94
Politične  stvari.
Kdo je kriv, da državni zbor še ni dovršil
zimske sesije nalog?
Po obljubi prestolnega govora smo smeli pričakovati, da zimsko zborovanje se konča pred veliko nočjo. Al toni mogoče bilo; veliko delo — proračun za letošnje leto — še ni dognano, zato pride brž ko ne mesec maj, predno bode konec državnemu zborovanju in se meseca junija še le pričnć deželni zbori.
In kdo je te zavleke kriv? Kdo drug kot uata-voverska stranka?
Ustavoverci so ob času svojega gospodstva v zbornici poslanski toliko napačnih postav skovali, da je dolžnost bila naši pravni stranki, ustavoverske smeti izpoti spraviti in malopridne postave nadomestiti 3 takimi, ki jih ljudstvo želi in potrebuje. To pa potrebuje dela in časa.
Druga krivnja ustavovercev je trdovraten upor nepoboljšljive ustavaške stranke zoper nekatere postave, ki jih je ministerstvo predložilo zbornici poslancev v obravnavo in zoper katere so se na vse kriplje upirali v odsekih in zbornici in toliko prazne slame namlatili, da je njen kup uže lahko presegel St. Stefanski turn. Vse to čenčaoje brez konca in kraja, deloma nalašč, da le zavlečejo čas, deloma v domišljeni modrosti, pa je krivo, da so mesedl in meseci pretekli, jna tisoče in tisoče goldinarjev se za dnino poslancem potrosilo, pa vendar v zbornici poslancev ni pred veliko nočjo prišel proračun (budget)  za letošnje leto v razpravo.
95
Sicer se pa proračun letos natančnejše in vse drugače pretresa, nego li prejšnja leta. Dokler so v poslanski zbornici imeli odločilno večino ustavoverci in so gospodarili po svoji volji, se še zmenili niso za to, kar bi bilo obravnavati potreba z ozirom na nenemške narode avstrijske. Želje in tirjatve nase manjšine so jih brigale kaj malo, in ker je vlada bila kri od njih krvi, ni bilo težavno sklepati o proračunu; dovoljevalo se je, cesar se je želelo in kjer je manjkalo — a manjkalo je po navadi vsako leto jako znamenitega zneska — tu se je ravnalo po jako preprostem pravilu aritmetičnem: ^vzelo se je na pćsodo" in sicer s pomočjo rentnih naslovov, kateri so se prodajali, kakor je kedo želel. Sedaj je pa to čisto drugače. Sedanja pravna večina poslanske zbornice se ne ustavlja potrebam ne nemških narodov, nego jih natančno preiskuje ter je pripravljena , jim ustrezati, a ker se je za mnogoletnega centralističnega gospodarstva nakupičilo čim dalje, tem več pritožeb, daje sedaj razpravi proračuna dosti truda.
Druga vladna predloga, posojilo 20 milijonov, tudi ni našla milosti pri ustavovercih, čeravno dolgove in j)Osojila delati je njih največa moč bila skozi vsa Teta, ko so oni v zbornici prve gosle godli. Zdaj pa je ta stranka samo iz upora do ministerstva pokopati hotela posojilo. In to je uže drugi hudi napad v tem zborovanji, katerega je učinila „lojalna opozicija". Prvi poskus podkopati sedanjo vlado, Tšatera sF je vsaj pj) besedi stavila nalog, posredovati sporazumljenje med narodi, storili so ustavaki pri vojni postavi. Napenjali so vse žile in žilice, da bi podrli ta predloga, dokler se v poslednem hipu stranka ni sama sebe razpršila in tako izgubila zmago. Ustavaki — pravijo — da zabranjujejo posojilo „v interesu države". Res, pri vsaki stvari so ^državni interesi" grešni kozli starega za-_kona! Zaradi „državnih interesov" gospodom ni bilo moči potrditi vojne postave in bili so pripravljeni, slabiti v kritičnem hipu vojno moč državi; iz golih „državnih interesov" se nenemškim narodom ne sme dovoliti ravnopravnost, čeravno jim je za-njo porok ustava, in zopet iz „državnih interesov" niso hoteli dovoliti posojila, čeravno bi se s tem, da država ne bi v določenem času mogla spolniti svojih dolžnosti, nje kredit na vso moč znižal.
Taki patrioti so ustavoverci! Čedalje očitnejše kažejo, koliko jim Avstrija velja, če ni — nemška in oni ne — njeni profeti.