18 Anton Medved: Gazelice. cul v svojem življenju. Počasi in slovesno so doneli udarci po planjavi, kakor da kdo bije ob bronast ščit. Je li bil to pozdrav krščanskega Boga? In vedno glasneje je donel skrivnostni glas, kakor da hoče pre-doneti bojne pesmi, ki so orile v taboru poganov. Množice okoli cerkve pa so se vrgle na kolena, sklonile glave in skesano se trkale na prsi . . . Zamišljen je stal Stojmir ob bregu. Zdelo se mu je, da reka, ki je valila mimo njega kalne valove, loči dva nezdružljiva svetova, in da je živa podoba prepada, ki je tedaj nastal v narodu Slovenov. (Dalje.) Gazelice. i. Samo Če hočete, vzemite te liste v roke in berite, kar pišem vam pod temnim nebom. Te pesmi, priče izrazite, kar mislim, čutim jaz v samoti, iz srca meni so izlite. Koren imajo v zemlji vrbe, a tudi rože krasovite; bude veselje rožni cveti, a žalost — vrb viseče kite. Na nikdar site nas, berače, ki nismo niti vredni plače, ozira Bog se iz nebes. Pijani od sladke pijače prevzetni dvigamo glave*; a solza nam v očeh leskaČe, kadar usoda tepe nas. Zato, ker hočemo drugače, drugače vse, kot hoče Bog, strahu in upa smo igrače. 3. Privri v oko mi, solza vroča, da me ne stare bol pekoča, ki pada meni na srce. Nabira se pogubna toča ob mrzlo suhem zraku le. Medleči cvetki rosna moča otme življenja Časih vonj, tako i duša plakajoČa v solzah, ki tiho vro na dan, bolest poroča in izroča. Ko pade mrak po zemlji, nesoČ počitka, miru blagodejno moČ, molče se naslonim na svoje okno, oziram po strehah se bornih koč. Sto misli mi burnih hruje po glavi. Pokrivam si Čelo, le to vzdihujoč : Oh, ko bi jaz tudi mirne duše zamogel strmeti v to mirno noč! — Mirno jezero počiva — mesec se v oblakih skriva kot za vekoma oko. Ali tiha voda sniva o minolih, kratkih dnčh, ko pri nji je truma živa šetala se na bregeh; ko je pesem očarljiva na večer zvenela v mrak? Vsa veselja so minljiva, kakor val, ki vihrovit v strmi strugi v dol se zliva: v tebi, jezero, razlit le za kratek čas počiva. Anton Medved. 75 Gazehce. Se ono pravljico povej mi, o ded, preprostih, a toliko ljubih besed, o gradu steklenem pod vodo, kjer vile se v plesni postavljajo red, razpravljajo ljudsko usodo, kjer v zlatih posodah uživajo jed, in plavajo družno v valovih . . . Oh, meni topi okrog srca se led ob tvojih bajalnih glasovih: v mladost se zamaknem najložje, najpred, poslušam in tiho izlivam v ogorčeno dušo spominov si med . . . Od dne do dne moči so naše manje za krepko, neustrašeno dejanje. Koraki bližajo nas k beli ženi. Presanjali smo lepe mlade sanje. Odpal je cvet — jesen nas mrka vabi, da trudna roka klase naj požanje. Ubogi mi! Usoda nam sovražna je ljuljke goste nasejala vanje. Med Ijuljko pa štrle snetjavi klasi, ki toliko potili smo se zanje. Tako gubimo radost do življenja, do sebe upanje in spoštovanje. 7. Kako v besede naj obleče neštete čute hrepeneče, ki nosi v prsih jih zemljan: zdaj, kadar solnčni žar leskeče, iz tal kipi cvetna pomlad, zdaj, kadar piš jesenski meče poslednje liste v hladni zrak. Naprej nas in nazaj nas vleče v bodočnost, v prešlost, aii kam? Srce le burno nam trepeče . . . Oh, čuti so, jaz sam ne znam, pijani sreče in nesreče! 10. Ne zmisli se moje mladosti, pregrehe mi moje oprosti, na nebu Vladar vsemogoči! Spoznanja opil sem se dosti, ko rajal sem v luči veselja, povabljen k nasladnikom v gosti. V nekdanjost moj duh se zamika, vse sladke tolažbe se posti. Spominja se dobe detinske, premišlja resnico v bridkosti: da tek pozemeljske sreče največkrat je beg od kreposti. V logu so odpeli tičev roji — vse prazno! Na smereki, hrastu, boru, hoji — vse prazno. Siro polje, nekdaj zlatoklasno, kjer ratar je Črtal brazde v znoji — vse prazno. Na širokem nebu se valijo sive megle v vednem nepokoji. — Vse prazno! Kjer je divja roža cvela na pologu bujnem, na prisoju — vse prazno. Oh, a tudi notri, tukaj notri Čutim, da je v temni duši moji vse — prazno. 11. Veselil se bodeš v presladki veri, da vsako srce se lahko premeri, če hočeš je zase izbrati. Todž. v življenja hladnem večeri uvidiš razžaljene duše, da trpko se zoper tebe naperi, ko smatraš je najbolj za svoje. Kako se motimo hitro v izberi! Ljudi je veliko na sveti, a pravi človek je malokateri. Anton Medved. 135 Gazeli azeiice. 12. O Bog, korake moje vodi! Tvoj skrbni angel z mano hodi! Nikdar ne zdrsni mi stopinja, osato trnje me ne zbodi! Pokoja išči moja duša le v Tebi in nikar ne blodi za veščami brezboge vede. V bridkosti vselej se mi rodi iz srca vzdih: Ne moja, Oče, le Tvoja volja se mi zgodi! r3- Nekdanjih lepih dni pozabiti ne morem spominove moči oslabiti ne morem . . . V samotni, temni svoji sobi veselih knjig v tolažbo rabiti ne morem. Zakopan v morje silne toge nikjer čeri rešilne zgrabiti ne morem. V brezupnem svojem hrepenenju iz srca niti solz izvabiti ne morem! 14. V senci mirnih grajskih lip prešel mi je kakor hip mnogi dan v prijazni družbi. Mil razgovor, zdrav dovtip, lep popev je slul med nami cesto, ko že nočni hlip vršal je v cvetočih vejah, ko sta v sanjah dol in hrib Čarala mladostna srca. — — Zdaj stojim, kot mrzel kip pod oblaki sam — le včasih Čutim silneji utrip: V duhu gledam daljnjo družbo, cvetja smrt, gradu posip . . . 15. Sape vrše skozi line na stolpu, mrzle molčijo zidine na stolpu. Lastovke sedajo, da bi odšle zjutraj iz domovine — na stolpu; družno sede, nepokojno cvrČe, kot bi budile spomine na stolpu. Zvon udari zdaj in zdaj, ura za uro gine na stolpu. Zadnji večer, ločitve čas hitro, prehitro jim mine na stolpu. Kadar naš svet ugledajo spet, zbrane iz daljnje tujine na stolpu, morda tedaj o meni že kaj bronasti zvonec jim zine na stolpu. Ko v žalosti pekoči prijatelj tvoj se loči, kako je prazen dom! Ko nadeji cvetoči usoda stare sad, nikar, nikar ne joči! Kaj ti pomaga jok, in kaj spomini vroči! Vse Človek preboli. V palači, v gradu, v koči srce premnogim poka, a malokomu — poči. *7- Ko prvikrat vidiš Človeka, ne sodi! kaj lice njegovo izreka, ne sodi. Srce je globoko zakrito; ne čuješ njegovega jeka ne sodi! Prenagljena glasna beseda globoko mu rano zaseka, ne sodi! In ko izrečena je sodba, za rano ne najdeš več leka, ne sodi! Poznaš li ti samega sebe? Cas hitro na zemlji poteka. Ne sodi, da onikraj groba preostro vladar te človeškega veka ne sodi! Anton Medved. 219 G a z e 1 i c e. V haljo žalostno oblečen, vsem tovarišem odsečen, sam sedim in hodim sam. V noči mnogokrat ČujeČen premišljujem svoje dni... Dvom pritiska name večen: Ali sem tako neumen, ali sem tako nesrečen ? r9- Sprelepi Bog, dobrotni Bog, odkleni nebeška vrata vigredi zeleni! Razdmi z oboka žalostne oblake, iz duše, s Čela megle mi preženi! Naj gledam zemljo, delo Tvoje roke v obleki, z divnim cvetjem okrašeni! Iz belocvetnih grmov, z vej brstitih, iz viška milo drobni spev mi zveni ! Za nekaj ur se zopet mi umiri grizoČi črv, ki leta krajša meni . . . Temo, ki me obdaja v topem ždenji, iz koje poti več ne vem — razdeni! Sladak spomin naj se objame z upom, da vendarle za srečo smo rojeni! 20. Kako je pičel slaj v omami, ki v svetu iščemo jo sami! Zastonj se trudimo za srečo z besedami, zastonj z rokami . . . In kadar zopet brez tolažbe sedimo v tihem svojem hrami in peremo storjene krivde potrti z vročimi solzami — : tedaj ga ni na Širem svetu, da nas tešeč k veselju vzdrami ... Zato jaz dem: gorje Zemljanom, če ni usmiljen — Bog nad nami! 21. Prehodil sem, pregledal mnoge kraje in delal dušne in telesne vaje. Da sem povsod prijateljev dobival, to moji duši delo je najslaje. Naposled sem se vrnil bolen, truden v domači kraj, v domaČe mrzle gaje. Tedaj sem se zamislil v marsikoga, da bi sedel ob meni stokrat raje, kot sam bi blodil po krivičnem svetu. In štel sem svetle lune, temne mlaje, in dni in mesece in leta dolga . . . Moj duh je Čakal trepetaje, da samega me kdo obišče. — Nihče — ! Zaprt in zapuščen od vseh, jokaje premišljam zdaj minljivost lepih Časov, premišljam zdaj prijateljev značaje . . . 22. Solnce je za goro utonilo, ko sem slišal prvič petje milo drobnih slavcev iz zelenih lesk. Takrat sem začutil v sebi silo, da naj pojem, pojem sladko-vnet, kar srce mi gorko je Čutilo v dobi lepih mojih mladih let. V zdanjem kraju ni me Še topilo slavcev petje — jaz samo sem pel in Še pojem, kaj je vse minilo od presrečnih dni, ko sem vesel skrito nosil v prsih petje milo. 23-Na kreposti ozki brvi on oprede zmeraj prvi, kdor daje nauke drugu, da prehitro črez ne drvi! Premišljujmo, poučujmo sebe! Vsi smo revni črvi, kajti v nas ni dom le duhu, dom je tudi naši krvi! Anton Medved. 270 Gaze 24. In zopet so v srcu mi vstali pol sladki spomini, pol žali na čas, ki minil je na veke. Kot lice sam svoje v zrkali na ljubljene gledam obraze, ki v mirnih grobeh so pospali. Bledi in sanjavi in tožni morda se mi bodo odzvali ? O kje ste? — Vele mi zamolklo: Kjer s tabo se snidemo kmali. Izginejo, skopnejo potlej, kot sneg, ki ga solnce raztali. In v čudni, neznani goresti srca mi zapoljejo vali . . . 25. Človek si domišlja mnogo, ko pred sabo zre nalogo, prvič dano od življenja. Vneto vse, natanko, strogo z notranjim veseljem dela. Vedno temnejšo preprogo svet poteza mu pred vzore, dokler ne uvidi s togo, da je Človek z vsem hotenjem vendar bitje le ubogo. 26. Kje se nebes pne brez oblaka ? Komu sijejo dnevi brez mraka ? Oh nikjer in nikomur! Dokler se kri nam v žilah pretaka, legajo megle na Čelo, žalosti rosa oči nam omaka . . . A ne omaga nam duša! V novem upanju zopet jaka mirna presniva pol življenja, pol življenja nemirna preČaka. ice. 27. Koga naj srce zdravila prosi Žgoči rani, ki jo v sebi nosi ? Ničevih je mnogo besedi, kar jih svet v tolažbo bratom trosi. Najprej tolažnika vprašam jaz: kaj si; kakšen si in kdo si ? Vprašam ga, Če rajši mehko spi, ali rajši misli, ali — kosi . . . 28. Tam se prepirata, kolneta vmes dva narodnjaka zajetnih teles. ,Narod i Bog' napivajo trije, vlivajo vina v kozarce in Ččz. Novi pomerjata surki si v sobi lišpavca dva za .Vodnikov ples'. Ljubavne pesmi dijak zastavlja bledega lica in motnih očes — — O domovina, tebi obeta lepa se zgodovina zares. Jaz se zatapljam pod mrklim nebom tozenvtvojo ,chronique scandaleuse'. 29. Le kadar zdela veden trud telesom našim slehern ud, tedaj še le spoznamo, kako je pot življenja hud. Tedaj nam tudi v srcu ni žal nikakovih zamud. OČita rad, a hvalo nerad priznava slepi ljud. Kaj Čuda, če nam vstane do vsega dela včasih stud. Anton Medved.