KRONIKA SLOVENSKIH MEST V LJUBLJANI, JUNIJA 1936 / ŠTEVILKA 2. / LETNIK III GOSTINSTVO KOT FAKTOR NAŠE GA NARODNEGA GOSPODARSTVA (Iz referata predsednika gostinskega odseka zbornice TOI Cirila Majcna na seji 12. aprila 1935.) Gostinstvo moramo imeti v našem narodnem gospodar stvu za izredno važen faktor, ker se po tej poti vrši zelo znatna izmenjava blaga in sicer v prvi vrsti proizvodov naše lastne zemlje, za katere se baš na ta način ustvarjajo nova kunzumna tržišča po eni strani, državnim, banovin- skim in občinskim blagajnam pa stalen in močan vir dohodkov. Kako važno je gostinstvo v naših samoupravnih finan cah, vidimo najbolj iz dejstva, da gre okrog 30 milijonov dinarjev proračuna dravske banovine, t. j. 1J3, skozi roke gostinskega stanu. Isto sliko nam nudijo občinski pro računi, samo da je odstotek dohodkov, izvirajočih iz go stinstva, še večji. Saj so znani primeri, v katerih nekatere občine postavljajo svoje proračune skoro izključno na dohodke, ki izvirajo iz gostinstva. Ker imajo finančni organi natančno sliko o prometu, ki ga napravi imetnik gostinskega obrata, plača gostilničar vedno davek v polni izmeri. Vsak lastnik gostinskega obrata je bil v preteklosti že desetletja obremenjen z davkom po svojem faktično čistem dohodku, pa naj se ta davek imenuje pridobnina, osebna dohodnina, taksa ali kakorkoli. Najrazličnejši uradi vodijo točno evidenco, koliko prodajo posamezna podjetja alkoholnih pijač, koliko imajo oddanih gostin skih sob in koliko gostov imajo na hrani. Vse to je davč nim upravam dobro znano in sploh ni dvoma, da bi ne bili gostinski obrati obremenjeni v tistem iznosu, ki se zahteva v smislu zakona o državnih davkih. V mrzlici gospodarske krize predstavlja gostinstvo naj občutljivejši barometer. Mali gostilničar, kakor tudi veliki hotelir, razvidita po potrošnji pijač in po številu oddanih sob najhitreje izpremenljivo črto konjunkture — in številni dobavitelji gostinskega stanu občutijo takoj padec gostinskega prometa: mesarji, pivovarne, peki, trgovci - grosisti in detajlisti, stavbni obrtniki itd. Gostinstvo pač predstavlja panogo, ki ima največ dobaviteljev, radi česar je najboljši konzument naše trgovine, obrti in industrije. Je pa tudi najboljši kupec proizvodov našega kmetovalca. Statistika mednarodne hotelske zveze je dokazala, da osta ne gostinskemu podjetniku od potroška gosta komaj čistih 8 %, 92 % pa odpade na davke in druge slične dajatve, na trgovino, industrijo, obrt in kmeta. S tem je obenem dokazano, da je govorjenje o velikem zaslužku gostinskih obratov prevara in da na gostilničarjevem delu v mnogo večji meri kot on sam, participirajo drugi. Radi tega na pačnega pojmovanja je gostilničar vedno — zlasti v na vzkrižnem ognju konzumenta in producenta-vinogradnika, ki mu oba očitata, da ima preveliko korist od razlike med nakupno in prodajno ceno vina, dočim pokaže točna kal kulacija, da se vino od kraja nakupa do vkletenja podraži nad 200 % nad nakupno ceno na račun tovornine za po šiljanje sodov in vina, za dovoz in odvoz in zlasti za bano- vinsko in občinsko trošarino, za prometni davek, pri čemer pa gostilničar ni prav nič udeležen. Ako prištejemo k tej režiji na transportu in obdavčenju vina še vso pravo režijo, ki jo ima gostilničar sam, to je najemnino za lo kale, stroške za postrežno osebje itd., potem pač jasno vidimo, da se mora gostilničar kot zadnji zadovoljiti s skromnim dobičkom. Gostinstvo ima svoj poseben položaj tudi zaradi tega, ker plačuje še posebne davščine: točilne, policijske takse, takse za avtorsko pravo itd. Bolj kakor v katerikoli drugi obrti je v gostinski stroki klient ali gost tisti, ki diktira. Gost vedno zahteva obilno jed, dobro pijačo, lepo opremo, čedno serviranje in sploh 17* prvovrstno postrežbo. Gotovo so to upravičene zahteve, dasi gost ne upošteva vedno ogromne režije. Že uredba o ureditvi in ustanavljanju gostinskih obratov predvideva poleg vseh drugih malenkosti, ki stanejo vse skupaj mnogo denarja, tudi stalno kontrolo gostilniških lokalov, ki mo rajo biti prostorni, higienični itd. To je prav, toda baš zato tiči gostinstvo bolj kakor katerikoli drugi stan med Scilo in Karibdo: zahtevajo se od njega boljši in večji lokali, davčna oblast ga pa obremenjuje ravno zaradi več jega števila lokalov. Zato je upravičena zahteva, da se odpravi minimalizacija pridobnine, kajti ona predstavlja dejansko tribut, ki uničuje substanco našega gostinstva. Tipično za gostinski stan in kar povečuje njegovo važ nost v našem narodnem gospodarstvu, je to, da so gostin ski obrati, izvzemši najmanjše krčme in bufete, kjer se enostavno kupuje in prodaja, vsi brez izjeme obrati, ki obsegajo celo vrsto drugih strok. Razen v dveh omenjenih primerih ima vsak gostinski obrat poleg kletarjenja še predelavo jedi, večje število oseb v notranjem gospodar stvu, poleg tega pa še večje število strežnega osebja. Večji obrati, kakor hoteli, pa so naravnost industrije svoje vrste, saj zaposlujejo poleg navedenega osebja še cel štab izuče- nih, kvalificiranih oseb, kakor monterje, osebje v pralni cah in čistilnicah itd. Glavno je pa dejstvo, da stoji perso- nal v gostinskih podjetjih brez izjeme več kot polovico delovnega časa samo v tako zvani delovni pripravljenosti, ki se pa šteje seveda ravno tako v 8-urni delavnik. Po cele tedne, da, po cele mesece vlada v hotelih cesto raz merje 20 do 40 gostov, pa dva- do trikrat toliko nastav- ljencev. Gostinstvo je tisti stan, ki sicer najhitreje reagira na krizne pojave, se pa ne more hitro prilagoditi soraz merno padcu prometa s tem, da bi sorazmerno zmanjšal režijo, ampak ostane režija konstantna. Manjši promet ne dopušča zmanjšanja režije iz razloga, ker je treba oskrbo vati vse prostore, vzdrževati prav tako razsvetljavo, osebje itd. Izredno važen faktor je gostinstvo v našem narodnem gospodarstvu tudi radi tega, ker predstavlja številčno naj močnejše zastopano panogo. Okrog 6000 gostinskih obra tov je v dravski banovini, torej toliko kot polovica vseh trgovcev oz. kot 1k vseh obrtnikov. V teh 0000 obratih je zaposlenih najmanj 30.000 oseb, ako upoštevamo tudi vse 18* pomožno osebje v času sezije. Računati moramo namreč, da je v srednje velikih gostinskih obratih zaposlenih 5 do 10 oseb, v srednjih restavracijah po 20, v večjih ho telih pa celo po 60 do 70 in več oseb. Ako vzamemo, da ima vsak gostinski obrat na deželi vloženega v svojem podjetju vsaj Din 4000'— obratnega kapitala, kar je go tovo preskromno vzeto, in če v mestih računamo na po samezna gostinska podjetja povprečno 20.000 Din obrat nega kapitala, potem dobimo lepo vsoto 100 milijonov dinarjev obratnega kapitala. Če upoštevamo tudi, da imamo v dravski banovini 127 hotelskih objektov, ki predstav ljajo na investicijah vrednost okrog 200 milijonov dinar jev, smo že tu prišli, skromno računano, na ogromno vsoto, ki presega eno četrtino milijarde dinarjev. Gotovo najvažnejšo vlogo pa igra gostinstvo v tujskem prometu, ki mu tvori podlago in ki si ga brez gostinstva sploh misliti ne moremo. Če premislimo, da nam tujski promet v Sloveniji donaša letno samo okrog 100 milijonov dinarjev, potem vidimo važnost gostinstva za naše narodno gospodarstvo. Znano je, da je naša plačilna bilanca sestav ljena iz dohodkov trgovske bilance, dotoka izseljeniškega denarja in iz dohodkov turizma. Če premislimo, da nam je prinesel tujski promet v državi eno leto 500 milijonov dinarjev, je to ogromnega pomena za nas, kajti to znači, da predstavlja tujski promet panogo, ki igra v današnjih razmerah pri nas večjo vlogo kakor najvažnejši izvozni promet. To je tem važnejše sedaj, ko je izostal dotok iz seljeniškega denarja. Ako pri tem še vidimo, da tujski promet stalno rase, mu moramo posvečati tem večjo po zornost. To je treba poudariti zaradi tega, ker je tujski promet pri nas še na prav nizki stopnji razvoja in mo ramo še veliko storiti, da dosežemo tisto višino, da bi se lahko vsaj približno merili z ostalimi tujsko-prometnimi državami. Ako hočemo to doseči, moramo ustvariti pred pogoje, pri čemer igra gostinstvo najvažnejšo vlogo. Ako je gostinstvo na višku, je to najvažnejši akviziter za tujski promet. Kot tako pride tudi direktno v poštev, saj je zna ten odstotek tujcev, ki pridejo k nam, v veliki meri pri pisati tudi direktni propagandi, ki jo vodijo naša gostin ska podjetja v tu- in inozemstvu. Gostinska podjetja, ki so izdala posamič do 100.000 Din in več za propagando, so izdala skupno znatno večje vsote za tujski promet, ka kor pa država ali banovine, čeprav imajo država in sploš- nost celo večjo korist od tujskega prometa kakor gostin ska podjetja sama. Večina predlogov za zboljšanje tujskega prometa je izšla baš iz vrst gostinstva, kar je popolnoma naravno, saj imajo ravno gostilničarji najboljši vpogled v tujski promet v vseh njegovih odtenkih. Oni so najvaž nejši mentor v našem tujskem prometu. Radi tega je na ravno, da polaga inozemstvo izredno važnost na razvoj gostinskih obratov: Italija, Avstrija, Nemčija, Švica. Treba pa je, da se vodi v tem prava obrtna politika. Medtem ko so v omenjenih državah dali s strogim kriterijem dejanske krajevne potrebe močno gospodarsko zaslombo gostinskim obratom in s tem omogočili, da so se obrati preuredili, izboljšali in olepšali, dovoljujejo pri nas vedno več novih malih obratov, čeprav ni za to nobene potrebe. S tem se doseže samo to, da se obstoječi solidni obrati ne morejo več obdržati. Neizpodbitno dejstvo je, da imamo malih obratov preveč, saj pride v dravski banovini na manj ko 200 prebivalcev, odnosno na 50 moških oseb po en obrt in je število iz 1. 1912. poraslo ponekod celo za 174 %, čeprav tega ne opravičujejo nobeni razlogi. Na pačno je, sklicevati se na socialne razloge. Taki mali obrati romajo iz rok v roke, vzdržati se ne morejo kljub temu, da pritiskajo na cene tako, da je tudi revni gostil ničar oškodovan s kmetom vred. S tako obrtno politiko se ogrožajo solidni obrati in onemogočajo ustanavljanja manjših hotelskih objektov, katere bi nujno potrebovali, ako se naj naš tujski promet razvije. Ako zahtevamo uvi- devnejšo obrtno politiko, je to samo v korist splošnemu gospodarstvu, v katerem zavzema gostinstvo prav posebno važno pozicijo. 19*