rsttnm* •avsuiitoia Leto li., štev. 298 V Ljubljani, sreda dne 21. decembra <921 Posamezna atev. 50 I98f ■ 2 K Izhaja ob 4 sjutral. Stane celoletno . . 240 S mesečno....... 20 . ia inozemstvo .. 600 m Oglasi za vsak mm višine stolpca (68 mm) . 2 K mali oglas) do 30 mm stolpca <68 mm) . I . Dnevnik za gospodarstvo, prosveto tn politiko, Uredništvo: Miklošičeva eeata it. 16/1 Telefon it TJ. Upravništvo: 1'reiernova ulloa :t.04. Telefon it. 86. Račun kr. pošt ček. ursds itev. 11.842. LJubljana, 20. decembra. V ljubljanskem mestnem svetu ae jo danos vršila velika debata o aproviza-r:iji. Velika po svojem obsegu, pritlikava po svoji vsebini. Gospodje Krem->ar, Kocmur, Ttupnlk ln kako se že imenujejo, so pomanjkanje hrano, ki na vseh koncih in krajih ogroža Ljubljano tor nam preti pripraviti pravo gladovne praznike, opravljali — e frazami, ki jih zna današnja magistratna koalicija tvoriti z naravnost virtuozno neženiranostjo, s katero nova magi-.tratna gospoda nas Ljubljančane vodi Jejne čez vodo ža ves čas svojega vladanja. Bog vč, kako dolgo bi bila «socijall-nična» koalicija o najbolj perečem ljubljanskem vprašanju še molčala, da «e niso dvignili demokratski listi ter Muslimanske zahteve KRIZA ŠE VEDNO NEREŠENA. - TEŽKOČE PRI ZASEDBI VOJNEGA MINISTRSTVA. Beograd, 20. decembra. (Izv.) Imenovanje ministrstva se tudi danes ni izvršilo. Pokazale so se nove težkoče, kl se tičejo na eni strani osebe kandidata za vojno ministrstvo, na drugI strani pa žalitev, kl jih postavlja muslimanski klub. Muslimani zahtevalo, da vlada izvrši sporazum, ki ie bil z ni]mi sklenjen mescca marca glede odškodnine onim posestnikom v Bosni in Hercegovini, ki so vsled razrešitve kmetskih odnošajev Izgubili svoio zemljo in bili s tem postavljeni pred gospodarski pogiti. Kakor znano, le vlada svolčas pristala, da se kot odškodnina plača 300 milijonov, kar od- ščine od kmetskih posestev. Muslimani se pritožujejo, da bo zapadel seda) že drugI obrok te vsote, pa še prvi nI izplačan. Zahtevajo tudi, da se sedal svobodne kmete prisili na plačevanje davščine za leto 1918. ter ostanek davščine za leto 1920. Nadalje zahtevalo muslimani, da se jim namesto narodnega zdravja prepusti ministrstvo vere in da dobilo svoie pod-tajnlke v ministrstvu za agrarno reformo In v notranjem ministrstvu. Danes dopoldne se |e vršila seja de-signiranlh demokratskih In radlkalskih Beograd, 20. decembra. Seja zakonodajne skupščine se le pričela ob 17.40. Talnlk ie prečital protokol zadnjega sestanka, nakar le predsednik obvestil skupščino o poročilu finančnega odbora proračunskih dvanajstinah za ianuar In februar 1922. Ker ie stvar nujna, lo le treba rešiti še ta mesec. Poslanec Vola Lazlč se ie pritoževal, da skupščini do- Beograd, 20. decembra. (Izv.) Danes popoldne se le vršila sela prve sekcije zakonodajnega odbora, kl Je pretresala uredbe ministrstva trgovine In Industrije. Sklenjeno Je bilo, da se dajo tvornice svile v Pančevu ln ostali Volvodinl v najem. Potem le bila v načela sprejeta uredba Izenačenju plat in draginjsklh doklad, kakor le to predložil poslanec Relsner. Po tem predlogu dobe Invalidt-olicirji. kl so popolnoma delanezmožnl. Iste dodatke kakor njih aktivni kolegi Istega čina. jo opozorili na dejstvo, da imamo govarja približno vrednosti enoletne dav-f.jubljančanjo tudi želodce. Gospod žu- J ' 1 " pan je izrecno priznal demokratskemu časopisju zaslugo inioijative. lteči moramo, da po vsem tem, kar smo sli-ali danes, nismo ponosni na to zaslugo. Mislili smo dosedaj, da glavna koalicija vsled zamudnih poslov, ki jih ji jo prizadevala pravična medsebojna razdelitev izvojevanih uspehov _ pri mestnem liceju in mestni hranilnici, ni iih dajali ostali spasitelji ljubljanskega konzumenta, bili stokrat preigrane demagogije o izvozu, ki hočejo zrelim ljudem natveziti nazor, da se mora Jugoslavija postaviti nekako izven sve-fovnoga gospodarskega sistema — v lt> edino svrho, da novi magistratni Labacensis ne bo primoran si razbijali glavo s preskrbo mestnega prebivalstva. Sistem pečenih golobov torej. 'Vv je seveda enostavno, mnogo enostav-nejše nego takrat, ko so preklicani demokrati v znatno težavnejših vojnih razmerah uredili Ljubljani vzorno prehrano; enostavnejšo nego danes v Zagrebu ali Beogradu, kjer se občina precej dobro in z uspehom trudi organizirati mestni trg. Seveda so predvsem naši klerikalci obtoževali za svojo lastno nesposobnost — Boograd. Bilo je komično in tragično, ko so oni, avtonomisti in separatisti, klicali na pomoč zopet Reograd... Od vseli idej, ki smo jih danes slišali iz ust koalicije, je dobra samo ena da je treba obnoviti delo demokratov tia polju aprovizacije. Vse drugo so ali paliativna sredstva brez trajnega učin ka ali pa demagogične fantasterij ')rez resne vsebine. Ali bo Ljubljani >>o-magano, če omeji delo v svoji klavnici? Ekčporterji bodo šli na Vrhniko, postavili si klavnico Se bližje meje ir Ljubljana bo ravno tako brez dovolj-nega mesa, povrh pa še brez zaslužka od te obrti. Ali je kdo še tako naiven, da verjame v možno6t prepovedi izvoza agrarnih produktov v agrarni državi kakršna je Jugoslavija? Klerikalci naj poskusijo z agitacijo za to idejo ne na ljubljanskem magistratu, temneč med svojimi kmeti, katere dane« hujs-kajo njihovi agitatorji celo proti samostojni kmečki stranki, češ da je proti izvozu prašičev v Italijo! O napadih, ki so jih gospodje na,pe rili na demokrate radi Vnovčevalnice bomo še posebej spregovorili. Za da nes naj konštatiramo samo to, da so Jažnjivi in brezvestni. Interes za V no v-cevalnico je pri magistratni večini postal tako pekoč šele zadnje dni — dva meseca pa se ti gospodje sploh niso brigaJi za ta zavod in niso niti vede'.' (morda še danes ne vedo), da ima m?' sto pri Vnovčevalnici velike pravice, "katere je treba izrabiti, da bo vprašanje aprovizacije Ljubljane z mesom kmalu na boljšem. Ravno vprašanje Vnovčevalnice je dokaz največjo brez hrižnosti in malomarnosti jnagistratne gospode za preskrbo Ljubljane. Ako bo botclaLjubljana biti na bol, sem glede prehrane, potem ji dosedanje fanta/smagorije nienih socijalistov ne bodo pomagale. Občina bo morala kreniti na nova pota. Nismo mnenja, da je bil Lueger velik mož. Vendar naSi klerikalci na.j se grodo k njemt Učit. Itako je znal združiti privatno mesno eksportno industrijo v prid D naja in kako vzorne naprave j ga, da je podpisal pogodbo in da oo pri njej vztrajal. Irski narod naj izjavi, ali je pogodba dobra. Griffith je nadaljeval: 25% irskega naroda sodi, da je pogodba dobra. Ako Irska zavrže pogodbo, izgubi simpatije vsega sveta in narodov, iz katerih je britanska vlada sestavljena. Noben vesten mož ne more prevzeti odgovornosti in dopustiti, ila bi se izgubijo življenje samo enega Irca v brezsmotreni vojni, katera bi ss pričela po odklonitvi pogodbe. Devalera je zahteval odklonitev to godbe, ker se pogodba nikakor ne strinja s pozicijo Irske. Pogodba se je podpisala prisiljeno. Irski narod j* zaradi tega ne bo pripoznal in mir ne bi bil resničen mir. Devalera je dejal, la je irsko - angleška pogodba eden iz-med najsramotnejših dokumentov, kar jih je bilo kdaj podpisanih in Izjavil, naj gre irski narod rajši v sužnost, dokler vsegamogočni Bog ne ugonobi tirana. kakor pa da bi pripoznal dokument, ki stavi Irsko pod veliavo Velike Britanije. Devalera je končal svoj govor ob velikem odobravanju, dočim ga je opozicija večkrat prekinila z vzkliki nezadovoljnosti. Govorilo je Se več govornikov za in proti. IZUMIRAJOČA RUSIJA. Moskva, 20. decembra. V kirgiški republiki je položaj otrok čim dalje bolj žalosten. V Onskti strada, več kakor 3000 otrok. Za legarjem jih je zbolelo 60%. V tartarski republiki Izumirajo cele rodbine zaradi pomanjkanja živil in kurjave. Mrliči leže po ve« dni nepo-kopani. RAOIČEVSKE HUJSKARME V AMERIKI. Zagreb, 20. decembra. (Izv.) Dr. Llo-devit Kežman, znan! Radičev pristaš In agitator Je odpotoval pred nedavnim časom v Ameriko, kjer sedaj vneto asitlra ne le osebno, ampak tudi po ameriškem in anele^krtn časoolsiu oroti na« državi. Italija in Rusija Rim, 20. decembra. Zunanji odsek /A po poročilu markiza, Della Torrot > sklenil, dati svojo pritrditev za pog? janja glede trgovinsko pogodbe z R'-sijo. Glede političnih pogajanj j® vil tri pogoje: Ruska vlada mora bit/ izraz večine ruskega naroda; pTejSiv' in sedanjo pravice Italijanov naj s« upoštevajo; no smejo se skulitl odno ša.ji do drugih sil. STAVKE NA ČEŠKEM. Praga, 20. decembra. (Izv.) Kemični industrija v Ostravl le ie v malem obsegu posluje, ker le večina delavstva zs< radi zvlšanla mezd v štrajku. Tudi \ praških tvornlcah perila stavka vse delavstvo. Uslužbenci praških cestnih železnic pa sroze, da ustavilo delo, ako m llm ne Izplača božičnega priboljika. Tudi o-ganlzaclje državnih nastavllencev zahtevajo, da se Izplačalo vsem državnim uslužbencem prejšnje, neznlžane d-tghv ske doklade, v kar le država tndi že privolila. Borza Praga, devize: Berlin 48.«0 — 48.411 Curih 1497.60 — 1502.50, Milan 949 — 851, Pariz 608.50 - 61L50, London 810 — 32). Nowyork 75.50 — 76.50, Beograd 116.25 — 117.75, Sofija 5675 — 5775,. Dunaj 0.961/4 — 1.56Vi, V».r«ava 2.35 -2.95, Zagreb 29.10 — 29.90, Budimpešta 11.60 — 12.40, valute: marke 42.60 — 43.10, Švicarski franki 1432 50 — 149150, lire 246 — 248, francoski franki 606.50 — 608.50, funti 318 — 820. dolarji 7525 — 7625, jugoslov. n. 118.25 — 114.75, bolg. n. 55.60 — 56.50, avstrijske žigo sane krone 0.96% — 1.50Y» poljsk« marke 2.15 — 9.75. madžarske kroni' 11.60 — 12.40. Curih, devize: Berila 2.87, Newyork 514, London 21.62, Pariz 41.70, MIlan 2S.60, Praga. 6.60. Budimpešta 0.T7. Z-i grob 2, Varšava 0.17, Dunaj 0.1P. av atrijske žigosane krone 0.10. Berlin, devize: Italija T94.80—798.M London 781.75 — 782.25, Newyork 174-35 — 174.68, Pariz 1711.06 — 1718.95, Svi ca 3391.60 — 335)8.40, Dunaj 698 — 697, Fraga 225.2n 225.75, Fudimt^»A S67S 8678, Važna seja ljubljanskega občinskega sveia LJubljana, 20. decembra. 2upan dr. PerIC le otvoril se|o ln Imenoval overovateljem obč. svet. Cerna-go)a In Jegliča. Obč. svet. dr. Ravnlhar ie opravičil svojo odsotnost. O. Albin P r e p e I u h, ki |e bil od klerikalnega kluba lzvollen v upravni odbor 'Mestne hranilnice, lo odložil, očlvldno užaljen, da ni bil Izvoljen za predsednika hranilnice, svoi mandat. Namesto nJega ro pusljll klerikalci v upravni odbor hranilnice dr. Stanovnlka. Protest demokratskega kluba proti vnlltvl načelstva Mestno hranilnico. Načelnik demokratskega kluba, doktor IrllleT, Je podal pri tel priliki Imenom kluba sledečo Izjavo: »Včeraj se Je Izvršila volitev načelstva Mestne hranilnice. V upravni odbor |c bilo po dogovoru med strankami lzvol|enlh II zastopnikov koaiirane večine, (I zastopnikov demokratske stranke ln 1 zastopnik samostojne kmetijske strnnke. S to Izvolitvijo |e bil podan ludl ključ, kako naj se razdeli 5 ravnatcllsklh mest. Stvar pa se je zasukala drugače. Nastop koallranega bloka Je bil neobičajen, neparlamentaren ln ludl nekolegilalen. Večini se nI zdelo vredno, stopiti z demokrati v stik, ampak |e kar na tihem dovolila demokratom samo eno mesto v ravnateljstvu In enega namestnika. Demokratski klub, kl Štele 18 članov, Je dobil samo eno, klub SLS z 10 člani pa dve ravnatellskl mesti. Nastop večine v tem oziru le tembol) čuden, ker ie favorizirala stranko, kl po svoli zgodovini nikakor nI poklicana, da bl Igrala v tem tako važnem denarnem zavodu odločilno ulogo. Zaradi nekolegl-lalnega nastopa večine le bil za nas podan vrrok, da odložimo vse mandate v upravnem odboru. A tega ne storimo samo zaradi tega, ker nam le blagor zavoda boli pri srcu, kakor pa Interesi stranke ln ker ga nikakor nočemo pustiti brez kontrole. Naglašam pa, dn le terorkem večine zopet močno zastrupil atmosfero občinske zbornice, kriva le temu samo večina, kl se nI držala lojalnosti. na katero župan vedno apelira.« Večina, zlasti narudnl socijalisti, so po-vešenih glav poslušali to Izjavo, nakar Je imenom klerikalcev polasnll dr. S t a -n ovni k, da je izvolila večina samo enega demokrata v načelstvo zato, ker za -dostuic že eden za kontrolo. POROČILA FINANČNEGA ODSEKA. Občinske doklade na osebno dohodnino. Poročevalec obč. svet. K o cm ur: Na dopis mestnega knjigovodstva glede odmere občinske doklade na osebno dohodnino le odsek predlagal za letne prelem-V.c 00 do 64.000 kron lOodstotno občinsko duklado na osebno dohodnino In za vsakih nadaljnih 4000 kron 5 odstotkov več, tako da bi prišla na prejemke preko 100.000 kron 60odstotna občinska dokla-da. Javni nameščenci naj bl bili oproščeni to doklade. O predlogu se Je razvila daljša debata ln |e bil končno sprelet predlog drla. T r 111 e r 1 a, da na| se za prejemke 60 ttsof kron določi doklada, kl se potem šele pri vsaki'i nadaljnih 20.000 kronah poviša zopet za 5 odstotkov do zneska 200.000 kron. Mestne davščine In vozila se z novim letom zvišajo za 100 odstotkov. Vprašanje javne ljudske kuhinje. Zupanov predlog glede ustanovitve Javnt ljudske kuhinje za revnejše sloje, se Je odložilo, da se zasliši stavbni urad, koliko bl stala gradnja tozadevno potrebne barake za približno tisoč oseb. Nabavni prispevek delavcev in delavk. Mestnim delavcem in delavkam (samcem). kl Imajo nad eno leto službe, se dovoli nabavni prispevek v znesku 600 krtm. oženjenira, vdovcem in vdovam s preskrbljenimi otroci 900 kron, z nepreskrbljenimi otroci po 1200 kron, preko pet let službe po Istem razporedu 800, 1200, oziroma 1600 kron, preko deset let službe pa po 1000, 1500, oziroma 2000 K. Nepreskrbljenost otrok se računa do 16. leta. Za ureditev delavske pragmatike se je izvolil po ključu odsek, obstoječ lz P članov. ManipuIaeUskl prispevek za trošarln-ske pristojbine. Na predlog dlrektorlja dohodarstvenc-ga urada Je bilo sprejeto zaračunanje 20-odstotnega manlpulacijskega prispevka za tranzitno blago. Obenem pa Je bilo na predlog demokratskega obč. svet. J e 1 n-Sina sklenjeno, naj dohodarstvenl urad glede načina procedure pobiranja tega prispevka vpošteva predloge trgovskega zremlja ln stavi primerne predloge. Zvišanje meščanskih podpor. Meščanska podpora, kl )o uživa 40 meščanov, se zviša na mesečnih 100 kron in izvede obenem revizija podplrancev. Mestna bolniška blagajna. Statuti bolniške blagajne mestnih uslužbencev se Izpremene tako, da bo onemogočena vsaka zloraba. Kot zastopniki mestne občine pa so bili po ključu Izvoljeni V načelstvo obč. svet. dr, Tičar, Marn, Zorko, Jeglič In Kocjan, v nadzorstvo obč svet. Turk, JV.alga), Zaje In Krali- v razsodišča obč. svet. Beukovlč. Babnlk, Adamič bi Koctnur, ta namestnika pa Praprotnlk ln Orebek. Električna železnica In zvišanje voznih cen. Cestna električna železnica, kl le žc tako na svojo roko zvišala cene mesečnim stalnim kartam, le prosila dovoljenje za povišanje vozne cene od 1.60 K na 2 kroni, češ da se bodo povišali prejemki nastavljencem ln se Hm dovolil tudi nabavni prispevek. V daljši razpravi, v katero »o posegli obč. svet. Kremžar, Rupulk ln dr. Puc, se le ostro kritiziralo postopanje električne železnice In soglasno razveljavilo povišanje mesečnih vozovnic. Družba mora povrniti tozadevno diferenco, povišanje cene voznih listkov pa se )l dovoli šele potem, ko predloži natančne podatke, koliko bo stalo povi-šanle prejemkov In Izlačllo nabavnega prispevka ln koliko bodo zneski dohodkov Iz povlšanla cene voznih listkov. ProSnJa učlteljstva tehnične srednje šole. Prošnja stavbne zadruge učlteljstva tehniške srednje šole za nakup mestnih parcel severno Cesle na Rožnik se vrne finančnemu odseku, da zasliši obenem stavbni odsok ln zdravnike. Naglašalo pa se |e Istočasno, da nikakor ne kaže, da bl se prodajale mestne parcele. Podpore. Prošnja ljubljanskih župnikov za dra-glnjsko doklado cerkvenikom In organl-stom Je bila odstavljena z dnevnega reda. Prošnji Vlncencljeve družbe in Ellza-[betne konference za kritje proračunskih stroškov za leto 1922. se odstopi ubož-nemu odseku, Zvezi vojnih vdov ln sirot pa se dovoli podpora v znesku 20.000 K, kl sc razdeli pod kontrolo mestnega urada. Glasbeni Matici se |e za sprejem hrv, pevskega društva »Kolo« priznala podpora 5.000 kron. Prejemki nameščencev dohodarstve-nega urada. Na predlog dlrektorlja mestnega doho- darstvenega urada le bilo sklenjeno, da začasno, od 1. novembra 1921. ostanejo temeljne plače nameščencev dohodarstve-nega urada nelzpreinenjene, draginjske doklade pa se Izenačijo z ostalimi. Samcem, vdovzem ln vdovam s preskrbljenimi otroci se izplača nabavni prispevek 1500 kron. ožcnjenlm, vdovam, ln vdovcem z nepreskrbljenimi otroci pa 3000 kron, odračunajo pa se ie Izplačani zneski. Kreditnemu društvu Mestne hranilnice se zviša zalog od 15 na 30 milijonov, sa-lezijanskemu zavodu na Rakovniku pa dovoli za božičnico podporo 6000 kron. Poročila stavbnega odseka. 1 Prizlv Whlte Star Line proti odloku ■maglstratnega gremija glede zgradbe neke provlzorne stavbe v Kolodvorski ulici je bil odklonjen, Istotako prošnja pokojninskega zavoda za privatne nameščence za prepustitev mestnih stavbnih parcel za Bežigradom. Ivanu Travnu se dovoli razdelitev njegovega zemljišča ob Tobačni ulici na dve stavblščl. Glede zveze dolenjske železnice z reško progo preko Severina na KulpI |e bilo na predlog obč. svet. J el a čl na sklenjeno, da na| se občina, kadar se bo definltivno Izjavila za eno Izmed obeh predlaganih prog, Izreče za ono, ki bo v prospeh splošnostl, ne pa posemeznikov. Reorganizacija gasilnega ln reševalnega društva. Poročevalec policijsko - zdravstvenega odseka, obč. svet. Pire, naznani, da Je bivši tajnik društva, Keinperle, poneveril, kolikor se Je dalo dognati, 81.646 kron. Znesek pa je pokrit po prispevkih njegovih sorodu.kov. Vsi očitki proti obč. svet. Turku tako glede avtomobilov, kakor tudi glede demobillzačncga materijala so se izkazali popolnoma neosno-vanl. Potrditev novega društvenega odbora se ne vzame na znanje, ker obstoja po večini Iz starih odbornikov, kl so soodgovorni za nered v društvu. Ustanovi pa se poseben gasilski urad pod vodstvom ravnateiia Janka B a r I e t a, kl se mu dodeli mag. asistent Janko ti o J a n. Urad naj Izdela načrt za reorganizacijo gasilskega vprašanja, ne da bl pri tem kršil avtonomlio društva. Sainostalnl predlogi so bili odkazanl odsekom, s čimer Je bil dnevni red Izčrpan. LJUBLJANSKA DRAGINJA PRED OBČINSKIM SVETOM. Očlvidno pod vtisom ostre kritike demokratskega časopisja, posebno našega iista, zaradi neznosnih draglnjsklli razmer na našem živilskem trgu, se Je čutila koalirana črno-plavo-rdeča večina občinskega sveta, kl Je občinstvu pred volitvami toliko obljubljala, a nič Izpolnila, prlmorana, da je sprožila v občinskem svetu to tako pereče vprašanje, kl mori vse prebivalstvo. Obč. svet. Kremžar (SLS) le stavil namreč sledeči nu|nl predlog: 1.) V mestni klavnici nal se v zmislu pravil kolje samo v predpisanih urah. 2.) Kolje naj se v prvi vrsti za pokritje domačega kon-suma. 3.) Klavnične pristojbine za eks-portno živino naj se povišajo za tisoč odstotkov. 4.) Mestna občina nai si preskrbi .vdUv. ozlr. kontrola v. Doslovanlu Vnovčevalnlce ta živin« In mast. 5.) Ustanovi na) se družba slovenskih mest In industrijskih občin za aprovlziranje domačega prebivalstva. Sledila |e nad dve url trajajoča, )ako ostra debata o aprovlzačnem vprašanju, v kateri Je bila razkrinkana zlasti brez-prlmerua demagogija kerlkalne stranke v tem vprašanlu. Zastopniki koaiirane večine so na vse mogoče načine skušali odvaliti od sebe odgovornost In dosedanje nezanlmajije za ljubljansko draginjo ln so srdito napadali demokratsko časo-plsje, kl Je spravilo to vprašanje na dnevni red. V silni zadregi so se zlasti spodtlkal! nad predajo Vnovčevalnlce privatni družbi. V debato so posegli gg.: Kremžar, Kocmur, Krali, Rupnlk, Inž. Kosmač, dr. Trlller, Dežman, dr. Pestotnik, Jclačln, Turk In Tavčar. Obč. svet. dr. Trlller le Imenom demokratske stranke Izjavil, da bo glasoval za vsak predlog, kl bl bil zmožen omiliti sedanjo neznosno draginjo na ljubljanskem trgu, opozarjal pa Je, da se čudi, kako da seda) večina govori o onemoglosti občine napram draglnlskl krizi, dočim se Je poprel tako šlrokoustlla In kritizirala aprovlzacljo demokratske večine, kl je prestala z dobrim uspehom še veliko večle krize. Obč. svet. dr. Pestotnik le ostro napadal klerikalno stranko, kl Igra dvolično ulogo. Dočim na deželi stranka naravnost hujska kmete k podraženju živil; posebno živine, zavzema njen klub v ljubljanskem občinskem svetu popolnoma nasprotno stališče. Pozval Jih Je zato, nal gredu na deželo ln tudi tamka) pred svojimi kmetsklinl volllci prlčno enako akcijo. (Viharno ploskanle. Klerikalci osramočeni ne vedo, kam bl gledali). Nadalje Je naglašal, da so glavni eksporter|l v Ljubljani ravno Impes (kler.), Gospodarska zveza (kler.) In Nakupovalna zadruga (soc. dem.). Obč. svet. Turk Je zavračal napade koaiirane večine na mesarje, kl nikakor niso krivi sedanji mesni draglnll, ker Jim diktirajo cene lzvoznlčarjl, kl pokupijo vse blago na deželi. Obč. svet. Kosmač (SKS) je opozarjal, da Je naša država do 80 odstotkov agrarna; naravno le, da kmet raje proda blago za boljšo ceno, akoprav Je pripravljen pomagati meščanom. Dokazal |e to nailepše v Ptuju, kjer so si kmetskl producent! ustanovili svojo zadrugo, kl prodaja mesarjem blago. Končno so bili soglasno sprejeti problematični predlugl obč. svet. Kremžarja. Demokrati so glasovali le proti povišanju klavnične pristojbine za eksportno živino za tisoč odsotkov, ker bl sc s tem samo škodovalo mestni klavnici In bl tujci klali živino namesto v Ljubljani na Vrhniki ali drugod. • TAJNA SEJA. Prošnll A. Sadarja za stalno namestitev se ugodi. Terezija Novak, mestna ofl-cljantinja se stalno namesll s 1. decembrom. Fran Kavčič se s 1. januarjem Imenuje magistratnim oflcijalom v 9. člnov-nem razredu. Pran Barle pa ravnateljem maglstratnega vojaškega urada v 8. čin. razredu. A. Pardubskl se sprejme za ofi-cijanta. Mestni žlvlnozdravnlk Ivan Pestotnik se s 1. lanuarjem pomakne v 8. činovnl razred, istotako tudi mag. nad-oficljal Viktor Clulia In nadkomlsar dr. Riko Fuclis. Trem prosilkam le bila dovoljena koncesija za prodajo mleka. Prošnja Demetra Sebra za koncesijo za komisijsko trgovino je bila odklonjena, dovoljena pa Ze-linkl za prodajo žganja In otvoritev prodajalne v Šiški In zobotehnlška koncesija g. Krumesu. Prošnja prekomorskega zastopnika Kmetza Je bila odklonjena. Mestnim uslužbencem, kl Imajo po prag-matikl pravico do službene obleke, se Ista prizna. Nabava bo stala 122.910 kron. Raznim prosilcem so bile občinske pristojbine za sprejem v občinsko zvezo odpuščene, oziroma znižane. Politične beležke + Tržaški «Piccolo» — prepovedan. Ministrstvo za notranje zadevo je odredilo poštni dobit za našo državo tržaškemu »Piccolu« tadi napadov na našo državo in neresničnega poročanja. Kolikor smo mogli ugotoviti iz zadnjih številk »Piccola«, je ta prinašal neokusne in lažnjive napade na našo državo na podlagi citatov iz »Slovenci« •Jugoslavije« in «Avtonomista!» Iz toh citatov je potem sestavljal znani fašist Urbanaz svoje članke in dopise. Kavno zadnjič so je baliala »Jugosla-vija>, da jo citirajo vsi hrvatski listi, povedala pa ni, da jo citirajo največkrat »Plccolo« in to dosledno v vsakem napadu na našo državo. 4- Kaznovana italijanska vsiljivost. Ko je prijilul ameriški dreadnougat Utah« z admiralom Nieblackom v splitsko luko, je komandant tamkaj usidrane italijansko bojne ladje »Itibo-ty» takoj odposlal do ameriško ladje motorni čoln z veliko razvito italijansko zastavo in deputacijo oficirjev, da naj pozdravijo Američane. Ta korak italijanskega komandanta je bil skrajno predrzen, ker je hotel s tem reči, da se nahaja ameriški admiral v italijanski luki in da pozdravlja zato Italijan prvi nove goste. Toda Amerikanci so spoznali Italijansko namero ln pustili so čakati Italijane, dokler ni prispel jugoslovanski motorni čoln. Admiral Nieblack je seveda najprej Bprojel jugoslovansko deputacijo in dal takoj razobesiti na jamboru jugoslovansko zastavo. Ves čas svaioera bivania v, Splitu ao so zadržali AmeMkanoI napram posadki italijanske ladjo skrajno rezervirano, kar jo naredilo na prebivalstvo najboljši vtis. -j- Vprašanje dnevnic (Hrvatskega bloka*. Zagrebški listi poročajo, da je na zadnji konferenci poslancev Hrvatskega bloka Izvajal n.iki Radičev poslanec sledeče: V bloku je danes 61 i>oslaneev, od teh naa 53 sploh ni šlo v Beograd, 11 jih je izostalo tekom ustavnega dela, Ako izračunamo, koliko smo ta čas izgubili na dnevnicah, pridomo do prav lepe vsoto j^roko dovet milijonov kron. Na ta način koristimo ml edini državni blagajni in pomagamo Kumanuiliju pri rešovanju finančnega ln valutnega vprašanja. To pa gotovo ni naš nameni Zato mislim, da je najbolje, da gremo v Boograd, da Bprcji4-maino dnevnice, Baj delati nam tako ni treba. Ako že ne drugo, bi mi republikanski poslanci z ostalimi dnevnicami sezidali naš seljački dom, ker ga sicor. kakor dobivamo sodaj prispevke, še sto let ne zgradimo. — Pravijo, da se jc z ozirom na ta predlog sklenilo, čakati •oliko časa, da sestavi Protič svoj kabinet, kl nudi edini garancije, da se izplačajo vse zapadle dnevnice. + Italija In šopronjsld plebiscit. Rimska »Tribuna« javlja, da se je nekaj Italijanskih poslancev obrnilo na ministra zunanjih zadev della Torretto s prošnjo, da jim razjasni stališč« italijanske vlade v vprašanju šopronjsko-ga piebisoi-a. Dclia Torretta je izjavil: »Avstrijski protesti glede šopronj-skega plebiscita so nonolnoma neoeno-vanl ln napadi na Italijo neutemeljeni, ker po zaključkih in določbah beneško konforenee je prešlo avstro-madžarsko vprašanjo skupno s šopronisklm plebiscitom v delokrog zavezniškega sveta. — S tem je za Italijo to vprašanje rešeno. Sopronjski plebiscit je pravo-veljaven ln zakonit, pa naj so pri Istem sodelovali zastopniki interesiranlh strank ali ne; dovolj je, da je glasovanje vodila komisija zavezniških go-neralov. — Ako bi tudi na ta ali oni način prišlo Bo enkrat do glasovanja, je prav gotovo, da bi dobili isti rezultat, kar najbolje vedo Avstrijci sami, ki niso računali nikdar resno, da dobe Sopronj potom plebiscita. Kar se tiče vesti, da bo Avstrija zahtevala raz-veljavljenjo beneškega sporazuma, italijanski vladi še ni ničesar znano o kakem sličnom koraku avstrijske vlade, toda že v naprej jo gotovo, da bi tak korak ostal brez vsakega efekta, ker ie volcposlaniška konferenca ie ratificirala beneški sporazum«. — Ta izjava italijanskega mini«tra zunanjih zadev je nov opomin Avstrijcem, da vidijo kake pomočnike in zaveznike t. Izven. Torek, 27. dee.i Zaprto. • V/ '' 70letnlca Frana VUharja. Kakor poroča zagrebška »Rlječ«, obhaja dobroznanl jugoslovanski skladatelj g. Fran V11 h a r dne 5. januarja 1922. svolo 701etnlco. Vlaho Dukovac |e priredil te dni v Pragi veliko kolektivno razstavo svojih ln svojih hčera Jellce ln Ivanke del. Za razstavo vlada veliko zanlmanie v umetniških krogih. Varstvo spomenikov. Pokrajinska uprava za Slovenijo Je Imenovala kot zaupnika za varstvo spomenikov g. arhitekta Hugona Schella v Mariboru. Z beograjske univerze. Na beograjski univerzi |e v tekočem študijskem semestru vpisanih slušateljev: na pravni fakulteti 3492 (277 ženskih), na filozofski fakulteti 1915, na teološki 143, na medicinski 327, na tehniški 1128 In na poljedelski fakulteti 183. Tisoč dllakov uživa državne štipendije. Slavni berlinski Igralec Molssl gostuii sedaj v narodnem gledališču v Bukarešti kot Edlp, katerega Igra v nemškem !«■-zlku, dočim Igrajo drugI v romunskem Jeziku. To pa občinstva nl£ ne moti. Zadosti Je, da vidi Molsslja. Salnt Saens umrl. Dne 16. t. m. le umrl znani francoski skladatelj Camille Sahu Saens v Alžiru, kamor le prišel dne 4. I. m. k predstavi svoje opere. Bil Je 60 let star. Njegovega Samsona ln Dalilo« smo videli tudi že pri nas. Šport SPREMEMBA V VODSTVU LJUBLJANSKEGA NOGOMETNEGA PODSA-VEZA V nedeljo dne 18. decembra ae je vi šil v posvetovalnici ljubljanskega, ma;ri strata izredni občni zbor Ljub. noge me' nega podsaveza. Ze celo letošnjo eez so se pojavila v podsavezu nasprotstvn nekaterih zlasti manjših in mlajših kis bov proti upravnemu odboru, katerem1) so očitali, da favorizira močnejše k'ubr zlasti ljubljansko »Ilirijo« na škodo sla bejših klubov. Nasprotstva, popolnoma slična enakim diferencam med močnejfi-mi in slabšimi klubi drugod letos zlasti v Italiji in Avstriji, so naposled doved-la v ljub. podsavezu do akutne krize, vBled katero je bil sklican nedeljski občni zbor. Po živahni in večumi razpravi je bil naposled izvoljen novi upravni odbor, ki je sestavljen tako-le: Predsednik: prof. I. Birsa (Primorje); tajnika: B. Kanti are (L. A. S. K.) In I. Kepec (Hermes)^ blagajnik: R. Kos (Slovan); odborniki: P. Herbst (Hormes), M. Kregelj (Jadran), A. Bašin (Primorje), I. Kralj (Svoboda-Ljubljana), M. Klopčaver (Jadran), F. Saksida (Primorje), Osebig (Rapid-Mari-bor), Greli (Atletiki-Celje) in Svetek (Svoboda). — Na podpredsedniško in dve odborniškl mesti so bil! izvoljeni člani ljubljanske Ilirije ln Sparte, kl pa so izvolitev odklonili. Upravni odbor se bo izpopolnil zato šele na svoji prihodnji soji potom kooptacije. « Športni klub «Primorje» naznanja, d'< se bo vršil klubov redni občni zbor dne 6. januarja 1922. Kraj se določi in naznani pravočasno. — Tajnik. šah Svetovni Šahovski mojster, unlv. prol dr. Milan Vidmar, priredi v petek dne 23. t. m. točno ob 8. url zvečer svojo običajno vsakoletno šahovsko simultano produkcllo v steklenem paviljonu kavarne Evrope. Vsi šahlstl, kl naj po možnosti prlneso sebol svoje šahovske deske In figure, vabi k člmnalštevllnejšl udeležbi k tel, za LJubljano gotovo vele-pomembni posebnosti, Ljubljanski šahovski klub. Klblcl, ki pa na) se v Interes« tako Igralcev, kakor molstra, vzdržujejo vsakršnega govorjenja In šenetanja, dobrodošli! Domače vesti * Seja načelstva JDS je t četrtok dne £3. deeembra 1921 popoldne ob 3. uri. Tajništvo JDS. * Krajevna organizacija JDS v Mariboru je imela »noži v dvorani gostilne Orovič dobro obiskan »ostanek, na katerem so poročali delegati beograjskega strankinega kongresa o poteku ln sklepih kongresa. Potem jo bila živahna stvarna debata o tekočih važnih vprašanjih. * Izpremembe v poštni službi. Imenovani so: za poštarja petega razreda po-itni asistent Vladimir Vojska pri računskem oddelku poštnega ravnateljstva v Ljubljani, za nadpoštarja Ferdo Gaspari pri poštnem uradu v Domžalah. — Podeljena je odpravniSka služba v Grahovem pri Cerknici poštni ofieiantki Olgi Skubic. — Premeščeni so: poštna oficiantka Marija Mesojedeo iz Sevnice v Kranj. Vera Fischer lz Celja v Ljubijo no, Olga Slabina iz Ptuja v Dolnjo Lendavo, Pavla Andres lz Maribora v Novo mesto, v območje poštnega ravnateljstva Veliki Bečkerok poštni oficianti Davorin fltefanec iz Gornje Radgone, Anton Kro-Bič iz Celja, Ivan DraSčok in Josip Ei-senropf iz Ljubljane ter Karel Lindič in poštna oficiantka Anica Rodič lz Maribora. — Službi sta se odpovedali poštni ofieiantki Gizela Helmich v Celju ter Herma Kraje •* Mariboru. — Začasno je upokojena poštna oficiantka Mila Mešiček v Mariboru, trajno pa poštna oficiantka Mila Semolič na Bledu. — Službene pogodbe je odvezana poštna odpravnica Vlaeta Trstenjak v Cankovi. Iz poštne službe je odpuščena v območju ravnateljstva Veliki Bočkerek poštna as-pirantka Ivana 8ever. * Promocija. Na zagrebški univerzi je fcil pretekli petek g. Janko Drnovšek iz Trbovelj promoviran za doktorja prava. * Poroka. V Celju se je poročil trgo-iteo g. Lojze Mastnak ■ trgovko gospodično Antonijo Errneno. * Odlikovanje ameriškega admirala. Iz Dubrovnika se brzojavno poroča, -la je predvčerajšnjim prispel tjakaj general Zivko Pavlovič, kl ima nalogo, da ameriškemu admiralu NI e b 1 a c k u izroči red Belega orla prvega razreda t meči ln lento. To je najvišje odlikovanje v naši državi. * Afera Elnspleler. Našo notico o ti sadevi, ki smo jo v polemiki posneli po drugih listih, moramo v toliko modificirati, da vpijejo beograjski žumalisti z isto slastjo o slovenskih, četudi Izmišljenih korupcijskih afsrah kakor naSi listi o srbskih. Videti je, da je Slovenec Elnspleler bil lahkomiselno obdolžen, da je v ministrstvu aoo. politike pobral IOOjOOO dinarjev za nakup drv uradnikom In Izginil, kakor ljubljanski listi o drugih uradnikih radi vse slabo verujejo. Iz popolnoma zanesljivega vira smo pa obveščeni, da je v resnici Einspleler skusil drva dobiti In ni Sel na Dunaj. Dotična drva bl se bila imela dobiti na posestva grofa Odescaichija v Sremu z ozirom na svoječasno odredbo ministrstva prehrane, da dajejo veleposestva brezplačno neko količino drv za revnejše sloje. Nabrani denar bl naj bil služil za troSek spravila lz hoste in prevoza v Beograd. Prebivalstvo okoli Ileka je pa bilo naSuntano, da nI hotelo drv za nobeno ceno izvažati, čeS da bo potem ostalo samo brez drv. Vsled toga je bila akcija inspoktorja Einspielerja brez uspeha. Uradniki in služabniki res ne dobijo drv, ampak jim je denar vrnjen. Napad ua Einspielerja je pa. tipičen vzgled ustvarjenja korupcijekih afer, * Nabori na praznike. Prejeli smo: Sobotni »Slovenec* se zgraža nad tem, da se je na praznik dno 8. decembra vršil v Prekmurju vojaSki nabor. Temu pobožnjaku bodi povedano, da so se taki »škandali* dogajali že pred 50 leti tudi v stari Avstriji, kar pa takrat nI hila nobena netaktnost ali celo škandal. Leta 1869 dno 8. septembra — Mafll šmaren — smo namreč tudi mi takratni rekrutje na zapovedan praznik po izvršenem pregledovanju v blvSi topničarskl vojašnici v Kranju prisegali zvestobo npostolskemu cesarju in kralju, ki je bil baje vzor krščanskega vladarja. Seveda je bilo to v svetohlinski pokojni Avstriji, ne pa v svobodni Jugoslaviji. — Bivši c. kr. krompirjeveo. * Se enkrat obrtna nadaljevalna Šola na Jesenicah. Z Jesenic nam poročajo: »Jugoslavija* je že trikrat imenovala tukajšnjo Tehnično obrtno nadaljevalno šolo, ki jo vzdržuje tovarna, kulturen škandal, akoravno poučuje na šoli sedem Slovencev In v pomanjkanju drugih moči, Štirje strokovnjaki, nemški inženjer-ji, ki pa že tudi znajo precej slovensko. S tem se dela nemSkim inženjerjem krivica, kajti oni usposabljajo naše ljudi za boljša mesta v tovarni. »Jugoslavija* pa bi najbrže najraje videla, da zasedejo boljša mesta ljudje iz nemške Avstrije in Nemčije. Nnmeeto, da »Jugoslavija* napada tukajšnjo šolo, naj rale prisili vlado, da preskrbi -.a tovarno slovenske inženjerje. Ker tega ne uvidi, se tam •/di, da tiči v vseh i 'pad>h ia intriga gotovih maščevalnih ljudi. Na ta n>čin ne pridemo naprej. Raje stvarno dpla;-mo, zbirajmo ln ne razdirajmo. Pokažimo nepoštenim ljudem hroit. '' Rovarenje duhovščine. Oil raznih ftrani se nam poroča, da je zadnji čas začela po deželi duhovščina agitira ti med ljudstvom s perfidno lažjo, da se 1 > zopel denar men ia val in pri tem odtegnilo 40%. Ali pri nas res ni vjč državne oblasti, ki bi izročila take brezvestne hutekače roki pravice? * Ljubljanske bank* v soboto, dne 84. deoembra pred božičnimi prazniki ne bodo poslovale. Tudi mestna hranilnica ta dan ne bo poslovala. * Nasilje pri ljudskem štetju v Italiji. Tržaška »Edinost* javlja, da ae o priliki sedanjega ljudskega štetja v Italiji vrši hud pritisk na slovenske in hrvatske uradnike v Primorju, ia označijo italijanščino kot svoj obče-valnl jezik. Poslužujejo se vaeh mogočih sredstev, da se kolikor mogoče ul-sificlra rezultat ljudskega štetja. Kjor dobra beseda ne zaleže, tam se skuša doseči uspeh z grožnjami kakor n. pr.: »Ce ne marate, Vas pošljemo a prvim vlakom v Jugoslavijo.* * Afera polkovnika Vaalča. Beograjska »Politika* javlja, da je preiskovalni sodnik v znani dunajski aferi polkovnika Vasiča, vojaški sodni polkovnik Vlado Jovanovič, razrešen te funkcije zaradi nepravilnega vTŠenja preiskave. * Ljudsko štetje v LJublJanL Hišni posestniki v LJubljani, se poživljajo, da prinesejo točno v vseh vprašanjih izpolnjene hišne in rodbinske pole za ljudsko štetje po »podaj navedenem redu v mostno posvetovalnico na magistrat, in sicer: hišni gospodarji li I. (šolskega) okraja dne 22. decembra dopoldne; iz n. (šentjakobskega) okraja dne 28. decembra dopoldne; lz ni, (dvorskega) o-kraja, v kolikor leži severno od Grada-ščice dne 24. dec. dop. iz III. (dvorsk.) okraja, v kolikor leži južno od Gradaščice (Trnovo) dne 27. decembra dopoldne; ia IV. (kolodvorskega) okraja, v kolikor leži zahodno od Kolodvorske ulice dne 28. decembra dopoldne; ii IV, (kolodvorskega) okraja, v kolikor loži vzhodno od Kolodvorske ulice, dne 29. decembra dopoldne; iz V. in VI. okraja, to so pod-okraji ln Vodmataki okraj dne 30. decembra dopoldne iz vn. okraja (Spodnja SiSka) dne 81. decembra dopoldne. Zavodi, železnice in vojaštvo naj prineso »voje popisne pole dne 2. januarja dopoldne. — Končno se še posebno opozarja, da je treba zelo paziti, če se stranka Izseli lz hišo, da se v rodbinski poli točno odgovori na zadnjo vprašanje, ke-daj se stranka izseli iz hiše in kam so preseli, kor po veljavni stanovanjski u-redbi uiina nihče pravice samovoljno razpolagati z izpraznjenim stanovanjem, temveč bode z njim razpolagala v zmislu uredbe stanovanjska oblast. Prestopki se kaznujejo t denarno globo do 50 tisoč kron, odnosno z zaporom do 6 mesecev. Razen tega se bo odredila prisilna izselitev samovoljno naseljene stranke * Naši Javnosti Podporno društvo jugoslovanskih akademikov v Ljubljani se obrača na naše občinstvo s prošnjo, da pomaga podpirati naSe revne akademike ljubljanske univerze. Subvoncija, ki jo dobi društvo od vlade, ostane kljub naraščajoči draginji ista. Marsikateremu naših akademikov bo postal nadaljnji študij nemogoč. Da se pomaga tem našim akademikom, je izdalo PDJA za božične počitnice nabiralne pole in prosi našo javnost, da daruje v ta namen svoj oboi. * Na dri. trgovski Šoli v Celju se razpisuje z začetkom n. semestra, to je z dnem 1. februarja 1922 mesto učitelja komercialista. Prosilci, ki morajo dokazati, da so dovršili trgovsko akademijo ali srednjo šolo z maturo In abiturijont-ski tečaj ter napravili triletno prakso v blagovni ali bančni trgovini, naj vložijo svo(jo pravilno kolkovane prošnje, naslovljene na oddolok ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani do dne 1. januarja 1922. * Obrtna razstava v Ptuju. Kakor se poroča lz Ptuja, pripravljajo tamkajšnji obrtniki za prihodnjo leto obrtno razstavo. Izvoljen je že poseben pripravljalni odbor, ki naj poskrbi za vse potrebno. Čas, kdaj se bo vršila razstava, se določi in objavi pozneje. * Razstava peciva ln ženskih ročnih del v Mariboru. Dne 22. decembra otvori gospodinjska in obrtna šola »Vesna* v Mariboru božično razstavo peciva in ženskih ročnih del. * Za božična In novoletna voščila naj bi vsi zavedni Slovenci uporabljali Ciril Metodove razglednice. Izšli sta ravnokar 2 novi vrsti umetniških razglednic; komad stane 2 kroni. Zahtevajte povsod le Ciril-Metodove razglednice! * Slovenke, naročite si Gospodinjski koledar za leto 1922, ki jo Izšel v za^ ložbi »Jugosiovenske Matice* v Ljubljani. Uredila ga je pesnica Utva. Poleg drugega praktičnega čtiva ima koledar knjigovodstvo in zapiske za vso dni v letu. Koledar mora postati priročna knjiga za naše gospodinje. Stane 30 kron v knjigarnah, za članice »Jugo-slovenske Matice* pa 20 kron in se dobiva v pisarni »JugoslovenBke Matice*, Pred Škofijo 21. * Splošna organizacija vojnih Invalidov za slovensko ozemlje je prejela od »Kola jugosloven6kih sester* za revne Invalide in njih družino 8756 kron kot božično darilo od pribltka gledališke predstave »Boris Godunov*. * Cltateljem «MedJunarodnog trgovin-skog posrednika*. Narednl broj »Medju-narodnog trgovinskog posrednika* izači če 1 januara 1922 god. na 64 stranico sa kalendarskim delom 1 stampače se u 20.000 primeraka. Godišnja je pretplata 50 dinara. Cene oglasima u ovome bro-jn sn ove: Cela stranica 400. pola stranice 250, četvrtina stranice 150 i osmina stranice 80 dinara. Oglase za ovaj broi, kao 1 pretplatu za 1922 godlnu tre- ba poslati najdalje do 25 deeembra tek. i god. »Administraciji Medjunarodnog tr- I govlnskog posrednika*, Beograd, * Odbor za ustanovitev pravoslavne cerkvene občine in zgrodnje pravoslavne oorkve v Celju Be je v soboto konstituiral na sestanku pravoslavnih prebivalcev is Celja io okolice. Za predsednika Je bil Izvoljen polkovnik Borislav ToSič. * Strajk policijskih zdravnikov v Zagrebu. Zdravstveno službo pri ia-grebški policiji opravljajo tamkajšnji okrajni zdravniki, kor policija nima lastnih zdravnikov. Tj zdravniki dobivajo za to poseben honorar, Te dni so zdravniki policijskemu ravnateljstvu izročili ultimatum, v katerom zahtevajo, počenši i novim letom zvišanje dosedanjih in uveljavljanje novih honorarjev. Ako bl ravnateljstvo tej zahtevi ne ugodilo, stopijo zdravniki v štrajk. Policijsko ravnateljstvo smatra, da eo zahteve zdravnikov nesprejemljive. * Mariborska porota. Včeraj Je razpravljala mariborska porota v treh umorih. Prva obtoženka Antonija Zorjan li Lastomerlo, kl je bila zatožena, da je letos oktobra meseca s krampom udariia svojega moža po glavi, da je na posledicah umrl, je dejanje tajila, ČeS da je to storil oče. Razprava se je odgodila, ker se morajo zaslišati nove priče. Drugi morilec, Matija Mar Iz Ritmancev pri Ormožu, ki je letos oktobra meseca z motiko udaril po glavi Franca Rojca, kl je nato umrl, jo dobil samo 15 mesecev težke ječe, ker je dokazal, da je izvrSil čin deloma v »ilohranu. Tretji, posestnik Zagorelskl Iz Sv. Trojico pri Halozah pa, ki je avgusta 1921 v prepiru i nožom sunil v trebuh posestnika Ciglarja, da Je ta umrl, je dobil 7 let težke ječe. * Pozor pred sleparji z zlatim denarjem, V krajih, ki leže ob italijanski granici, se pojavljajo agenti, IU ponujajo ljudem v nakup zlatnike v dolarjih in v lirah. Prvi naj predstavljajo vrednost 100 dolarjev, drugi 1000 lir. Zatrjuje so, da so ti zlatniki raHnirano ponarejeni na ta način, da jo v sredini zlatnikov zalita druga zmes kot zlato. Ponarejene zlatnike je bajo težko ločiti od pravih. Najboljše je, če se ljudje e sleparji z zlatim denarjem sploh ne pogovarjajo. * Defravdaelja v vojaški blagajni v Trstu. Ko je bi! nedavno uradnik pri ženijskem tehničnem oddelku v Trstu Lttcljan Gottardl baje oropan v lto-šketu za 50.000 lir, je odredil generalni civilni komisar preiskavo o stanju blagajno, pri čemer se jo pokazal primanjkljaj 620.000 lir. Blagajnik se izgovarja, da je ta znesek vzel iz blagajne ter ga posodil svojemu prijatelju trgovcu Rajmundu Malusiju, ki je bil v hudi denarni stiski. Maluna mu je obljubil. da bo denar v kratkem vrnil, česar pa dosedaj ni storil. Trgovec Maluna in tudi brat njegov sta bila aretirana. Preiskava tje nadaljuje. * Požar na Kontovelju pri Trata. V hlevu posestnika Štefana Starca na Kontovelju pri Trstu Je nastal v »oboto dopoldne požar, kl Jo popolnoma uničil hlev in Benlk. Požar je trajal več ur. Posestnik je Izgubil pri tej priliki tudi tri krave. Skoda znaša nad 50.000 Ur, * Nezakonska mati umorila novorojenčka. Neka v Dravljah pri Ljubljani uslužbena dekla, etara 20 let, je porodila predvčerajšnjim v »voji sobici dete moškega Rpola, Koj po porodu je nezakonska mati zadavila novorojenčka, ga zavl-la v cunje ter »krila pod posteljo, hoteč ga ponoči na skrivnem zakopati. Doma^ čini pa »o takoj opazili njeno spremenjeno vnanjost ter zadevo naznanili orožni-štvu. Mrtvo dete »o prepeljali v ljubljansko mrtvaSnlco v svrho obdukcije, mater pa odvedli " zapore deželnega sodišča. * Ubojlca polkovnika Srba pod ključem. V neki gostilni v Somboru je bil dne 13. decembra aretiran Milan Delič, ki je v družbi svojih banditov leta 1918. v Taganrogu ob Azovskem morju ubil in oropal polkovnika Srba Delič bo je nedavno vrnil iz Rusije ter se je nekoliko časa skrival. Pri njem »o naSli 50.000 K. * Glns Je Izgubil. Janoz Mežan, posestnikov ein iz Kamen potoka pri Novem mestu, se je pred mesecem dni doma spri b prijateljem Josipom Pire, In ta ga je udaril z neko trdo rečjo po glavi. Rana je bila malenkostna in se jo kmolu zacelila, a sedaj je izgubil glas ter se zdravi v tukajšnji državni bolnici. * Nezgoda pri delu. Ivan Petrovčič, kovač v tovarni Lenarčič na Verdu je brusil železo na brusu. Pri tem mu je košček železa odletel v desno oko ln ga nevarno ranil. * Roparski umor v Slatini V Slatini je bil v noči 17. decembra izvršen roparski umor na hotelirju Karlu Schmldu ln njegovi soprogi Malvini. Storileo doslej Se ni izsleden. * Eden za drugim. Te dni je zaplenila mariborska policija krojaškemu mojstri H. suknjo, kl Jo je kupil od Ivana Jač-nika, enoga znane tatinske dvanafetorice, k! je že vsa pod ključem. * Madžarski špijoni v Banatu. Z zadnjem času so Horthyjevi špijoni poplavili zlasti Banat, kjer vrše največjo agitacijo proti naši državi no samo med Madžari, ampak tudi med Nemci in Ru-muni Naše oblasti so aretiralo že več takih agentov iz Madžarske. Sedaj javljajo iz Subotice, da je tamkajšnja policija zopet vjela dva taka nevarna agenta. Našli so pri njih obte»llne listine ln mnogo denarja« Gospodarstvo NAS GOSPODARSKI RAZVOJ V NEMŠKI LUCL Dunajski ilobro informirani list »Die Bdrse* prinaša izpod peresa svojega beograjskega dopisniku članek pod naslovom: »Dle Konsolidierungsarboit. der ju-goslawlschen VVirtschaft*. Nekoliko izvlečkov is tega članka bo koristilo predvsem onim uaširn pesimistom, ki Se nimajo vere v našo državo. Povdarjati je takoj v začetku, da je članek spisan v času politične krize, ki na presojo gospodarskega položaju gotovo ne upllva ugodno. »Celokupno gospodarstvo Jugoslovanske države je »talo v pretočenem tednu pod vplivom politične krize. Vlada vrši »ln Btatu demiBsioniu* le tekoče [Kislo, opušča pa rešitev najvažnejših vpralanj z motivacijo, da spada to v kompentenco prihodnje vlade. Kriza pomeni vprašanje moči med demokrati in radikali. Samo dva izhoda sta iz krize: novo volitve ali pa ponovna kompromisna vlada. Slednja rešitev ima še največ Izgledov. Pod kompromisno vlado med radikalci iu demokrati je bil napredek države v gospodarskem ožini velikanski Da pridemo do tega zaključka, je treba »amo primerjati razmere, kl so vladale ob pro-klamaciji nove države (1. decembra 1918) z današnjimi razmerami. Takratni kaos je So vsakomur dobro v spominu. Nobenega železniškega pro-mota, ceste razmšone, nolienih hotelov, industrija brez premoga. Izgledalo je, da se bo vse potopilo v sivem deževnem vremenu in neizmernem blatu. Spomin na avstro-ograko monarhijo je kmalu pregnalo prekipevajoče veselje. Država se je treela od veselja nad uresničenjem Banj pradedov iu jo šla junaško na ogromno delo ustvaritve novega doma. KakSen je do danos rezultat, dokazuje sedanjost, kl sicor ni idealna, pa je vendar znosna. Javna varnost je v »koro celi državi taka kakor v 7apadnih državah. Eks-presnl vlaki in brzovlakl drvijo preko dežele in povsod se dela, opravlja in prihaja dnevno do večje popolnosti. Uradni dnevnik »Službene Novine* imajo tri do štiri strani samih državnih ofertalnlh licitacij. Privatna podjetnost se bliža že nezdravi višini. Vse dela in investira na novi državni podlagi, ki se navzlic vsem sovražnostim de facto priznava. Treba je pogledati »aino Hrvate. Njihov politični blok zahteva samostojni republiko, vendar ljudstvo plačuje redno davke, daje vojake-novince, se udeleži mobilizacije a 94% pod zastavami kralja in hrvatske banke tldajo v Beogradu najlepše palače. Kratko reznmirano: Iz fuzlj različnih jugoslovanskih podjetij so nastale veliko akoipke družbe, kl se razvijajo najlepSe. Edino za ravnatelje ka mesta ae Se tepejo.... Smatram za svojo publicistično dolžnost prikazati razmere v tej objektivni lučL Pri tem se hočem izognit! preveliki hvali, ker je treba še mnogo, mnogo dela, dokler bo ta na mestu. Prometne razmere bo prilagodujejo polagoma novi državni tvorbi. Slovenija Ima dobro zveze, ker leži na glavni progi Dunaj -Trst.. Hrvatska je nekoliko na tlabSem, ker preseka glavna proga Budimpešta - Reka samo razmeroma majhen del deželo. Transverzalna linija Zagreh-Beograd mora postati dvotirna. Karakterističen je položaj v Vojvodini Madžarska je gradila vso proge v smeri na Budimpešto. Transverzalke bo redke. Mednarodna prometna pot Donava no za. ilostuje. Bosanske železnice ne pridejo v poštev za velike transporte; radi tega je nujno potrebna zveza Zagreb-Split preko Knlna in velika jadranska železnica Beograd - KotoT. Morski In rečni promet, zahteva Se mnogo dela. Med vojno se ni »ploh nič delalo; zato je treba za popravljanje In razširjenje luk enormnega denarja. Donava je vsled Izostalih popravil med vojno zapuščena, prestopa bregove In poplavlja rodovitna polja. Regulacija Donave zahteva predpriprav v gorenjih soktOTjih, ki ležijo v sosednjih državah. Posebno poglavje tvorijo naprave proti preplavam. Z novim! mejami »o nastale v tem oziru nevzdržne razmere. Madžari morejo n. pr. pri veliki vodi z malimi poškodbami Tisinoga okopa južno od Szeged-a, preplaviti celi Banat. Jugoslovanska država je radi tega prisiljena Iz čisto strategičnih ozirov sezidati 70 km dolg varstven okop. Fnake možnosti pretijo od strani Romunov, ki imajo v rokah zgornje toke Bege in Temoša. Dosedanja dela so flnanslrana izključno iz lastnih sredstev. Iz računa reparacij »e n! porabil niti vinar. Dosedanjo delo jamči tudi za dober koneo. Iz navedenega si naj inozemstvo ustvari pravilno sodbo o novi jugoslovanski državi in naj se ne pusti begati ob priliki vladne krize z različnimi neosnova-nlml govoricami. Politična kriza sicer zavlačuje delo, vendar predstavlja en stadij konsolidacije, ne pa razpada* Državne hlagalne morajo »preJsnMM vse novčanlce Narodne banke brez o. i nu višino vsote, kl ae plačil. Povi I m vprašanj, ali morajo carinske blagajne p •■i plačevanju carinskih pristojbin po d po 10 dinarjev, kadar gre za volike vsote, bo jo generalna direkcija carine obrnila za pojasnilo na pristojna meeta in je dobila od generalnega inšpektorata ministrstva financ odgovor Narodno banko pod br. 6-1603, r. dne 80. novembra t. 1. sledeče vsebine: «Po zakonu o Narodni banki In zakonu o državnem računovodstvu ao vse velike in drobno novčanioe Narodne banke opče plačilno sredstvo v vsej državi in ae morajo sprejemati brez omejitev, kakor od poedincev, tako od državnih oblasti ln drugih sa-vodov. - Zveza beograjskih bank. Iz Beograda javljajo, da so beograjske banke sklenile zvezo. K zvezi lahko pristopijo tudi druge banke v državL Za predsednika je izvoljen g. Dragičevič, ravnatelj Prometne banke, za podpredsednika pa gg. Glumae, ravnatelj Prve hrvatske Stedione, tn dr. Stojadlnovič, ravnatelj angleške trgov, banke. —- Kakor poročajo iz Zagreba, to že podvzoti koraki, da pride do kooperacije mod beograjskim udruženjem in zvezo zagrobšklh denarnih zavodov. — Sejmskl dnevi v Guštanju. V GuVanju se zopet uvedejo vsako sredo tržni dnevi. Prvi tržni dau se vrši 4. januarja 1922. — Gradnja železnih mostov v Srbiji. Preko Morave v Srbiji so zgradijo Štiri novi želoznl mo6ti: pri čačku, Markovim, Cupriji ln Glogoveu. Materija! ta most« se naroči na Dunaju. — Dobava kovinaatega materljala. Ravnateljstvo državnih železnie v Su botici razpisuje za dne 11. februarja 1922 pismeno ofertalno licitacijo gledo dobave raznega kovinastega materijala iz bakra, medi, pakfonga, cinka, tvine» in čina. Pogoji to v pisarni trgovske hi obrtniške zbornice v LJubljani interesentom n.- vpogled. « Likvidacija Avstro-ogrtke banke. 7, Dunaja javljajo, da te v začetku prihodnjega leta začnejo med avstrijsko In madžarsko vlado pogajanja glode likvidacije A. o. banke. Z drugimi na»ledstvenlml državami jo sporazum v načelu žo dosežen. Za 1. februarja 1922 jc sklicana konferenca zastopnikov vseh intercslranlh držav, kl bo določila načrt, likvidacije. - Avstrijski kreditni zavod za trgovino ln obrt »klicuj« za dne 9. januarja 19?" izredno glavno skupščino, na kateri se bo sklepalo o predlogu gledo zvišanja, delniško glavnice od 600 na 1000 milijonov kron. Kakor znano, Bta tvoji glavnici J zvišala na 1 milijardo kron že Dunajska depozitna banka In Dunajsko hančno društvo. - Mesni trg v Pragi. Iz Prago poro-čajo r. dno 16. t. m.: Danes so bilo ccue mesu sledeče: voloveko meso sprednje 9 — 18 Kč, zadnjo 10 — 16 Ke, hikovsko meso 10 — 13 Kč, kravjo sprednje 8 do 11 Kč, zadnje 9—14 Kč, meso mladih volov in junie do 1. leta 9 — 11 Kč. » Češkoslovaški sladkorni trg. I* Češkoslovaške »e je letos izvozila že ve lika množina sladkorja. Približno 1% milijona centov sladkorja »e je letošnjo kampanjo že prodalo. V predzadnjem tednu bo Sle velike poSlljatve preko Tr sta v Levanto. V preteklem tednu se ;« prodalo tudi v Francijo 480.000 q kr stalnega sladkorja. Kupei »o bili rafinerji ln čokoladni tvorni čar ji. Ti so hoteli nakupiti 1 milijo:. q, toda čeSkoslovask.-' sladkorna Industrija jim ni mogla ustre čl, ker hoče gotove množine rezervirati tudi za one države, s katerimi račun* da bodo v bodoče »talne odlemalkn sladkorja. =- Denaratvo v Rusiji. Po dekretu sovjetske vlade »o se izdali v Rusiji nori bankovci od 50 kopejk do 10.000 rabljev Novi rubelj ima vrednost 10.000 starih rubljev. Kakor novi, tako Je tudi stari denar v prometu, zamenjiva starega zu nov denar ni predvidena. Stari kakor tu di novi denar ni krit. = Elektrarna na Završnlc!. V nedeljo se je vršilo v Žirovnici zborovanje zastopnikov gorenjskih občin radi usodo bivše deželno elektrarne na Završnicl. Zborovale! »o se izrekli za to, da naj prevzamejo interesirane občine elektrarno v svojo upravo. Tozadevna pogajanj:! < nuj kratkem začno. Borza Zagreb, devize: Berlin 144 — IM- Milan 1200 — 1208, London 1105 — 1118 Nevvvork 264 — 265, Pariz 2135 — 8150 Praga 838 — 841, Svlca 5125 — 5190. Dunaj 4.15—4.25, Budimpešta 40-40.25. Banka za Primorje 800 — 880. Trg. obrtna banka 260 — 265. Hrv. eskomptna banka 780 — 785. Brodska banka 871 — 890. .IsdranRka banka 1290 — 188B. •Tugoslovenska banka 475 — 480. Ljub. kreditna banka 955. Slavonska banka 515 — 528. PraStertiona 5050. RečVa pučka banka 470 — 484. Slov. etkomptna banka 620. Srpska banka 700 — 720. F.ksploata^ia drva 725, Goranln 645 — 670. Narodna šminka Industrija 550 — R7P NaSIČka indnBtrlja drva 490. Slavonija 670 — 678. Dubr. paroplevna družba 4400 —■ 450» Ciitman 1540 — 1600. Beograd, valute: dolarji 65, lire 800. marke 35.50, leji 52, levi 44, devize: London 575, Pariz 530, Ženeva 1800. Praga 84, Dunaj 1.05, Borita 87, MIlan 805, Budimpešta. 9.00. CLAUDE FARSERE: Morski ropar (Le Fllbustler des Mers.) «Hm,» pravi počasi. »brez laži, ...kaj vem Jaz? Časa treba, da uaj-dem prej drugo hišo, kaj boljšega, ko ta kozolec tu... Poiščem vam novo in lepo zgrajeno hišo, zlato moje, ki vanjo hočem opremiti kar najraz-košneje. Potem si omislite postrež-ništvo, potem konje in vozove, hlapce in postiljone, pa stražnike... Vsako reč ob svojem času. Tudi Rima niso zgradili prvi dan.. .> Tako je brbljal in si na tihem čestital, da mu je uspelo najti tako sijajen ln obenem Ijubeznjiv Izgovor. Kaj pa treba za žensko druzega, ko da jej obljubiš, kar ženski najbolj ugaja, konje, vozove, galonirane služabnike in lastno palačo! Zlatih čukov ni manjkalo, da se vse to uresniči! Toda Juana le zmigee z rameni. V benečanskem steklu se zrcali negiben ravnodušen obraz, češelj ln čopič s pudrom se -z nezmanjšano pridnostjo gibljeta po ebanovini las in po gladkem, sladkem licu... »Ph,» odgovori končno Juana za-ličUivo, »izbirajte kakor vam drano, nič nimam proti temu. Toda druge skrbi so nujnejše. Ali nimate tu svečenika ali cerkve, Zelo mi je treba svete vere, kajti moja duša je že jotovo bolj črna kot oglje... Koliko 581nedelj že nisem bila pri maši! In zelo j me je želja, da pokleknem ob vaši strani pred oltar, srce moje!« I Tomaž ni niti v sanjah mislil ,;a ! kaj sllčnega, zato napravi sedaj kret-! njo presenečenja. i Saj je on sam tudi prav pobožen, pa niti enkrat mu še ni prišlo na misel, da bi se tudi njegova ljubica rada kedaj izpovedala. Tako vroče jo ljubi, toda nikdar... in morda baš zaradi tega... ni videl v njej, kaj druzega, ko zapeljivo krivoverko, polno čudovitega malikovanja, kakor ie na primer njena pobožnost do Črne gospe iz Macarefie, h kateri se je tolikrat zatekala, in kl jo je on že tolikrat preklel... Krivoverka, da, ali morda še huje, pol samega vraga, ki je več ko zmagoslavna in slado-strastna ter prečudno ognjevita v raznih ljubezenskih igračah, ko da bi se krščanski človek pri njej ne bal za svojo dušo, če gori njegovo telo v takšnem plamenu strasti. Saj se vendar pogumni ln pobožni Ludvik Guenolč vsakokrat prekriža, kadar je treba govoriti o njej, in jo na tihem in kadar sta sama, imenuje coprnico. Sedaj pa si ta zaljubljeni sladostrastni vražič naenkrat želi cerkve, svečenika in zakramentov, kakor kakšna stara bogomoljka, kl ne more živeti, če vsak dan ne drsa svojih kolen okrog cerkvenih stopnic! «Kaj pa je?» vpraša Juana, «vi ml niti nc odgovarjale?« I seveda ne! Današnja zahteva Juane je več ko nenavadna in nova, I ampak je tudi nad vse opasna. Kam I naj jo pelje, tu tujko, ki še ni uiko-jmur zuana? H kateremu svečeniku, | v katero cerkev? V katedralo ne, to i je gotovo, ker se tam zbirajo naj-j hujše tercijalke vsega mesta, s svojimi že vnaprej priostreniml in na-! brušenimi jeziki! Pa tudi ne v majhne kapelice raznih samostanov, kamor ima dostop le omejeno število izbranih... Torej kam?... V grajsko mašo, kjer najdeš samo vojake, katerim je zabranjeno pohajati k drugim mašam? To so dosegli ljubosumni maloneški meščani, da prihranijo svojim ženam in hčeram pogled na zmagovito razkošje kraljevskih uniform... »No, torej?« vpraša Juana. «0 čem pa sanjate z odprtimi ustmi?« Niti sedaj sl ne domisli odgovora. Ona se pa razhudi: »Kaj pa to pomeni?« se zadere nad njim. »Kaj se me morda sramuješ? Ali sem pregrda ali premalo plemenita, da se pokažem poleg kmeta, kakor si ti, pred tvojo Devico z Velikih vrat ali s ceste, to Devico morskih roparjev in tatov? Ti pes gar.ievi! Zapomni si dobro! Ob svoji roki me prihodnjo nedeljo povedeš v najbolj sveto cerkev, kar jih je v tem mestu, ali pa ti prisežem pri duši svojega očeta, ki si ga izdajalski umoril, da ti bo še žal!« S Isti dan — bilo .ie na petek in 'zgornja vrata na groblju so bila na stežaj odprta, kakor je takrat ukazal presvetli knez lu škof, ker je želel, naj bi pobožni Malonezi mogli vsaj enkrat na teden moliti na grobovih svojih raujkili, in sicer baš na petek, da se tako spominjajo na trpljenje Izveličarjevo, — bilo je torej na petkov dan in baš ob isti uri, ko se je tako končal poset Tomažev pri lepi ljubici Juani. Skozi odprta vrata pa stopa na groblje žena, ki vodi dete ob roki. Žena je kar se da preprosto oblečena, v črno volneno obleko, na glavi pa nosi črno pečo, kakor vdova. Dečko je še majhen, toda žc kaže krepak stas, veliko živahnost in obeta široka pleča. Vendar se ne smeje in ne skače, ampak se lepo pridno drži mamice. Oba stopata molče in naravnost med grobovi, starimi in svežimi, kakor stopajo ljudje, ki poznajo svojo pot. Nazadnje poklekneta pred neznatnim in skritim lesenim križem. Na njem je napisano ime: Vincent Kerdoncuff. Žena je Anamarija Kerdoncuff, sestra pokojnikova. In dete je pravo nezakonsko dete Tomaža Trubleta in neporočene, matere, zapuščene Anamarije. Bilo je nekakih pet mesecev po smrti nesrečnega Vlncenta Kerdon-cuffa, torej tudi pet mesecev potem, 1 ko je odjadral Tomaž na »Lepi podlasici«, ko je žalostna ln za dolgo, I če ne za vedno zapuščena Anamarija [v letu Gospodovem 1673., na dntgl 'postni petek, dobila tega sinčka. Vsako dekle, ki se spodtakne ali kj pade izven široke ravne puti tako-zvanih poštenih deklet, navadno drago, predrago plačuje svojo slabost ali lahkovernost. Anamarija se je pa pokorila za štiri. Več ko dvajsetkrat je mislila, da jej ni več živeti, tolika je bila sramota, brezsrčnost in surovost, ki je tolkla po njej fc vseh strani kakor toča. Sam bog ve. In tudi res samo on sam, kako je končno vendar le prenesla vse to, ln kako je vkljub temu hranila svoje dete, je odgojila in vzgajala, --morda bolje, ko marsikatera tako-zvana poštena meščanka ali dama svojega zakonskega otroka, dama, ki je po vseh predpisih poročena in ki je tudi ponosna na to, da je svojemu možu nastavila roge. (Dalje prihodnjič.') Vremensko poročilo Ljubljana 306 m nad morjem. 7. iJS8 3 -0 3] 14. 735-7; 8 8 21. ,736 5t 7-5' t. obl. L Srednja včerajšnja teuiporatura 5-3, not medna -2 1. Vremenska napoved: oblačno južno vrsut Solnce vzhaja ob 7-43, zahaja ob 18-15. stanelo do SO besedi Din. 3'—, vsakih nadaljnjih 6 besedi 1 Din. — Trgovski oglasi, dopisovanja, nepremičnine do 20 besedi 6 Din., vsakih nadaljnjih 6 besedi 2 Din. — Plača se naprej. (Lahko tudi v znamkah.) Na vprašanja se odgovsrja Is, ako J« vprašanju priložena znamka za odgovor. FETROLEJSKE VRČE i r. ali brci zabojev, kup! vsako množino I po najvišji eeni HROVAT & KOMP., i Ljnbljana, Vegova nlloa 6. 1811 DOBRO IZURJENO PRODAJALKO ali pa SPRETNO UČENKO s nekoliko predprakse sprejme lakoj manufuktarna trgovina T. Ogrin, Novo n esto. Proda se OMARA ZA JEDILNICO z mramorjem in ogledulama, mizo, perila iu obleka v do-stauj'1. Naslov povž brem uprava »Jutra*. 2143 ABSOLVIRAN PRAVNIK •• prvim izpitom, ki zna per-tVUtno slovensko, srbsko, roko in nemko ter zadostno f >• ure("1 znan0 trflovino z urami, zlatnino in optičnimi predmeti F. K. Rudholzer. Velika izbira božičnih In novoletnih daril po zelo znižanih cenah. Za obilen obisk se priporoča 2114 eduard škopek um, abielfent nntrika lelmiene inll. Lastna strokovna delavnica - LJubljana, Mestni trg 3. i Tehnične potrebi*«.. Svetlobni, prozorni in drugi g papirji. Rektificiranje geodet, p instrumentov. Brušenje risalnih p8re8. Vsa popravila j™ točno v delavnici za precizno £ mehaniko £ Vil. Sequardt $ Ljubljana, Dalmatinova ul. 5 •« ali v prodajalni E. Škopek, nrar. Knjige za mladino: lika Vfasehtetova: Pravllloe. Z večbarvnimi slikami. Vez. 40 K, po pošti 2 K več. Cika Jova Zmaj-Gradnik: Zolamandarlja. Ves. 16 K, po poiti 2 K več. Šorli: Bob ln Tedl. Povest o dveh dečkih t slikami. Bro?. 24 K, vez. 30 K, po poiti 3 K več. Knjigo ss naročajo pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Pre&ernova ulloa, nasproti glava* poŠta. f i Naročajte iu širite sledeče leposloTne knpqe» A & vdi MUotnskl: Drobiž. Humoreske. Broš. 36 K, vez. 41 K, poštnina 4 K. D. FaJgelJ: Tik za tronto. Broš. 36 li, vez. 48 li, poituma K 3-—. A. Novačan: Veleja. Broš 28 K, vez 36 K, poštnina 3 K. Anatale Franoe-Debel)ak: Pingvinski otok. lloman. Cena broš. 44 K, vez. K 62 —, po pošti pripor. 4 K več. Doatojevsklj-Levsttk: Besi. Roman v IV. delih. Bro«. 41 K, vez 60 K. po pošti K 8-— več. Oonoonrt-PastuSkin: Dekle Elizs. Rotum. Broš. 16 K, vez. 24 K, po pošti K 2-4 ' več. Carvantes-Sorli: Tri novele. Broš. 12 K, vez. 20 K, po pošti K 2-— več. Shakespeare - Zupančič: Sen kresne noči. Broš. 24 K, vez. 32 K, po pošti K 2-— več. Uaobeth. Bro:S. K, vez. 10 K, poštnina 3 K več. Ante Debeljak: Solncoin seuee. Brož. 12 K, vez. 2'1 ii, po pošti K 2-- več. Stritarjeva antologija. Uredil dr. Iv. Prijatelj. Broš. 2S H, vez. ii 35-—. pp pošti K 4-— več. „..,., Josipa Jurčiča sbrani spisi. Drug* izdaja. Uredil dr. Ivan Prijatelj. 1. zvez. broš. 32 K, po pošti 6 K več, 11. /.vez. broš. 32 K, po pošti 6 K več. Knjige se naročajo pri založništvu: Tt3Uovaa. sadruga v Ljubljani Prešernova, nlloa, nasproti glavno poste. Pflljudno-znanstveni spisi zbirka „Pota in cilji": I -II. zvezek: A. Melik, Zgodovina Srbov, Hrvatov ln Slovenoev. L del, vez. 24 U, 11. del, vez. 44 K. Za oba zvezka po pošti K 10 — več. III.-IV. zvezek: Dr. Fr.Weber,Uvo4 v fllo-1 zofljo. 72 K, pošta 4 K več. V. zvezek: A. Melik, Zemljepis kralje-j vine Srbov, Hrvatov In Slovenoev. ■ Meb. vez., fin papir 60 K, pošta h 4-6. več.: Broš. navadni papir 42 E, po pošti 2 K več. j \ 1 IX zv.: Dr. Iv. Prijatelj, Predhodniki, in idejni utemeljitelji ruskega rea-lizrna. Strani 418. Cena 92 K, po pošti G li več. 1 Naročila eprejema: Tiskovna zadruga v Ljubljani, PreSornova ulloa, nasproti glavne poite. ZAHVALA. Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja povodom smrti naše uepozabne Boproge, matere, sestre in tašče, gospe Večje industrijsko podjetje usnjarske stroke v prijaznem kraju na dežel: išče samostojna knjigovodji^ ter obenem korespondanta, zmožna slovenščine, nemščine, po možnosti tudi srbo-hrvaščine. Za stanovanje je preskrbljeno. Reflektira se samo na reent in dobre moči. Plača po dogovoru. Mesto trajno. Sprejmejo se tndi za tu delo event. samostojno ženske moči. Ponudbe s sliko, prepisi spričeval ic referencami pošljejo se naj na upravništvo »Jutra« pod šiiro »200«. Tovarna stoj nega v bližini Ljubljane sprejme popolnoma samo ¥©d.io pisarne* 21-J': Ponudbe z natančno navedbo dosedanjega delovanja in referenc, dalji-plačilnega zahtevka pod »Tovarna 1822" na upravo »Jntra«. Spoznavajte naše razmere in čitajte: A. Melik: Jugoslavija. Zemljepisni pregled. I. del. Meh. vezana, fin papir 60 E, po pošti K 4'60 več. k. Melik: Zgodovina Srbov, Hrvatov ln Slovenoev. H. dela I. del 24 K, II. do! 44 K. Poštnina za oba dela 9 K. A. Ogris: Borba ca Jagoslovaasko državo, Cem 32 K, po pošti K180 več. Dokumenti o Jadranskem vprašanju. Cena 20 K, p pošti K 180 več. Št. Sagadin: Naš nadafinjl ustavni položaj. Cena 16 K, po poiti K 180 več. Naročila sprejema: Tiskovna zadruga t Ljubljani. Prešernova ulica, nasproti glavne pošte. ! v v Prednost ima oni, ki ima večletno prakso in dobra izpričevala ter 11 biti mora izučen ključavničar. Plača po dogovoru. 216» Parna žaga Franc Ravnikar, LiaMrtova nI. 25. kakor tudi vaem darovalcem lepili vencev, za ganljivo petje »Ljubljanskega Zvona« in vsem, ki so izkazali pokojnici zadnjo čast, našo srčno zahvalo. 2158 Žalujoči ostali. H Ali ste že poslali na-n 1 f MAniiin 7fl Mt>a" I Otrokom m Boii2! Ravnokar je izšla zbirka pesmi za otroke PISANI OBLAKI ki jo je po srbskem iavirniku Cike Jova Zmaja priredil Al. Gradnik, ^ Vezana, knjiga velja 7 Din, po pošti 40 par več. — Naroča so pri Tiskovni r.adrngl v Ljubljani, PreSornova ulioa 34,