku »Jutra«. 8201 Redka prilika 55 Prosim odgovor iu sliko. J. Francek. 8278 Hišu? posestniki! Stancvinja kj iih oddajate, bodisi za irai ali poznejši t»rmin. prijav-te za oddajo tvrdki »Posest«, Mikloši Seva Of»t>- 4 Prijava m nosredovunje za oddajalea popolnoma brezplačno 78 Stanovanje nevo. kuhinje, sobe in je- Otroški voziček lep in dob'o ph'sni»ii ku pim - Ponudbe ua p .51 n, £t«dal 278,____ jž!7U dilne shrambe, vs ;torno z elektriko in vpeljanim vodovodom oddam na Glincah v najem. — Prednost iina tisti, ki mi posodi lll.iXK) r"'-vi=okim r bra«tim 9'.1 Jeiku 'J pro- proti lOV T Inteligent srednjih let. išče družbo za (»opoldanske isprehode. Picma pod značko »Melau-belija 6936« na oglas, oddelek »Jutra«. S-05 Mirno življenje Prosim za vrnitev slike. — »Simpatičen 100«. 8279 Trgovec star 2» let, z la^no trgo-i. ino, gostilno in posestvom želi poročiti gospodično z 200 000 Din gotovine. Tajnost zajamčena. Ponudbe na oglas, oddelek »Julra« pod »O.-amljen«. 8270 Uradnik srednjih let. « premoženjem želi v svrho ženitve znanja s simpat^no gospodično ali vdovo brez otrok — Prednost imajo trgovke ali trg. naobražene. Dopise na ogiosni oddelek -Jutra« pod »Lastui dom 35« 8280 Konja za v e a k o uiKrabo brez napake, kupi takoi Ivan Suvnik. Kranj 8004 Lovski fermač (nemški kratkodlak) čiste pasme, s rodovnikom, 8 mesecev star. napiodaj — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8241 Reskalni stroj skoraj nov. Universalni, z 2 vdelanima elektiomotor-jema. z vsem pripadajočim kompb-tnm orodiem proda Peter Kubal, Kianj 6005 Avtobuse itd. izdeluje solidno in po zmerni ceni Keiilo L a z n i k. strojno kolarstvo. Radeče, p Zidanj most 7162 Moto-karoserije izdeluje solidno in po zelo zmerni ceni Ferdo Laznik strojno kolarstvo. R.adeče 6690 Vsakovrstno usnje posebno močno za delavne in boljše vrste čevljev ter vse o-ta!^ prelmete za na pravo čevljev ter tuli že izdelane po«i bno morlie delavne in boljsp vrste čev ljev domačega izdelka pri-poročam Sprejemam v popravno vse vr.-te gum ja-lili čevljev [van Jamar. Bled Martinova cesta 23. 8121 Slike za legitimacije 'Zdelnie nailiitreje foto graf Rugon Hibšer Ljub-ljui». Sv Petr» cesta. Velikonočna šunka najceneje v delikatesni trgovini K. JARC »Pri turistu« Dunajska cesta it. 7. Lisičje, polhove kože m vseh drugih divjih ži vali kupuje stalno skozi celo leto D Zdravič, trg usnja. Ljubljana. Florijan ska ulica 9 1S80 a Srečko Vršič-a nasl. V. Cesjak, Šelenlmrgova ulica 3 BK9M A TBISM/Ki PLI7IISA HAjMIIKKHIfB W54Cfll M8TJ M9TIIHI PARtfSES Za IntormacTjp tn pr<*db:!ežbe prostorov se treba obrniti aa Centrnlo na Reki, ali pa na Ageni-ijo »Lloyd Triestino« in na Agencijo iCosulieh« ter ua katerisikoli ln«li potniški urad. 46-a iiauiu Društvo »Pravnik« v Ljubljani naznanja žalostno vest, da je umrl v nedeljo, dne 24. marca 1929 soustanovitelj in prvi predsednik društva, gospod dr, Fran Paoež, it J odvetnik v Ljubljani Spomin nanj naj nas vžiga in bodri k na-daljnemu delu! V Ljubljani, dne 25. marca 1929. ODBOR. Samo iz originalne u