'l.MV&CM l-t -A tv ta i
te ■MnBtmtntc postale — Poštnina plačana
'CV »A
Leto XXn., št. 262
rfbtovtnl



sobota 14. novembra 1942-XXI
Cena cent. SO
upuvautvo; MuoOan«. t*ucani)cn lika |>
Telefoo k. 91-22. 51-23. «1-24 uueratiu oddelek 1 Ltnbliana. Pucetaiiera sD-
ca 5 — Telefoo k. 31-25. 91-26 Podružnici Nov« iiiuioi Moblianaka CM 42 Samimi s n Lfabltanako pokrajino prt pokno-čekovnem nrodn k. 17.749, n ostale kraje Ctaliie Ser»i*io Cond. Corr Pos» No 11-9118
iZKO-JbCNO iASlOHbl VO a Offiaac it Ki.
Icalii* io Inozemstva ima JnicV" Pubhllciti Iraliana S. A. MILANO
lakaja ruk <«■ mu ■•■•4«l|k« laias anafa ■••«2ao Ik "
Nttoei
P> Ut
Dfi4all(*si
r. 91*22. 91-29. 51-24.
lokoplil •• a« rtiiil«
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA p« k p*
blidtk di prorenicnia italiana ad eateta: Ooiooe PnbMidtk Italiaoa S. A. MILANO
Pohod v Francijo poteka po načrtu
rlllanti successi delle Sorze aeree e navali delTAsse
i mercantili, 2 piroscafi nemici affondati, numerose altre unita colpite
U Q!iar-tiere Generale delle Forze Armate comunica in da ta di 13 novembre 1942/XXI il seguente bollettino di guerra No 901:
In Francia ed in Corsica proseguono i preordinati movimenti delle nostre truppe.
II Capo della Flotta Francese del Medi-terraneo ed il Comandante in Capo della difesa costiera di Tolone hanno solenne-mente dichiarato che difenderanno le navi da guerra francesi e la fortezza maritti-ma di Tolone contro ogni attacco delle Potenze anglosassoni.
D Fiihrer ed il Duce hanno percio' dato ordine che la regione della fortezza di Tolone non si a occupst?. dalle truppe italo-germaniche.
In Marmarlca Ie unit& britanniche hanno rinnovato poderosi attacchi; sulle colonne nemiche 1'arma aerea e' intervenuta con ri-petute azioni tli mitragliamento e di spezzo-namento.
Aerosiluranti e bombardieri italiani hanno agito ad ondate auccessive oontro le formazioni navali anglo - americane nella Bala di Bougie, conseguendo nuovi risul-tati; sono stati colpiti con siluro e grave-mente danneggiati un incrociatore tipo »Leander«, un grosso cacciatorpediniere e due piroscafi di cui uno di oltre 10,000 tonn, un mercantlle carico di munizioni centrato č saltato in aria, due altri piro- ■ scafi, raggiunti da bombe, si incendiavano |
mentre notevoli distruzioni venlvano pure causate agli impianti portuali.
Il Maggiore Carlo Emahuele Buscaglia, che aveva gujdato nelI'azione fl suo valo-roso gruppo aerosiluranti e superato con la nuova vittoria ottenuta le 100.000 tonn d; naviglio nemico colato a picco, non fa-ceva ritorno alla base.
Due altri nestri velivoli non sono rien-tratj; un aereo brjtannico rjsulta abbattuto.
Reparti aerei germaniej hanno condotto riusciti attacch; contro le navi avversarie nelle acque algerine affondando una nave transporto da 10.000 tonn, centrando due incrociatori e tre cacciatorpediniere, dan-
neggiando numerose altre unjt& mercantili in alcune delle qual; s] verjficavano esplo-sioni.
Un nostro sommergibilc partecipante alle operazjoni sulle coste deH'Africa Setten-trionae Francese e comandato dal Tenente di Vascello Pasquale Gigli ha affondato ln un solo attacco due mercantil; nemici per complessive 25.000 tonn.
Nelle re centi incursioni sulla Sardegna il nemico — ccmo da sua stessa confessi-one — ha pcrduto 19 apparecchi da bom-bardamento. Molti rottamj sono stati rin-tracciati al largo delle coste. Un nostro sommergibjle ha abbattuto a cannonat«. un quadrimotore nemico.
SIJaffil uspehi letalskih in pomorskih sil Osi
3 sovražne trgovske ladje, 2 parnika potopljeni, številne druge edinke zadete
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 13. novembra 901. vojno poročilo:
V	Franciji in na Korziki se po načrtu nadaljujejo premikanja naših čet.
Šef francoskega sredozemskega brodov-ja in vrhovni poveljnik obrambe v Tou-lonu sta svečano izjavila, da bosta branila francoske vojne ladje in pomorsko trdnjavo Tculnn proti slehernemu napadu anglo. saških sil.
Fiihrer in Duce sta zato od redi Sa, da ita-Iijan?;ko-nem.ške čete ne zasedejo področja trdrjave Toulon.
V	Marmariki so britanske ediniee ponovile močne napade; letalstvo je ponovno obstreljevalo s strojnicami in razprševalo sovražne kolone.
Italijanska torpedna letala in bombniki so v zaporednih valovih napadli angleško-ameriške pomorske oddelke v zalivu Bougie in dosegli nove uspehe; s torpedi so bili zadeti in hudo poškodovani križarka tipa »Leander«, velik rušilec in dva parnika, izmed kriten h je imel eden 10.000 ton, medtem ko je neki trgovski parnik, natovorjen s strelivom, zletel v zrak, ko je bil zadet, in sta bila zažgane dva druga parnika, ki so ju pogodile bombe, dočim so bila povzročena znatna porušenja tudi v pristaniških napravah.
Major Carlo Emanuele Buscaglia. k; je vodi! v napad svojo hrabro skupino terped-nih letal in je s svojo nanovo doseženo zmago potopi', nad 100.000 ton sovražnega bredovja. se nj vrnil na oporišče. Še dve drugi naš; letali se nista vrnilj, sestreljeno je bilo eno britansko letalo.
Nemški letalski oddelki so izvedli uspele napade proti sovražnim ladjam v alžirskjh vodah in potopil; eno prevozno 10.000 tonsko ladjo, pogodili pa dve križark; in tri rušilce ter poškodovali številne druge trgovske ediniee, Izmed katerih so na nekaterih nastale eksplozije.
Naša podmornica, k; se je udeležila operacij ob obali francoske Severne Afrike pod poveljstvom poročnika bojnega broda Pa-squala Giglija, je potopila z enim samim napadom dva sovražna trgovska parnika s skupno 25.000 ton.
Prj poslednjih letalskih napadih na Sardinijo je sovražnik, kakor sam priznava izgubil 19 bombnikov. Mnogo ostankov teh letal so našli ob obali. Naša podmornica je s topovskimi streli sestrelila sovražnikovo štiri motorno letalo.
V španskem Maroku zajeti ameriški mdalei ,
Tanger, 13. nov. s. Padale; Zedinjenih držav so pristali na raznih točkah Maroka. Njihova oprema je bila takoj zaplenjena, padalci sami Pa internirani.
Stockholm, 13. nov. s. Londonski poročevalec lista »Svenska Dagbladet« objavlja danes zanimivo podrobnost o izkrcevalnjb operacijah v francoski Severni Afriki General Doolittle, vrhovni poveljnik ameriških letalskih sil v Severni Afriki, je za las ušel smrt; v neki le*eri trdnjavi, s katero je v družbi z nekaterim; oficirji izvršil izvidniški polet. Nekaj lovcev Os; je namreč napadlo bombnik in ga obsulo s streli, tako da je bila ogrožena njegova stabilnost. Eden izmed pilotov je &il ubit in nekaj mož posadke ranjenih. Zgolj po čudežu se je leteča trdnjava zadnji hip rešUa sovražnega pritiska.
^.igiosasi nezadsveljni s Ganileom
Ankara, 13. nov. s. V Sibiriji in Libanonu se trdovratno vzdržujejo govorice, da Angleži in Američani niso zadovoljni z neuspelim delom generala De Gaullea v njihovo korist in da nameravajo zaradi tega postaviti drugega voditelja francoskih disidentov. Domnevajo, da bi ta sprememba utegnila imeti za posledico splošne spremembe v vrstah degolističnega pokre-ta.
Vichyjska vlada obsodila generala Giraufa
Vichy, 13 nov. s. Ministrski svet je imel včeraj svojo sejo, na kateri je Laval poročal o položaju v severni Afriki. Maršal Petain in njegova vlada sta ugotovila, da je genesal Girau. ko je sprejel od tujcev poveljstvo nad francoskimi silam,- v severni Afriki, pogazil dano besedo ter omadeževal čast in se pregrešil proti dolžnosti častnika. Zaradi tega ga ne smejo poslušati nit; čete, niti uradnišvo. niti ljudstvo. Mar-fea. Petain je sam osebno prevzel vrhovno
poveljstvo nad frt,r-i oskimi silami :n Je vs&^člo dolžan izpolnjeval sam,., njegova povelja.
šele prvi korak Osi
Budimpešta, 13. nov. s. Glavni predmet komentarjev madžarskih listov predstavljajo dogodki v Afriki, zlasti pa nagli in uspeli o J govor osi na anglosaški poskus napada proti Evropi. Listi zlasti poudarjajo, da predstavlja zasedba francoskega ozemlja po četah osi samo prvi korak večje akcije, ki jo nameravata podvzeti Rim in Berlin, da bi bila kos anglosaški grožnji. List »Pest Ujszag« piše med drugim, da bodo Anglosasi imeli še priliko spoznati, da napal proti evropski celini ni tako eno-
staven in lahek, kakor bi se utegnili zdeti bolni domišljiji. Hitler je v svojem poslednjem govoru izjavil, da bo os primerno odgovorila na vsa anglosaška izzivanja. Italija in Nemčija ne nastopata samo v svojem interesu, temveč v interesu vse Evrope, ki mora biti zato hvaležna Hitlerju in Mussolini ju. Tudi to pot, zaključuje list, so se Angleži zmotili v svojih računih.
Nemška prcoicž
v proizvodnji
Berlin, 13. nov. s. Gospodarski sotrudnik lista »Volkischer Beobachter« objavlja članek pod naslovom »Naša premoč nad Zedinjenimi državami«, v katerem ugo-
tavlja med drugim, da je nemška vojna proizvodnja večja kakor ameriška in sicer iz enostavnega razloga, ker razpolaga a popolnejšo organizacijo delovnih sil. Se-veroameriška vojna proizvodnja trpi danes predvsem zaradi krize racionalizacije. Vsi Rooseveltovi napori, da bi zajel v program vojne proizvodnje vse delovne sile naroda v skladu z metodo gospodarskega sodelovanja na ljudskih osnovah, kakršna je že dolgo vpeljana v Nemčiji, so se izjalovili. Delovni sistem v For lovih tvornicah je n. pr. že zastarel in ga prekašajo delovne metode narodnega socializma. S Fordovim sistemom, zaključuje pisec, pa je tudi v celoti premagana vsa severnoameriška industrijska proizvodnja.
adaljnje potopitve ameriških ladT
Oh maroški obali je bila potopljena križarka tipa „Birminghamu, 1 rušilec in 3 transportne ladje — V zapadnem Sredozemlju so po^snornise potopile veliko transportno ladjo, dve pa poškodovale, dosim so osna letala potopila veš;o transportno ladjo in eno manjšo, 14
nadaljnjih pa poškodovala
. Iz Hitlerjevega glavnega stana, 13. nov. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Na fronti na zapadnem Kavkazu so bili odbiti sovražni napadi. Nemški oklopnj oddelek, ki je bil na ozemlju pr; Alagirju začasno odrezan, je po zavrnitvi ponovnih sovražnih napadov zopet dobil stik z bližnjimi nemškimi oddelkj jn je pri tem zajel več sto ujetnikov.
Rumunske čete so južno od Stalingrada odbile sovražne napade, pri katerih je sodelovalo več bataljonov.
V	Stalingradu je b-lo prejšnjega dne pridobljeno ozemlje očiščeno razpršenih sovražnih oddelkov.
V	srednjem in severnem odseku fronte krajevne bojne operacije. Letalstvo je napadalo sovražne oskrbovalne kolone na cestah jn železnicah.
Med napadalnimi operacijami nemških podmornic proti britansko-ameriškemu iz-krcevalnemu brodovju ob obalah francoske Severne Afrike sta bila včeraj ob atlantski obali Maroka potopljena ena križarka razreda »Birmingham«, ki je bila zadeta s 5 torpedi in 1 rušilec razreda »Carr«. Nadalje so bile v pristanišču Fedala potopljene tri transportne ladje s skupno 22.500 br. reg. tonami.
V zapadnem Sredozemlju so druge podmornice potopile transportno ladjo s 7.000 br. tonami in dosegle torpedne zadetke na dveh drugih večjih ladjah, izmed katerih je bila ena potniška 7. dvema dimnikoma.
Pri Bougie so nemška in italijanska letala v neprestanih nočnih in dnevnih napadih potopila nadaljnjo transportno ladjo z 10.000 br. reg. tonami in manjšo ladjo, poškodovala pa 14 drugih ladij, med njimi vsaj eno tako .močno, da je mogoče računati z njeno potopitvijo. Bombni zadetki so bili doseženi nadalje na dveh velikih vojnih ladjah, na eni križarki in treh rušilcih.
Težka bojna letala so podnevi bombardirala pristanišče Bougie in letališče Mai-son Blar.che pri Aižiru.
Zasedanje južne francoske obale Je v glavnem končano.
Nadalje javlja vrhovno poveljništvo nemške vojske:
Šef francoske vojne mornarice v Sredozemlju in poveljnik obalne obrambe v Toii-lonu sta podala svečano izjavo, da se bosta francoska vojna mornarica in pomorska trdnjava Toulcn branili proti vsakemu anglosaškemu napadu. Fiihrer in Duce sta zato odredila, da se zasedba trdnjave in pristanišča Toulon po nemških in italijanskih četah or.^sti.
Ogromne izgube anglosaške mcraaric
2
Berlin, 13. nov. s V zvezi z zmagovitimi akcijami letalskih in podmorniških sil osi proti vojnim in trgovskim angleško-ameriškim edinicam v vodah francoske Afrike objavlja nemško vrhovno poveljništvo še naslednje podrobnosti:
V luki Bougie, kakih 180 km od Alžirja, je nepričakovani letalski napad bombivh, strmoglavnih in bojnih eskader, ki so na vidne cilje odvrgle svoje bombe navzlic siloviti protiletalski reakciji, presenetil 20.000 tonsko trgovsko ladjo, ki se je prav tedaj bližala pomoiu. Neka druga 10.000 tonska trgovska ladja, ki je bila tudi zadeta, je kmalu na to eksplodirala in se naglo potopila. Ta ladja je bila nato varjena s strelivom. Skoraj istočasno je enaka usoda zadela 6000 tonsko ladjo, ki sta jo pogodili dve pokonski bombi. V zalivu Bougie je bil nadalje zadet v zadnji del 10.000 tonski trgovski parnik. Neka prevozna ladja, ki je bila zadeta v polno, se je morala ustaviti zaradi požarov, ki so izbruhnili na krovu. Kasneje je bil zad.3t neki prekooceanski 15 do 20 tisoč tonski parnik, na katerem je bilo takoj opaziti velik požar. Ob pomolih v luki so letala tipa »Junkers 88« zadela še več drugih trgovskih ladij. Na neko 25.000 tonsko prevozno ladjo so eskadre strmoglavcev odvrgle nekaj bomb, ki so povzročile hude požar*. Na neko 20.000 tonsko prevoz o ladjo in na dve trgovski ladji v skupni tonaži 23.000 ton, pa so bili prav tako opaženi zadetki. Neka 10.000 tonska ladja za prevoz čet, ki je skušala doseči luko, je bila zažgana. Razen tega so strmoglavna letala izvršila nove napade proti trgovskim ladjam, ki so plule vzdolž alžirske obale.
Tudi nemško in italijansko podmorMško orožje je doseglo nove velike uspehe. V oranskih vodah so podmornice potopile 3 prevozne ladje s skupno 35.000 tonami, ra-
zen tega pa pognala torpeda v nadaljnjih 6 ladij, izmed katerih so bile tri vojne ladje.
Kakor doznava nemško vrhovno povelj-rištvo, je bil v oranskh vodah zadet tudi 2-.000 tonski prevozni parnik, pripadajoč družbi Blue-Funnel, ki je registriran v Li_ verpoolu. Bombe so povzročile eksplozijo na ladji, ki se je nekaj minut nato potopila. Ista usoda ie zadela neki 4000 tonski trgovski parnik. medtem ko ja bila še cela vrsta vojnih ladij, ki so operirale v bi žini Orana in Casablance, predmet uspešnih napadov podmornic.
človeške fcspafce ameriške vojsse msmarioe
Buenos Aires, 12. nov. s. Mornarišo državno tajništvo Zedinjenih držav sporoča, da je ameriška vojna mornarica od 1C. ■ do 31. oktobra tega leta izgubila 723 mož ! svojih posadk.
Pziomo zassiim&le Japonske j
Tokio, 12. nov. s. Predsednik viade Tojo in zunanji minister sta danes dopoldne izjavila, da zasleduje Japonska z največjim zanimanjem razvoj položaja, ki je nastal zaradi angleško - ameriškega napada na francosko Severno Afriko.
Bombardirale sovjetskih postojank onstran Valge
Berlin, 12. nov. Mednarodna poročevalska agencija je zvedela v tukajšnjih -oja-ških krogih, da so včeraj nemške udarne čete po silovitih bojih zboljšale svoje postojanke v industrijskem delu Stalingrada vzdolž Volge. Poizkusi boljševikov, da bi zmanjšali pritisk v smeri na tovarno Rdeči oktober, so se izjalovili s krvavimi in velikimi izgubami v koncentričnem ognju
težkega orožja nemške pehote. Podvigi, ki jih poskušajo Rusi, imajo značaj obupanosti, tem bolj, ker jih izvršujejo brez polpore topništva in letalstva. Sovjetske postojanke, na vzhodnem bregu Volge so nemški strmoglavci včeraj ves dan obmetavali z bombami. Poizkusi sovražnika v pretekli nočit da bi dobil preko Volge težko orožje, ki ga sovjetski vojski primanjkuje, so se ponesrečili.
Na nekem sovjetskem letališču v .okolici Tuapseja so nemška letala na tleh razbila z zažigalnimi in rušilnimi bombami 91 sovražnikovih letal, dočim so bili hangarji zažgani. V severnem loku Dona je nad 100 nemških strmoglavcev silovito napadlo naprave in bivališča boljševiške vojske ter skladišča municije in živil, skrita v gozdovih.
V srednjem odseku je nemško letalstvo uničilo ali zažgalo štiri vlake s četami, ki so hitele na pomoč. V nekem drugem zbirališču sta bili vrženi v zrak dve sklali-šči municije in skladišče pogonskih sredstev. Nadaljnji prevozni vlaki so bili uničeni južno od Ilmenskega jezera. Pri majhni delavnosti sovjetskega letalstva so bile boljševiške izgube majhne ter je bilo zato sestreljenih le 23 letal. Ta letala so zbili nemški in španski lovci, dočim je eno letalo uničilo nemško protiletalsko topništvo. Samo eno nemško letalo se ni vrnilo na svoje oporišče. (Piccolo.)
Berlin. 12. nov. s. Nemška letala so na nekem sovjetskem letališču v bližini Tuapseja uničila na tleh z zaž;galnimi in rušilnimi bombami 9 sevražnih letal, letalske lope pa zažgala. V severnem loku Dona je nad 100 strmoglavcev silovito napadlo vojaške naprave in taborišča boljševikov, kakor tudi skladišča streliva in zaloge živil, skrite v gozdu. Na srednjem odseku vzhodnega bojišča je nemško letalstvo uničilo ali zažgalo več železniških konvojev z ojačenji V nekem razporeje-valnem središču, sta zleteli v zrak dve sklad ščj streliva in eno skladišče goriva. Nadaljnji trije tovorni vlaki so bili uničen; južno od jezera Ilmen. Spr;čo slabotnega delovanja sovjetskega letalstva so b;ie boljševiške izgube v letalih manjše in so se omejile le na 23 sestreljenih letal, med tem ko je neko nadaljnje letalo uniči a protiletalska obramba Eno samo nemško lovsko letalo se ni vrnilo na oporišče.
Znatne ssvjetske izgube
na Finskem odseku
Helsinki, 12. nov. s. V zadnjih 24 urah so finski metale, bomb in finsko topništvo na bojišču ob Karelijskj ožini silovito bili sovjetske postojanke in skupine pionirjev, zaposlenih pri utrjevalnih delih, ter jim povzročili hude izgube. Na osrednjem odseku bjišča ob Aunuški ožini se je finskim četam posreč lo odbiti sovražnika, Id je prodrl v neke okope Kasneje so Sovje-ti prešlj v ponovni napad, ne da bi se pri tem ozirali na zelo hude izgube, kj jim jih je povzročil zaporni ogenj, tako da so ponovno vdrli v okope. Sovjetske izgube na tem odseku se cenijo na 400 mrtvih. V nekem drugem odseku so finske čete zavrnile močan sovjetsk, napad. V zraku nad južnim odsekom Siva<yvija so finski lovci sestrelili eno sovjetsko lovsko letalo tipa »Migg«3«.
Proslave Vladarjevega rojstnega dne
Tokio, il. nov. s. Ob priliki rojstnega dne Veličanstva Kralja in Cesarja je italijanski veleposlanik danes dopoldne zbral v poslaništvu vso italijansko kolonijo v Tokiu in Jokohami v navzočnosti funkcionarjev in atašejev poslaništva ter v navzočnosti inšpektorja Fašija Giuda Alessia. Kraljevi veleposlanik je sporočil pozdravne čestitke Veličanstvu Kralju in Cesarju ter Duceju.
šanghaj, 13. nov. a Rojstni dan Kralja
Viktorja Emanuela III. je italijanska kolonija v šanghaju proslavila s svečanim Tedeumom v Italijanskem domu, ki so mu prisostvovali tudi predstavniki diplomatskega zbora in druge inozemske osebnosti.
Bratislava, 12. nov. s. Rojstni dan Kralja in Cesarja Viktorija Emanuela UL je slovaški tisk proslavil na zelo svečan način. Vsi listi so prinesli slike ln življenske podatke visokega slavljenca ter poudarjali dejstvo, da ga ves italijanski narod obožuje kot Kralja-vojaka. Slovaški radio je v posebni oddaji opisoval slavne čine Savojskega doma ter vladarja, pod čegar že zlom se je Italija povzpela tako visoko. Italijanski poslanik je priredil povodom rojstnega dne sprejmem na poslaništvu, ki so se ga uleležili najvišji zastopniki vlade, političnega, socialnega in kulturnega sveta ter polnoštevilno italijanska kolonija.
Helsinki. 12. nov. s. Omenjajoč rojstni dan Kralja in Cesarja pišejo finska listi o Italiji in italijansko-finskih vezeh ter poudarjajo. da se jasna protibofljševTŠika politika Italije sklada s politiko Finske. Zlasti list »Turin Sanornad« opozarja, kako je 9 finskega vidika predvsem važno sodelcv ie italijanskih oboroženih soj v skupni bo: bi prrrti boljševizmu, glavnemu sovražniku finskega naroda. Mi smatramo proitrboljševi-.šiko borbo piše navedeni list, za svojo sveto dolžnost ni dolžnost zapadne oividrzaci-le, predvsem pa za dolžnost napram velikemu civiliziranemu sredozemskemu narodu. ki je dedič tako mogočne civilizacije m do katerega čutimo vse simpatije, let. so se s sedanjim bratstvom v orožju še poglobile. Ko danes v Italliji intonirajo »Giovinezzoc, se italijanski narod bolj kot kdaj koLi poprej zbira okoli starega prapora t imenu svoje dobre stvari m dobre stvari zapadne civilizacije, pri čemer samo veča svojo vero in svojo voljo Danes veljajo naše prav posebno prisrčne simpatije italijanskemu narodu, kateremu želimo popoln uspeh vseh njegovih narodnih naporov v zmagoslavni luči novega dne, ki bo nastopil po sedanjih hudih vojnih izkušnjah.
Dnevnik »Karila«, organ Karelijskega prebivalstva. jemlje proslavo rojstnega dne Krailja in Cesarja za priliko, da v posebnem članku poveličuje Italijo kot izvor vse kulture m kot deželo, ki je vedno privlačevala Fince. List piše med drugim, da so dogodki zadnjih let še bolj utrdili' vezi med Italii*jo in Finsko v duhu skupne borbe proti boljševizmu.
Odločilna doba madžarske zgodovine
Budimpešta, 12. nov. s. Danes je predsednik vlade Kallay v poslanski zbornici in v senatu prečital važno osebno pismo regenta obema zbornicama, v katerem se ta zahvaljuje madžarskemu parlamentu za vse, kar je storil, da bi bil dostojno počaščen spomin pokojnega Josipa Horthvja, ki je junaško padel na vzhodnem bojišču. Obenem dostavlja regent v pismu nekaj programatičnih točk madžarske politike. Madžarska, pravi poslanica, stopa v odločilno dobo svoje zgodovine. V tej vojni morata čast in zvestoba določiti zadržanje Madžarske v interesu rase in domovine. Ne želim drugega kakor blaginjo naroda. V vsakem vprašanju ob vsaki priliki želim postopati v skladu z državnimi interesi. Potrebno je, da bo madžarska vojska vedno močnejša, tako da bo kos vsem situacijam. Sleherni Madžar mora v čedalje večji obliki porabiti vso svojo energijo ln ves svoj kapital v službi madžarske stvari. Doba, v kateri živimo, pa zahteva tudi reforme, ki se morajo izvršiti v interesu ljudstva. Narod sam naj bo kar najbolj složen v borbi, katere izid bo za stoletja edločil o usodi Madžarske. Prepričan sem, zaključuje regent, da bodo vsi Madžari storili svojo dolžnost, tako da bo srečnejša bodočnost zagotovljena domovini in madžarskemu narodu.
Citanje poslanice je dalo povod sa navdušene manifestacije na regentov naslov.
Rumunski general na obisku v Bolgariji
Sofija, 12. nov. s. Na povabilo šefa glavnega stana bolgarske vojske bo rumunski general Potopianu obiskal Sofijo v dneh 14., 15. in 16. t. m. Ob tej priliki bo imel tudi nekaj predavanj o udeležbi rumunsktit oboroženih sil v protiboljševiški vojni.
Nemci iz Palestine se vračajo v Nemčijo
Berlin, 13. nov. b. V okviru akcije zunanjega ministrstva tretjega Rajha za povrnitev nemških državljanov, bdv^jočih v inozemstvu, doznava »Deutsche Allgemetie Zeitung«, da je 10. novembra prispejo v Turčijo iz Palestine kakih 300 Nemcev, lfl so včeraj nadaljevali svojo pot proti Nemčiji v posebnem vlaku.
Potopitve britanskih
Angleška admiraliteta je objavila spisek britanskih vojnih ladij, ki so jih doslej nasprotniki potopili. Gre seveda samo za one ladje, ki so uradno priznane kot izgubljene, "torej ne za vse, v resnic; potopljene ladje. Te številke pa so zelo poučne, ker kažejo, kako je angleška propaganda postopno prisiljena k priznanju, da je varala lahkoverno angleško in inozemsko javnost.
Doslej priznane izgube dosegajo vsaj pet oklopnic. To pomeni, da je začetna napadalna sila angleškega brodovja zmanjšana za znaten odstotek. Čeprav gre za najmogočnejše brodovje sveta, je vendar izguba vsaj petih oklopnic zelo občutna, zlasti pa v Sredozemlju, kjer te mogočne enote ne morejo več ščititj konvojev.
Vsaj pet nosilk letal je takisto označiti za izgubljene. Dočim je pri raznih vesteh o potopitvah s strani osnih sil angleški tisk naglo zavračal dejstva, je treba vendar na koncu obračuna priznata, in to vidijo Angleži sami, ter napraviti pri računu nekak odbitek. To pot gre vsaj za pet nosilk letal. Ako tedaj odštejemo od letalskih oporišč, ležečih blizu sovražnih obal. še potopljene nosilke letal, bodisi da so priznane al; samo poškodovane, bo imelo britansko brodovje še zelo malo ladij tega tipa na razpolago. To je tudi razlog, zakaj si angleški konvoji izbirajo rajši dolgo atlantsko pot ter se ogibljejo kratke sredozemske, kjer samo močno letalsko spremstvo lahko obran; konvoje pred napadi letalskih sil osi. Dodajamo k temu še izgubo zaščitne ladje za hidroplane, kar je prav tako huda izguba, kajti zaščitne ladje so potrebna dopolnitev nosilkam letal na poti, kjer preži sovražnik.
Nadaljnjo vrsto izgub tvori 25 priznano potopljenih križark. Ta številka je zelo znatna in priznanje teh potopitev dokazuje, da je nemogoče nadaljevati politiko večnih demantijev. Tu gre za prave kri-žarke in tem je treba dodati še 30 pomožni^ križark, opremljenih z vso naglico, da nadomestijo manjkajoče ladje, kj pa jih je z isto naglico zadela ista usoda.
vojnih ladij
Glede rušilcev, ladij, katerih izguba se ne da lahko ugotoviti, priznavajo uradni krogi 98 izgubljenih, kar je zopet zelo znatno število. Ta številka pomeni močno brodovje, v katerem je bilo po vsej prilik; tudi onih znanih 50 rušilcev. ki jih je Veliki Britaniji prodala Amerika v izmeno za odstop nekaterih točk lastnega ozemlja.
Podmornice se seveda najlažje zataje, kadar so izgublj&ne, kajt; treba bi bilo ne samo videti značilne oljnate madeže na morju, da b; lahko z gotovostjo trdili, da so izgubljene. To je tudi razlog, zakaj britanska admiraliteta lahko napoveduje zelo nizko številko v tem pogledu. Govori namreč samo od 46 podmornicah, toda pri tem se vidi, da gre samo za one. katerih izgubo je sovražnik neizpodbitno dokazal. Prava številka je seveda mnogo višja in prav pri teh tipih ladij sp Britanci dosegli nedvomno vrhunec utaje.
Dolgi spisek vsebuje nadalje 16 korvet ter 38 spremljevalnih ladij in minonoscev brez podrobnejše označbe. Tudi to so im-pozantne številke, ki bi gotovo napravile silen vtis v Angliji. Zato se je ameriška propaganda požurila ter objavila spisek izgub, ki je mnogo manjši, razen tega se prj objavah izgub poslužuje načina, da se javi vsak dan jzguba ene ali dveh ladij, s čimer se dejansko izpopolnjujejo že objavljene izgube. Resnica, ki se tako daje angleški javnosti po žličicah, je po vsej priiui manj grenka.
Zaključki, ki izhajajo iz proučevanja tefc številk, so za britanskega državljana gotovo žalostni, saj živi v utvarah optimistične in lažnive propagande, kj si je vedno prizadevala, da zaziblje angleško javnost v prepričanje o majhnih in nevažnih izgu-Dah. Poročanje o svojih neznatnih in sovražnih ogromnih izgubah je postala nekaka vražja latema magica, kj se je poslužuje stara gospodarica morij prj svojih porazih. Kljub temu je prjšlo na dan, kar je vlada hotela skriti za vsako ceno: začetek poraza.
Novo jabolko spora med Anglijo in Ameriko
Po vesteh, ki prihajajo iz Argentine, sta si Anglija in Amerika zopet v laseh glede usode britanskega imperija. Dejstvo je namreč, da v Washingtonu ne štedijo z očitki Angliji zaradi njene politike v Indiji. Nedavno je o tem zelo ostro govoril Willkie, sedaj pa se ameriški listi prav nič več ne pomišljajo zapisati, da mora Anglija priznati Indiji neodvisnost. Toda jabolko spora med Londonom in Washingto-nom ni le v tem.
Vsiljuje se vprašanje, zakaj se Američani tako zanimajo za indijsko neodvisnost. Američani bodo sicer odgovorili, da je to eden izmed Rooseveltovih vojnih ciljev, ki da izhaja iz znane atlantske karte. Ker pa je po sredi Anglija, niti ne skušajo prikriti svojih pravih namenov s takšnimi izgovori, kajti z »zaveznico« morajo govoriti v jeziku, ki ga razume. Tako je ameriška revija »Time«, ki se peča na široko z indijskim vprašanjem, brez slehernega olepšavanja navedla dejanske razloge ameriškega zanimanja za usodo Indije. Gre, kakor piše revija, za izključno strateške razloge, ki izhajajo iz razmotri-vanj o vodstvu sedanje vojne in ki jih v Washingtonu označujejo za tako zvano »svetovno strategijo«. (V imenu te »svetovne strategije« so v ostalem Američani zasedli Liberijo v zapadni Afriki in se izkrcali tudi v francoski Severni Afriki!). Da pa ne bi Angleži le preveč občutili, da gre dejansko pri tem le za sebične arae-riše interese, se je navedena revija potrudila, da se postavi tudi v obrambo Kitajske in celo Sovjetske zveze.
Lanchlin Currie, posebni Rooseveltov odposlanec v Čunkingu, je namreč po pisanju revije izrazil predsedniku »nujno čangkajškovo željo«, da bi prevzel posredovanje v indijski zadevi, in sicer ne le zato, ker so Angleži aretirali »velikega prijatelja Kitajske« Pandita Nehruja, temveč tudi zato, ker so v čunkingu mnenja, da indijska zadeva ni prav za prav notranja britanska zadeva, saj je od njene rešitve odvisna usoda vseh »združenih narodov«, da, celo usoda vsega novega svetovnega reda. Te razloge hoče seveda na široko izkoristiti Amerika in se v nasprotju s Churchillovo trditvijo, da gre pri tem le za notranje britansko vprašanje, vmešati v indijsko zadevo. Revija »Time« utemeljuje to ameriško potrebo še posebej z naslednjimi razlogi: 1. Kitajsko je mogoče oskrbovati edinole preko Indije. 2.
Samo iz Indije lahko »združeni narodi« začno ofenzivo za zopetno osvojitev Birme. 3. Nadzorstvo nad Indijo pomeni istočasno tudi nadzrstvo nad Bengalskim zalivom in Indijskim oceanom. 4. Položaj Indije je tak, da bi z njenih tal zavezniške letalske sile lahko operirale istočasno proti zapadu in vzhodu. 5. Oskrbovalna pot Sovjetske zveze preko Irana bi lahko vedno bolj pridobila zaradi operacij na Daljnem vzhodu.
Tako torej Američani prikrivajo svoje posebno zanimanje za Indijo z razlogi tako zvanih »svetovnih strateških dimenzij«, ki so ameriški miselnosti tako priljubljene. V podobnem smislu se izražajo seveda tudi nešteti drugi ameriški »strategi«, ki pišejo o teh vprašanjih cele kupe člankov. Roose-veltu so seveda takšna razmotrivanja zelo ljuba, ker mu nudijo prav spodobna opravičila' za vse njegove korake v Indiji, na katere seveda Angleži ne morejo gledati brezbrižno. Tako je ameriški predsednik poslal na primer v Indijo več posebnih gospodarskih komisij, ki naj bi na mestu proučile, do kolikšne mere bi bilo mogoče izkoristiti Indijo za tako zvani »arzena demokracij«, ki naj bi bil povsem avtonomen. Eden izmed takšnih »gospodarskih strokovnjakov«, ki ga je Roosevelt poslal v Indijo, se je vrnil z dolgim poročilom, v katerem se med drugim pritožuje, da je samo Velika Britanija kriva, ako Indije ni mogoče izkoristiti v industrijsko-vojne namene, češ, da Angleži z zaščito svojih proizvodov samo ovirajo uspešni razvoj samostojne indijske industrije. Zaradi tega, pravijo v Washingtonu, mora Amerika čim prej poslati v Indijo svoje gospodarske strokovnjake, ki naj te probleme samostojno rešijo.
Tako se Američani poslužujejo vseh mogočih argumentov, da bi kritizirali sedanji britanski sistem v Indiji, obenem pa pripravljali tla za svojo »indijsko« politiko. Razume se samo po sebi, da zbuja to ne-voljo in ljubosumnost angleške »zaveznice«, a se zato ne smemo čuditi, ako je Churchill v enem svojih poslednjih govorov kakor že pred njim Eden. smatral za potrebno, da spregovori nekaj besed v obrambo britanskega imperija, ki ga danes tako resno in močno na vseh koncih sveta ogroža — ameriški imperializem. K nešte--tim jabolkom spora med Anglijo in Ameriko se tako pridružuje sedaj še — Indija, kjer med tem odpor proti britanski nadvladi narašča od dne do dne.
Velike gospodarske težave Turčije
Carigrad, 12. nov. s. Saradzoglu, predsednik turške vlade, je imel ob otvoritvi zasedanja velike narodne skupščine pričakovani govor o ukrepih, ki jih misli vlada izdati glede oskrbe in prehrane Turčije ter proti špekulaciji. Predsednik je v svojem govoru med drugim dejal, da se je Turčija že ob izbruhu te vojne znašla pred vprašanjem povečane potrošnje nasproti zmanjšani proizvodnji spričo vpoklicev raznih letnikom pod orožje. Znani so ukrepi prejšnje vlade, je dejal Sa"-~'*nglu, vendar so se ti ukrepi izkazali z, lalo učinkovite in zato se je morala vla odločiti za nove. Glede zvišanja cen je dejal, da niso krivi samo špekulanti, temveč tudi splošni položaj, ki je spremenil v vojujoče se narode prav za prav vse države v turškem sosedstvu, tako da vlada ni mogla več vršiti nadzorstva nad uvozom in njegovimi cenami. Seveda pa mora sleherni omejitveni ukrep biti samo začasnega značaja, kajti najboljše zdravilo je v povišanju proizvodnje.
Govornik je nadalje analiziral položaj posameznih slojev prebivalstva in se zlasti pomudil pri vprašanju položaja državnih uradnikov, ki so naleteli na najhujše težave. Napovedal je nadalje več ukrepov, ki naj bi olajšali položaj vseh onih, ki žive od stalnih prejemkov. Med drugim je napovedal nov dodatni davek na pretirane dobičke, ki naj bi zadel predvsem velike trgovce. Dohodki iz tega davka se bodo porabili za narodno obrambo. Predsednik je nato govoril o vprašanju uvoza žita, za-
ključil pa je svoj govor z izrazom trdne vere, da bo država prebrodila sedanje težave.
Otvoritev Italijanskega kulturnega zavoda v Odesi
Odesa, 12. nov. s. Ob udeležbi številnih prijateljev Italije, pisateljev in umetnikov je Italijanski kulturni zavod v Odesi začel svoje delovanje. Violinist Antonio Ianigro je priredil zelo uspel koncert. Otvoritev Italijanskega kulturnega zavoda spada v normalno obnovo kulturnega in umetniškega delovanja v mestu.
Zadušnica za pokojne člane Italijanske akademije
Rim, 10. nov. "s. Davi je bila na pobud« Kr. italijanske akademije v cerkvi sv. Luke in Martina maša zadušnica za pokojne člane akademije. Pevci sikstinskega zbora pod vodstvom akademika Perosija so izvajali glasbene točke Pergolesija in samega msgr. Perosija. Razen predsednika Feder-zonija so maši prisostvovali člani akademije, svojci umrlih akademikov ter predstavništva ministrstev, stranke in vlade.
Protižidovski Izgredi v Palestini
Ankara, 9. nov. s. Iz Palestine poročajo. da so tamkajšnji Zid je hoteli proslaviti obletnico Balfourjeve izjave pred 25 leti. Ta proslava pa je zbudila najživah-nejše ogorčenje in ostre proteste arabskega prebivalstva, kd je izpostavljeno najbolj nečloveškemu preganjanju s strani Zidov, ki so v služb; britanskega imperializma. Doznava se med drugim, da so se v Tel Avivu Arabci znesli nad številnimi Zidi.
Ducejeve nagrade za rojstvo dvojčkov
Visoki komisar je iz Ducejevega sklada podelil zakoncema Oven Francu in Jožefi iz Ljubljane, Predovičeva 16; zakoncema Agnič Jakobu in Mariji, Mlake št. I, občina Gradac; zakoncema štangelj Alojziju in Tereziji, Jama štev. 2, občina šmihel-Stopiče, ob priliki rojstva dvojčkov nagrade po 600 lir.
Rusi niso zadovoljni
Kakor posnemamo Po listih, zasledujejo tudi madžarski listi, kakor v ostalem ves evropski tisk, z največjim zanimanjem dogodke v severn; Afriki, pri čemer poudarjajo, da je takojšnja odločitev Nemcev in Italijanov, da s>j ustvarijo v nezasedeni Franciji obrambna središča, postavila na glavo vse anglosaške načrte.
Madžarski ofjciozni lj?t »Pester Lloyd« pa je razen tega objavil zanimiv dopis iz Ankare, v katerem ugotavlja, da so v Moskvi vest o vkorakanju nemških in italijanskih čet v Francijo prikrivali javnosti do zadnjega trenutka. Po vesteh iz sovjetske prestolnice s- je mogoče ustvariti precej jasno sliko o trenutnem sovjetskem razpoloženju. Gotovo je na primer med drugim, da v sovjetskih uradnih krogih smatrajo, da je poskus za otvoritev drugega bojišča v Evropi že propadel. Čeprav zasledujejo tud; v Moskvj razvoj dogodkov v Severni Afriki z največjo pozornostjo, je vendar izven dvoma, da smatrajo izkrcanje ameriških čet na tem področju zgolj za angleško-ameriško zadevo, kj ni nitj v najmanjši zvezi s svoječasnimi Roosevel-tovimj jn Churchillovimi obljubami Stalinu glede nastanka drugega bojišča. Zato se ne smemo čuditj, ako sovjetski listi poročajo o afriških dogodkih na zadnjih straneh in skoro neopaženo.
Anglež,- in Američani, ki so mislili, da bodo s svojim na veliko razbobnanim udarcem v Afriki potolažili svoje sovjetske zaveznike, doživljajo tako tudi na tem področju novo razočaranje, ki je zelo značilen znak za odnose tako zvanih »zaveznikov«. Gotovo je, da se polemike o potrebi drugega bojišča, ki že več mesecev razvnemajo vso zavezniško javnost, zaradi najnovejših afriških dogodkov ne le niso polegle, temveč — kakor nam to kaže odmev teh dogodkov v sovjetski javnosti — so le še poglobila medsebojno nezaupanje tako zvanih »združenih narodov«.
Gospodarstvo
Državni podtajnik v hrvatskem zunanjem ministrstvu
Zagreb, 13. nov. s. Z današnjim ukazom je Poglavnik imenoval pooblaščenega ministra Oskarja Turino za državnega podtajnika v zunanjem ministrstvu.
Italijanski dar pedagoški šoli v Zagrebu
Zagreb, 13. nov. s. Italijanska vlada je darovala knjižnici Visoke pedagoške šole v Zagrebu veliko število važnih in dragocenih knjig. Ob izročitvi tega darila je italijanski generalni konzul poudaril v svojem govoru simoblični pomen poklonila in izrazil željo, da bi se še nadalje poglabljali italijansko-hrvatski kulturni odnosi.
Italijansko-finski
gospodarski sporazum
Helsinki, 13. nov. s. Listi izražajo svoje zadovoljstvo zaradi srečnega izida italijan-sko-finskih pogajanj, ki so dovedla do podpisa novega trgovskega sporazuma med obema državama. Med drugimi listi poudarja »Uusi suomi« važnost novega dogovora, ki določa znatno povečanje medsebojne izmenjave.
Kaj predstavlja
tonaža ladje
Skoro dnevno čitamo v poročilih, da je bilo potopljenih 50.000 ali 100.000 bruto registrskih ton sovražnega ladjevja ali pa še več. Le malokdo ima pravilno predstavo, kaj to pomen;. V brutoregistrskih tonah se meri samo razsežnost trgovinskih ladij (ne teža), le vojne ladje se merijo po teži od-nosno po prostornini izpodrinjene vode v kubičnih metrih odnosn0 tonah (deplace-ment). Zato se tonaža trgovinskih ladij pogrešno smatra kot težjnska mera. ker je čista prostorninska mera, saj označuje notranjo prostornino ladje, ne samo prostornino onih delov ladje, kjer se naklada blago, temveč tud,- ostalo prostornino za potnike in posadko, za kotle in stroje, za kurivo in prostornino onih oddelkov ladje, kamor se spušča za obtežbo voda. kadar mora pluti ladja brez tovora.
Točno računano Je brutoregtstr»ka tona prostornina kocke s stranico 141.5 cm, kar ustreza prostornini 2.83 kub. metra. Ladja z 10.000 brutoregistrskimi tonami ima torej 28.300 kubičnih metrov prostora v notranjosti, pri čemer se računa ves pokrit prostor, če pa se izmeri samo ona prostornina, ki je namenjena za tovore blaga, potem dobimo netoregistrske tone
Velika ladja je uradno izmerjena in se pri tem ugotovi tonaža v brutoregistrskih tonah im netoregistrskih tonah. Tonaža v netoregistrskih tonah je seveda manjšia nego tonaža v brutoregistrskih tonah. Razlika med obema tonažama je pri čistih to-vornjh ladjah najmanjša. Pri mešanih potniško tovornih ladjah je netotonaža za več kakor polovico manjša od bruto tonaže. Pri čistih potniških ladjah pa je netotonaža malenkostna, ker imajo take ladje le malo prostora za blagovne toifore.
Povprečno se lahko na ladjo s 10.000 brutoregistrskimi tonami naloži okrog 14.000 težinskih ton blaga, kar ustreza tovoru 1400 vagonov po 10 ton. Blaga, ki ne zavzema mnogo prostora v razmerju s težo, pa se lahko naloži še več. če torej govorimo, da je bilo potopljenih 100.000 brutoregistrskih ton ladjevja, potem moramo vedeti, da je bilo s temi ladjami, če so bile popolnoma natovorjene, potopljeno še mnogo več dragocenega blaga. Pri povprečni natovoritvi lahko računamo s 140.000 težinskimi tonami blaga ali 14.000 vagoni blaga. To je ogromna količina, zlasti kadar gre za pogonska sredstva. Na 100.000 brutoregistrskih ton tankovsikih ladij se lahko naloži 150.000 ton tekočega goriva, to je količina, ki bi omogočala 75.000 tankom srednje velikosti vožnjo v daljavo 1200 km.
Za prevoz 140.000 ton blaga, ki ustreza tovoru trgovinskih ladij s 100.000 brutoregistrskimi tonami, potrebujemo na suhem 14.000 vagonov ali 280 tovornih vlakov s 50 vagoni po 10 ton. Ge pa bi hoteli to količino blaga naložiti na velike 5 tonske tovorne avtomobile, tedaj bi potrebovali za prevoz tega blaga 28.000 velikih tovornih avtomobilov. Tako ogromne količine blaga gredo z ladjami na dno morja, če gre pri potopitvi za skupno tonažo 100.000 brutoregistrskih ton. Navedli bi lahko še več sličnih primerov. S področja prehrane naj navajamo še naslednji primer: če so ladje, ki imajo skupaj 100.000 brutoregistrskih ton naložene z žitom, tedaj Imamo opravka s količno žita, ki zadošča za prehrano velemesta s poldrugim milijonom prebivalcev za eno leto.
Nov napredek v proizvodnji celulozne volne
Nemški list »Der Vierjahresplan« poroča, da je po dolgotrajnih poizkusih uspelo izdelati posebno vrsto celulozne volne, v kateri so vlakna votla v obliki cevke.
Izpred vojnega sodišča
Vojaško vojno sodišče vrhovnega poveljništva Oboroženih sjl Slovenija-Dalmazia, odsek v Ljubljani, je zreklo naslednjo sodbo v zadevi proti:
1.	Smoletu Alojziju, pok. Franca in pok. Frančiške Novšak, rj. v Bastarjji 31. IV. 1884., bivajočemu v Gorenji vasi št. 11, nahajaj očemu se v zaporu,
2.	Mjklavčiču Radu, pok. Josipa in pok. Ivane Jevnikar roj. v Stični. 9. IV. 1920, tam bivajočemu v vasi Velike Črmlje, na-hajajočemu se v zaporu, in
3.	Kastelicu Ignaciju, sinu Ignacija, roj. v Stični, 20. IX. 1920, bivajočemu v Velikih Črmljah št 1, v begstvu.
Obtoženi so bili
a)	zločina po ČL 1. naredbe 3. V. 1942, ker so v Stični v nedoločenem času do 30. IX. 1942 sodelovali pri združbi, naperjeni za nasiln,- prevrat političnega in družbenega reda v državi;
b)	zločina po čl. 16. naredbe od 3. X. 1941 Ver so v istih krajevnih in časovnih ok. :ah sodelovali pri oboroženem krdelu, ustanovljenem z namenom izvrševanja zločinov proti varnosti države;
c)	zločina po čl. 2. naredbe z dne 24. X. 1941, ker so v istih krajevnih in časovnih okoliščinah protizakonito bili v posesti orožja in vojaške municije.
Iz teh razlogov je sodišče spoznalo Smoleta Alojzija in Miklavčiča Rada in Kaste! ra Ignacija za krive pripisanih jim zk*^ov jn jih je kot take obsodilo v dosmrtno ječo z vsemi zakonitimi posledicami, vključno na plačilo razpravnih stroškov ter vzdrževanja v zapora
Odredilo je objavo pričujoče sodbe v izvlečku po enkrat v »Jutru« v Ljubljani in v »Piccolu« v Triestu.
Ljubljana, 6. novembra 1942-XXI.
Vojaško vojno sodišče vrhovnega poveljništva Oboroženih sil Slovenija-Dalmazia, odsek v Ljubljani, je izreklo naslednjo sodbo v zadevi proti:
1.	Mavsarju Francu, pok. Josipa in Pivk Ivane, roj. na Brezovici 28. X. 1907 in tam bivajočemu, delavcu,
2.	FiMpiču Antonu, pok. Antona in Marije Labruska, roj. na Brezovici 24. X. 1904., tam bivajočemu. zidar ju, in
3.	Založniku Ivanu, sinu Matije in Lončar Ivane, roj. na Brezovici 16. V. 1912, tam bivajočemu, zidarju, vsi trije so v zaporu.
Obtožen; so bili:
a) zločina protj osebni svobodi (čl. 605. k. z.), ker so v družbi s tremi drugimi ne-
znanci v Plešivici 25. VIII. 1942 oropali osebne svobode Ivana Mraka. Vidmarja Valentina in Brenčiča Antona;
b)	nameravanega umora z obtežjlniml okoliščinami (čl. 575. do 576. 61 št. 2. k. z.), ker so v istih časovnih in krajevnih okoliščinah z namenom, da bi zakrilj storjene zločine, povzročili smrt Ivana Mraka;
c)	ropa z obtežilnimj okoliščinami (čl. 628. k. z.), ker so v istih okoliščinah odvzeli z grožnjam; Ignaciju Leniču dve kravi, dva konja, dva prašiča in kmetski voz;
d)	napada protj varnosti države (čl. 2. naredbe z dne 3. X. 1941). ker so v jstih krajevnih okoliščinah v razdobju do 25. VIII. 1942 z namenom, da bi povzročili napad proti varnosti države izvršili dejanja, naperjena na opustošenje, ropanje in ustrahovanje na anektiranem ozemlju;
e)	prevratne združbe (čl. 4. naredbe z dne 3. X. 1941), ker so v zgoraj omenjenih okoliščinah sodelovali pri združbi, naperjeni za nasilni prevrat političnega, gospodarskega in družabnega reda v državi;
f)	sodelovanja v oboroženem krdelu (čl. 16. naredbe z dne 3. X. 1941), ker so v istih okoliščinah sodelovali pri oboroženih krdelih z istimi nameni kakor pod prejšnjo točko;
g)	nezakonite posesti orožja <;n mun;cije (čl. 2. naredbe z dne 24. X 1941). ker so v istih krajevnih in časovnih okoliščinah ime-1 in nosilj brez predpisanega oblastnega dovoljenja orožje in municijo;
h)	napada na javne organe tčl. 8. naredbe z dne 3. X. 1941), ker so v istih okoliščinah s prevratnim namenom izvršili čine, zaradi katerih bi bile lahko hudo oškodo-^ vane javne naprave;
!i poskusa napada proti življenju pripadnikov Oboroženih sil (čl. 7. naredbe od 3. X 1>«41), ker co v zgoraj omenjenih okoli-ščbinh poskusili napad na nedotafclj.vost ln na osebno svobodo pr-padn ko/ Oborožen h sil.
Iz teh razlogov je sodeče Ma vsa rja Fiaic«, Filip»&d Antona :n Založnika Ivar>a spozT plo za krive zločinov sodelovanja v oboroženem krdelu, prevratne združbe jn pr.se.cti oroija te- jih kot taks obsed le v dosmrtno ječo z vsemi zakonitimi posled -cami. Na temelju čl. 479. k. z. je sodišče Mavsarja, Filipšča in Založnika, oprostilo ostalih obtožb zaradi pomanjkanja dokazov.
Odredilo je objavo pričujoče sodbe v izvlečku po enkrat v »Jutru« v Ljubljani jn v »Piccolu« v Triestu.
LJubljana, 9. novembra 1942-XXI.
Kakš-e velike tehnične težkoče je treba pri tem prebroditi lahko spoznamo, če pomislimo, da je vlakno celulozne volne neprimerno tanjše, kakor človeški las. Razmerje med debelino vlakna celulozne volne in človeškega lasu je približno tako, kakor je razmerje med debelino vžigalice in držaja metle. V zadejih desetletjih je uspelo proizvodnjo celulozne volne tehnično zalo izpopolniti in se danes celulozna volna izdeluje že v 250 različnih vrstah, kakor so pač zahteve predilnic. Celulozna volna danes že v marsikaterem pogledu nadkri-ljuje naravna vlakna in se da izdelati nakodrana, svetla ali motna, mehkejša ali trša; sploh je uspelo sijajno doseči lastnosti naravne volne ali bombaža. Vlakno se da tudi dobro barvati, je voljno in odbija mokroto. Samo v eni točki doslej ni uspelo ponarediti naravni proizvod, namreč v tem, da ima naravna volna navzlic izredno majhni debelosti obliko cevke. Zrak, ki je v tej cevki, daje naravni volni ono posebno lastnost, da drži toploto. Sedaj pa Je tudi v tem pogledu uspelo ponarediti naravni proizvod, kar se je zdelo pri prvih poskusih nemogoče. Nova vrsta celulozne volne se imenuje »zračna celulozna volna« in ima kakor naravna volna lastnost Izolirati toploto, vrh tega pa je še bolj elastična in mehka kakor naravna volna.
Gospodarske vesti
= Nadrobna delitev zemljišč. Komisar za agrarne operacije objavlja v »Službenem listu« razglas o razgrnitvi načrta o nadrobni delitvi skupnih zemljišč posestnikov iz 1) Dvora; 2) Vrhnike in Drenovega griča; 3) Vrhnike; 4) Blatne Brezovice in Vrhnike; 5) Bevk. Načrti o podrobni delitvi skupnih zemljišč bodo razgrnjeni na vpogled udeležencem, in sicer glede po-sestn:kov iz Dvora v Polhovem Gradcu od 12. do 25. t. m., glede posestnikov iz Vrhnike, Drenovega griča, Blatne Brezovice in Bevk pa na Vrhniki od 18. t. m. do 1. decembra t. 1. Neposredno ali posredno udeležene stranke lahko vložijo pismeno ali daje ustno na zapisnik svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh od prvega dne razgrnitve naprej pri komisarju za agrarne operacije v Ljubljani.
= Iz hrvatskega gospodarstva. Hranilnica Neodvisne Države Hrvatske je dobila pooblastilo, da sme izdati za 230 milijonov kun obveznic v komadih po 1.000, 5.000, 10.000 in 100.000 kun. Obrestna mera bo znašala 4% in se bo plačevala na polletne kupone. Država bo jamčila za anuitetno službo teh obveznic. — Hrvatsko prometno ministrstvo je ponovno opozorilo vse telefonske naročnike, da je treba vsak razgovor na telefonu pričeti s »spremno«, polobno kakor prej z besedo »halo«, konča pa naj se razgovor s pozdravom »spremni«, namesto prej običajnih pozdravov. —-železniški most preko Save pri Brčkem je bil te dni izročen prometu. V kratkem bo most dovršen tudi za cestni promet. Pontonski most, preko katerega se sedaj vrši vozni promet preko Save, bo po do-vršitvi cestnega dela železniškega mostu zopet odstranjen. S tem bo ustvarjena nova trajna prometna zveza med severnim delom in južnim delom Hrvatske. — Milanski list sli Sole« je prinesel izjavo ol-pravnika poslov finskega poslaništva v Zagrebu Yontlilaja, ki izraža prepričanje, da bo otvoritev finskega poslaništva v Zagrebu okrepila trgovinske odnošaje med Hrvatsko in Finsko in da se bo povečala zlasti izmenjava onih dobrin, ki so danes potrebne za vojno.
= Izvoz kmetijskih pridelkov iz Bolgarije. Zveza bolgarskih kmetijskih zadrug, ki ima okrog 500 milijonov lastnih sredstev, je dosegla v lanskem letu preko 10 milijard levov prometa. Zveza je v znatni meri udeležena pri bolgarskem izvozu in je lani izvozila 6 milijonov kg sadja, sočivja in mezge v vrednosti 100 milijonov levov, nadalje za 150 milijonov levov jajc, za 20 milijonov levov perutnine in še mnogo drugih kmetijskih pridelkov.
= Iz gOrenjskeoa trgovinskega registra. Vpisale so se nastopne tvrdke: Hotel »Stara pošta«, zakupnik Franz Lieber, Kranj; Viktor Bidouc, stavbenik, Kranj; Franc Izgorš^k, gradbeno in pohištveno mizarstvo. Šmartno pri Litiji.
Nemiri v Indiji
Bangkok, 12. nov. s. V Kalkuti je prišlo do velike manifestacije, ki se je je udeležilo nad 10.000 oseb. Ogromni sprevod demonstrantov je imel na čelu velik napis: Ne plačamo glob! živela neodvisnost!
Ko je množica obhodila glavne ulice v mestu, se je ustavila pred vladno palačo, ki je bila zavarovana s polkom pehote in velikim številom policijskih čet. Komisija, v kateri je bilo 12 Indijcev, je prosila za sprejem pri guvernerju, da bi intervenirala za razveljavljenje glob, ki so jih Angleži naložili kakim 30 krajem v pokrajini Ben-gala. Policijski uradnik, ki je vodil varnostno službo, je odgovoril, da je guverner odsoten in da mu bo ob povratku poročal o željah, ki jih je izražala komisija. Ker se je množice lotil nemir, so jo skušali policijski agenti razpršiti. Prišlo je do števil, nih spopadov, v katerih je bilo več demonstrantov ranjenih, več drugih pa aretiranih. šele ko je nastopila vojska, se je množica razpršila.
V kraju Ahmadabad sta bili zažgani dve angleški šoli. Aretirani so bili pri tem 4 dijaki. Skupina »škrlatnih srajc« je napadla poštni urad v Pešovarju in policiji se ni posrečilo, da bi preprečila, da ne bi bil urad zažgan. Gu,verner Madrasa je razpustil upravo dveh mest v- okrožju Andra, češ da sta se dva funkcionarja udeležila protiargleških demonstracij. Neka bomba je eksplodirala v neki kavarni v Karačiju ter ranila tri osebe in močno poškodovala lokal.
Japonski letalski uspehi na Kitajskem
Nanking, 12. nov. s. Tiskovni odsek japonskih oboroženih sil na Kitajskem sporoča, da je eskadra japonskih lovcev izvršila napad na letališče pri mestu Kvajlig, prestolnic; Kvangsija, in na letališče pri kraju Liling, v pokrajini Honan. Japonski lova so med napadom sestrelili štirj sovražna letala in tn druga uničil; na tleft. Vsa japonska letala so se vrnila na oporišče
mujoiiDaoaniraniinDcn
Obnovite naročnino!
Sovražni načrti v Sredozemlju izjalovljeni zaradi bliskovitega posega Italije in Nemčije
Odločitev za napad na Korziko im na julne obale Francije je nemški nairod zvedel v nedeljo nekoliko po 12. uri. Mora se reči, dia nikakor ni bili preveč iznena-den. Tudi nepoučeni ljudje so smatrali da so bili vojaški ukrepi Nemčije in Italije neizogibni. V ostalem, pravi pariški dopisnik Goringovega glasila, je bil vsak prebivalec zasedene m nezasedene Francije od pretekle nedelje dalje prepričan, da bodo države csi nedvomno zelo hitro im učinkovito reagirale na angloameriSki napad na severno Afriko.
Kakor rečeno, prebivalstvo Nemčije ni bilo z-ntnadeno. pač pa je pokazalo globo ko zadovoljstvo', ker sta osni državi tako učinkovito poskrbeli za vojaško varstvo južne francoske obale in otoka Korzike. S tem so države osi onemogočile načrte sovražnika ter si razširile izhodišče za napad proti anglosaškim postojankam v Afriki. V' splošnem pa gre enostavno samo za pre-vent.vne :n obrambne ukrepe, dasi irnaio tudi ofenzivni pomen. Italijanske in nemške čete imajo sedaj ogromno oporišče v Sredozemlju, ki se razkrostira od Pirenejev do Rodosa, ter bodo lahko izgnale sovražnika iz severne Afrike in iz Sredozemlja, ki spada po besedah Hitlerja v življenjski prostor Evrope.
Glasijo maršaila Goringa »Na znonail zeitung« piše. da je popolnoma razumljivo, ako v tej fazi borbe za Sredozemlje pripada Italiji odlična vloga, kakor je tudi umestno, da je Italija obenem z Nemčijo reagirala na angloameriški sunek z enako vojaško akcijo, ki naj zavaruje zadnje postojanke zmagovitega končnega napada.
Ugotavljajoč izjalovljene angleške načrte podčrtava list zlasti izjave, ki jih je včeraj podal Rcosevelt. Ameriški predsednik ie dejal, da so bile operacije proti severni Afriki skienjene že lanskega avgusta ob sestanku Churchilla z Molctovom. Iz tega je razvidno, da je bila Mcsikva na prešerna, naj sodeluje pri h majskem besedičenju o drugi fronti ter naj zahteva otvoritev druge fronte, da bi se s tem prevari le države osi. Nedvomno so biila dana Molotovu zagotovila, da bo zasedbi Alžira in Maroka sledilo izkrcanje na Korziki ter na južnih c,'balah Francije. Na drugi način si ni mogoče pojasniti velike rezervi ran ost i. ki jo- kaže Moskva že 48 ur glede dogodkov v Afriki.
Seveda je pri tem, piše omenjeni list, igral veliko vlogo zlasti izdajalec De Gaul-ile, ki se je takoj požuril in pozvati častnike nezasedene Francije, naj izkoristijo skope ure. ki jiih imajo na razpolago, ter naj se pridružijo svojim tovarišem v Afriki. In kakor se spominjamo je de Gaulle izdal sličen poziv tudi v dnevih premirja v Com-piegneju, toda imel je zelo neznaten uspeh.
Z druge strani pravi diplomatski dopisnik Scherlilovih listov dr. Krieg da vichyj-ska vlada ni bila v položaju, da bi z zadostno odločnostjo branila lastne koristi. Šele izdajalski napad na severno Afriko je vichvjsiki vladi odprl oči. Petain iz raznih razlogov ni bi! kos novemu položaju ne politično, še manj pa vojaško. Zato sta biLi Nemčija in Italija prisiljeni k odločnim korakom. Francoski narod mera biti vesel teh ukrepov in ponosen nanje. Saj se mu sedaj nudii prilika, da se aktivno udeleži borbe za zmago evropske stvarni.
List navaja nato prva poročila iz anglosaškega tiska ter ugotavlilja, da kažejo onemoglo jezo. Nekateri dopisi skušajo tolažiti svoje čitatelje, zatrjujoč, da je za sedaj dosežen važen cilj, ki bo prisilili Hitlerja. da razcepi svoje sile in da odtegne čete z drugih front da bi 'lahko zasedel ostalo Francijo. Razen tega ne bo mogel več računati na pridelke in surovine francoskega koloni j alnega imperija. Vse te votle besede pa ne morejo izpremeniti britanskega javnega mnenja, ki nikakor ni prepričano o velikem uspehu afriškega podjetja. Drugi listi pišejo, da sita Nemčija in Italija odbili udarec, ko sta z bliskovito hitrostjo preprečili napad Anglosasov na Evropo. V južni Evropi napadal!ci ne bodo našli tako lahkih tal kakor v Maroku in v Alžiru. Osne čete so že na pohodu, da branijo južno Francijo in vso Evropo proti dednim sovražnikom evropske cel ne.
Vsak pameten Francoz razume, da je biil ta ukrop osi izvršen zaradi neizogibne vojaške potrebe v korist Evrope. Vsak Francoz, ki ljubi sivojo zemljo, mora biti hvaležen Italiji in Nemčiji, ki sta s takojšnjim odločnim posegom obvarovali južno Franci lo, da ni postala prizorišče borbe (Picco-lo.)
»News Chronicle« je objavil z velikimi naslovi in čez vso prvo stran lista no-
vico o izkrcanju Američanov v severni Afriki im pravti: S strateškega stališča otvar-jajo začete operacije poteza velike možnosti. Gre za nič manj kakor za kontrolo nad Sredozemskim morjem Zadnji dve leti je zapcidni del tega morja postali v resnici nekako osno jezero.«
»Times« razkriva v svojem poročilu, da je biil napad na severno Afriko izveden po davno premišljenem načrtu. Načrt so proučevali že več kot dve 4eti in se je proučevanje začelo takoj ob angleskeip prodira-
nju ▼ Abesinijo. List priznava, da jo napad na Afriko stal mnogo žrtev m naletel na hude težkoče, dočim »News Chrondciec in »Daily Herald« priznavata, da je M položaj doslej v Sredozemlju nevzdržen, kajti o<s je zadnji dve leti popolnoma prevladovala.
Londonski dopisnik »Nazioq$fl zeitung« pravi, da nastaja vprašanje, aili imajo zavezniki dovolj sile na razpolago za neposreden napad qa italijanska polotok. Kakor se vidi, so te besede dragoceno priznanje, ki dokazuje, da je bik Malta popolnoma izločena. Zato je bilo Angležem in Američanom zelo nujno da so sd znova osvojili gospodstvo nad Sredozemljem t*r otvo-rilli prometne zveze. (Piccolo)
Ali naj bodo črnci enakopravni
Sodelavec hrvatske poročevalske agencije »Evrope« v daljšem sestavku razglablja o kočljivem vprašanju rasnih nasprotstev med črnci in belci v Ameriki.
Do 130 milijonov ameriških državljanov je potomcev sužnjev, ki so jih pred približno 300 leti naselili v južnih državah, kjer so bili najcenejša delovna moč na bombažnih nasadih. Suženjsko vprašanje je bilo leta 1861. zunanji povod za krvavo državljansko vojno ki se je čez štiri leta končala z zmago severnih držav, ki so si zapisale na svoje zastave osvoboditev črn. kih sužnjev. Z osvobojen jem pa črnci niso dobili nobenih posebnih olajšav. Ogromno število jih je živelo, kakor jih živi tudi sedaj, v mnogo slabših razmerah kakor za časa suženjstva, ko se je zanje njihov gospodar, čeprav iz koristoljubja, v resnici brigal.
še danes se kažejo ostra nasprotja v postopanju s črnci med južnimi in severnimi državami Amerike. Prebivalci severnih držav so po svojih puritanskih pojmih smatrali, da so vsi ljudje enaki, in da ni nobenih rasnih razlik. Tudi prebivalci južnih držav so bili vzgojeni v tem duhu, toda jih je skupno življenje z milijoni črncev seznanilo z njihovimi rasnimi lastnostmi. Poleg tega ie tedaj Živelo 9 desetin črncev v južnih državah. Osvoboditev sužnjev je omogočilo stalno seljenje črncev proti severu, tako da se je do danes tja izselila že ena petina vseh ameriških črncev. To preseljevanje je seznanilo tudi prebivalce severnih držav s črnskim vprašanjem in posledica tega je bila, da so se pri belcih pojavili rasni instinkti, čeprav je z zakonom' iz leta 1367. črnec postal polnopraven državljan, vendar se je v južnih državah obdržala stara praksa rasnih razlik, medtem ko je sever postopno prihajal do zaključka, da črnci in belci n.so eno in isto.
V južnih državah, v katerih danes živi 4 petine vseh ameriških črncev, je obstojalo vedno ostro nasprotje proti uvajanju volilne pravice črncev. Ce hoče črnec glasovati, mora dokazati na posebnem izpitu, da pozna zgodovino in ustavo USA. Ker pa so izpraševalci belci, je jasno, da na izpitu mnogo kandidatov pade. V južnih državah obstoji od državljanske vojne naprej samo ena ameriška stranka, tako zvana demo kratska stranka. Temu so vzrok črnci. Vs> beli Američani se namreč zavedajo, da bi ustanovitev druge ntranke brezpogojno do-vedla do tega, da bi se med strankama pojavila borba za črnske glasove in tako bi črnci v kratkem času dobili politično enakopravnost in postali odločilna politična sila. Politični ravnopravnosti bi sledila socialna enakopravnost, tako da bi črnski proletariat, ki nima velikih potreb, napravil belim delavcem življenja nemogoče.
Medtem pa je treba voditi račun o tem. da niso vsi črnci analfabeti in pripadniki proletariata. Mnogim izmed njih je uspelo, da so se izobrazili, nekateri celo akademsko, in tako je nastala črnska inteligenca. V USA je danes nad 40.000 črnskih duhovnikov in na tisoče odvetnikov, zdravnikov, učiteljev in profesorjev. 2500 višjih šol stalno vzgaja novo črnsko inteligenco. V nakladi skoraj 2 milijo-a izvodov izhaja 230 črnskih časopisov in so čin-eem na razpolago tudi radijske postaje. Izobraženi črnci posebno težko prenašajo rasno zapostavljenost in tako je nastal nevaren vmesni sloj, ki postaja agitator ira vodja v borbi proti beli rasi. črnska nevarnost je iz dneva v dan večja. Južne države so sicer preprečile politično enakopravnost črncev, se pa zato v severnih državah kaže njihovo vedno jačje politično nastopanje. Tukaj skupno z belci volijo in so v 17 severnih državah bili odločilni za izvolitev, črnski glasovniki so postali zlasti važen činitelj pri predsedniških vo-ltvah. Posebno se je to opazilo pri zadniih volitvah, ko je spet kandidiral Roosevelt. Kakor je bil brez pomislekov v zunanji politiki in je brez posebnega razloga pahnil svoj narod v vojno, tako je brez po-
mislekov rušil tudi vse. potrebne raan® ograje. Naravno je, da črncem ne ustreže vsake njihove želje, toda kjer le more, izpolnjuje njihove zahteve že iz hvaležnosti, ker je v veliki meri s črnskimi glasovi zasedel predsedniško mesto.
Pri svojih političnih spletkah je Roosevelt vedno gledal na to, da si je zagotovil črnsko delovno silo za vojno industrijo. Znano je, da se beli delavci energično upirajo vsakemu sodelovanju v obratih s črnci. Kolikor je b:Io črncev zaposlenih v industrijskih podjetjih, so opravljali samo najnizkotnejša dela. Rooseveltu pa je uspelo odpreti črncem dostop v tovarne, kar je izzvalo veliko nezadovoljstvo. Odpor belih delavcev pa traja še naprej, tako da Roo-seveltu uspeva le postopno uvajati črnsko delovno moč v vojno industrijo.
Laže je šlo Rooseveltu pri njegovem delu izkoriščanja črncev za topovsko hrano. Ze sedaj obstoja večje število čisto črnskih vojaških edinic še celo v mornarici služijo na posameznih manjših ladjah. Ce bo črncem omogočeno tudi obiskovanje častniških šol, je za sedaj še odprto vprašanje. V Angliji so črne in bele vojake iz Amerike enako prijazno sprejeli. Augleži sicer imajo rasne ograje v svojih kolonijah, toda doma niso poznali črnskega vprašanja. Tako se je zgodilo, da so nekatere obitelji pozivale v goste skupno črnce in belce. Beli so bili seveda nad tem postopanjem ogorčeni tn so zahtevali, naj se za črnce določijo posebna gostišča lin zabavišča.
Pod takšnimi okolnostmi je razumljivo, da žele črnci zapustiti svoja naselja v mestih, kjer žive v zelo bednih stanovanjskih razmerah. Značilno je, da za iste prostore plačajo najmanj dvakrat tolikšno najemnino, kakršno bi plačali belci. To stanovanjsko bedo zelo dobro izkoriščajo židje, opravičujoč svoje postopanje s tem, da se belec nikdar več ne bo vselil v stanovanje, v katerem je prej bil črnec. V črnskih okrajih neprestano raste kriminalnost, tako da je danes petkrat večja kakor pri belcih. Kaj bo, če se bodo črnski
Prigionieri brttannid catturati dalle nos tre truppe nel corso delle recenti operaztonl sul fronte egizlano — Britski ujetniki, ki so jih zajele italijanske četa med zadnjimi
operacijami na egiptsld fronti
vojaki borili za demokracijo, po končani vojni pa zahtevali vedno večje pravice od vlade, ki je brezumno potrgala vse rasne ograje? se vprašuje člankar in obenem tudi odgovarja: Vlastodržci bodo tedaj videli, da bodo črnske zahteve vedno večje in da se s prirodo ne smejo šaliti. Vsaka krepitev črnskega vpliva krepi tudi rasno misel. Kdo ve, kako se bo po Rooseveltovi zaslugi to vprašanja v Zedinjenih državah razvilo in kakšne bodo končne posledice?!
Beti jeleni
V Sušicah pri Caslavi v Protektoratu imajo 80 belih jelenov. Njihovi predniki so prišli tja za časa Marije Terezije. Pripeljal jih je takratni dvorni lovec grof Thun iz Indije. Od štirih belih jelenov sta dve samici poginili. Bela jelena sta se pozneje parila z navadnimi košutami in tako se je sčasoma zaredila čreda belih jelenov, ki jih je zdaj 80. Beli jeleni so zelo plahi. Oblasti so jih zaščitile, da bi se kot redkost v živalskem svetu ohranili
IZVEN DVOMA
—	Kako moreš trditi, da je bil Adam zvest svoji Evi? Kdo bi mogel to dokazati?
—	To je izven dvoma. Saj veš, da drugih žensk v raju ni bilo.
IKAJ VEM? KAJ ZIMAM?
501.	Kaj je storila sfinga, ko je Edip
rešil njena vprašanja?
502.	Kaj je bila »Zlata horda«?
503.	Kaj so Rontger.ovi žarki?
*
504.	Še ena Iz stare kitajske matematike.
V stari kitajski aritmetiki, ki smo jo omenili v ijalogi 500., je tudi naslednja naloga: »V hlevu so fazani in zajčki, skupaj 35 glav in S8 nog Kolik" -'vali je vsake vrste?« Izračunajte 7 ' favnim sklepanjem!
505.	Križanka.
Vodoravno: 3. najmanjše se-favne enote živih organizmov, 9. neumna, 12. izdelovalec orožja, 15. prepričati, 16. vrsta zem-
lje, 17. merilo, 18. duše po francosko, 19. del pluga, 23. poštevalnica, računica, zgornja plošča pri stebrnem glaviču (tujka), 26. španska kolonialna posest v Za-padni Afriki (italijanska oblika), 28. premikati, 30. južnoazijska dežela, 31. žensko ime v svojilni obliki, 32. naramni znak.
Navpično: 1. iznajdba, 2. pripadnik divjega azijskega naroda, 3. napačna oblika glagola biti, ki jo pa pogostoma opazimo v knjigah in listih, 4. očka, 5. stara dolžinska mera, 6. označba junaka iz Go-tovčeve opere, 7. oblika glagola ožiti, 8. armenska reka, 10. rimski grič, 11. reka v Birmi, 13. denuncirati (po domače), 14. soli iz oetove kisline, 19. opis, načrt. 20. zaključni del valčka, 21. sladkovodna riba,
Vf URNI PREGLED
Izšel je roman „E1 hakim"
V	izdaji »Dobre knjige« je pravkar izšel slovenski prevod romana nemško-švicarskega pisatelja Johna K n i 11 1 a »El hakim«. Po obeh poglavitnih romanih tega pisatelja, »Tereza Etienne« in «Via mala«, ki smo ju dobili pred leti v izdaji »Modre ptice«, imamo po izidu »BI hakima« v slovenščini najboljše in najznačilnejše, kar je sp;s31 Kniitei. Ce poudarjamo besedo najznačilnejše. ne mislimo, da v ostalih Kmttlovlh spisih ne bi bilo mnogo zanimive snovi, ni pa mogoče zanikati, da teh troje romanov najbolj predstavlja Knittlo-vo stvarjalno osebnost in poglavitne literarne kvalitete njegovega, zdaj že dokaj obsežnega dela.
Roman »E1 hakim« je zreli sad pisateljevega daljšega bivanja v Egiptu. Nastal je okrog 1. 1936 in je na mah opozoril na se predvsem s svojo snovjo, ki je bula in ostala v nekem smislu aktualna. Menda ni še nihče pred K nit tlom tako podrobno obdelali socialnih, kulturnih in zdravstvenih razmer ob Nilu. kakor jih obravnava Knittel v ckvLru svoje pripovedne kompozicije. Z druge strani je »El hakim« zagrabil po svoji obHki: spisan je v prvi osebi, kot življenjska izpoved egipčanskega kirurga, oris njegovih porazov in zmag. njegovih vzorov im izkušenj. Vzlic temu. da ima po svoji obliki osebni značaj, je v bistvu močno objektiven; stilno nas spornim ja nekaterih dobrih roman iziranih življenjepisev. Talko je torej »El hakim« zaslovel predvsem kot roman sodobnega Egipta in kot življenjepis kirurga.
V	knjigi je še tretji važni element: mi-
slim na njeno visoko etično usmerjenost. Glavni junak romana, zdravnik dr. Ibrahim, ni samo človek ki gre preko ovir k svojemu smotru; tako gredo premnogi ljudje i« so zato prenekaterikra-t prava nesreča za svojo okoiHco. V živi jen iu n: samo važno, da imaš neki trdem smoter; važne je je. s kakšnimi sredstvi ga skušaš doseči. Bralec »El Hakima« ima prijetno pri-.iko primerjati v romanu mladega dr. Ibra-hima na pr. z njegovim šef<vm v Damno-orahu dr. Kolallijem. Tu si stojita nasproti idealist altruističnega značaja in -zprijen materitailist egocentrične k zločin s t vu nagnjene narave. Čitatelj takoi ve da je tako le prepogosto v življenju in da ie prav v tem smisel velike etične borbe v posamezniku im v družbi.
Dr. Ibrahim ima že od mladih nog pred očmi en sam smoter: biti zdravnik Pri tem ga ne mika zdravmištvo kot dom sen poklic; ne. on vidii v njem vzvišeno poslanstvo človeka, ki 'lajša trpečimi bolečine. Pozneje veže svoj poklic s povzdigo zdravstvene kulture in s pogoji splošnega napredka Egipčanov. Njegov narod ugonabliajo mnoge bolezni samo z bog Siromaštva, nevednosti im zamikrnosti. V orientalsko barvitem okolju Egipta prevzema dr Ibrahim vlogo zapadnjaško usmerjenega razsvetljenca, ki mu je omika več kakor domača zaostalost, razum več kakor strasti, evropska organizacija in red dragocenejša cd domače nemarnosti im fatalistične neskrbnosti. Toda dr. Ibrahim nikakor ni pozna egipčanska izdaja evropskega razsvetljenca, ki meni, da je rešitev Ljudi zgolj v omiki. Veličina
niegovega življenjskega boja je prav v spoznan u da ne zadoščata ne umstvema izobrazba ne organizacijski napredek, če človek ne premaguje v samem sebi strasti in če se ne izoblikuje v nravno višjo osebnost ki bo s svojim vzgledom bodrila in povzdieovala druge Dr Ibrahim je skratka človek ki je svoj življenjski vzor — vzor zdravnika in egipčanskega patriotu — spravil v fk'ad s svojo plemenito naravo Ta Egipčan se za do-ego s<vorh smotrov ne more in noče pos'uže"ati s'abih sredstev. Um-Ijivo ie. da ni svetnik i<>ket. mfčavnik; da je vsak d ar polnokrven človek A v njegovem etičnem vzgonu kvFku v njegovem čutu oi<j<Tvo'm^sti in v nehl;n'?ni in nesebični l'ubezn; do človeka — liubezni ki je daleč od pa t ona modivh človekoljubov — vidimo tip novega OrenVca nekako sintezo starodavnih egipčanskh izročil in po-zit;-\ nega duha evropske kulture.
Zato je torei Kn:tt!ov »El hakim« več kak^r samo roman Eginta in življenjepis kirurga: je etično povzdigujoče delo, velik memento današnjemu človeku v njegovih boiih za novi humin;zem! Egipčanski, medicinski in etični sloj ki se prepletajo po vsem romanu, dajejo »F.l hakimu« poleg izredne zanimivosti tudi resnobno pomembnost Dobili smo knjigo, ki je res vredna, da jo prebiramo prav v sedanjih časih-
To je v najsplošnejših potezah idejna vsebina romana »El hakim«; te vsebinske črte so izpolnjene z mnogimi živahno opisanimi dogodki. Roman, ki ga je prevedel H Borko, se razločuje od drugih Knittlovih del tudi po slogu Pisatelj je dobro občutili. | da ne sme spisati osebnih zapiskov egipčanskega zdravnika v izrazito literarnem slogu, marveč da mora pripovedovati tako,
kakor bi res pisal takle zdravnik Zarada tega ima roman ponekod stil memoarskih in življenjepisnih knjig, drugod pa spominja na časniško reportažo. Nikjer ni čutiti izumetničenosti, pripovedne nabuhlosti, odvečne lcpobesednosti. Za stili tega Knittlo-vtga romana so zlasti značilni kratki stavki. kar uma tu svoj peseben pomen: značilen je preprost, poimoven in jasen jezik, kakor ga imajo znanstveniki ko pišejo literarno. Prevajalec se je trudil, da bi tudi glede stila in ritma Knittk/vega pripovedovanja ne bil »prevajant-prevarant«.
Roman »El hakim« je potemtakem dedo, ki je bilo vredno prevoda v naš jezik im ki b: mu bilo želeti mnogo bralcev Leposlovje te vršite ne prija sajno onimi, ki iščejo »dogodkov« in »razvedrila«, marveč tudd tem, ki čitajo iz potrebe spoznavam la tujega življenja in zaradi nekake soočbe osebnega etosa s preizkušenim etosom dni« h. četudi f	oseb in njihovih a* t v
»Gradbenika Solaesa"
Kaj nam ima povedati Ibseo v teh dneh? Ah so njegova dela — ki katera? — med tistimi slovstvenimi umetninami, ki s> srvojo miselno vsebino, z etiko in formamo lepoto vzdrže preizkušnjo takih časov, kakor so naši?
Pred sedanjo vojno so se oglašale v slovstvenih obzornikih neredke scdfee, da je Ibsenovo delo zaradi svojega intelektualističnega simbolizma zvečine mrtvo; dalje, da problemi, ki jih obravnava nimajo nič skupnega s sedanjostjo. Rekli so, da je Ml Ibsem korenit pisatelj druge polovice 19. stoletja ' im da so mu topovi velike vojne leta
22. najbližji sorodnik iz istega kolena, 24. nizki glasovi, 25. moderno zabavišče, 27.
vzklik, 29. žensko ime.
* * •
Rešitev nalog 12. t. m.:
496.	Svinčnik je prejel svoje ime oi tega, ker so pred izumom grafitnih pisal pisali s svincem.
497.	Mohamedovi nasledniki v posvetnem in verskem vodstvu izlama se imenujejo kalifi.
498.	Elektrovodni palčici ali ploščici, ki sta spojeni s poloma baterije ali s poloma električnega aparata, med katerima teče elektrika ali se vrši iskrno razelektrova-nje, se imenujeta elektrodi. S pozitivnim, polom spojena palčica (ploščica) se imenuje anoda, z negativnim polom spojena je katoda.
Najbolj znani pojav razelektrenja v zraku je električna iskra. Za preiskovanje razelektrenja v razredčenem zraku imamo posebno napravljene, zaprte steklene cevi. Cim je zrak v cevi razredčen na 0.024 mm (navadna napetost 1 at = 760 mm), izginejo svetlobni pojavi razelektrenja med elektrodama, katoda pa izžareva temne (očem nevidne) katodne žarke. Ti žarki izstopajo iz katole pravokotno na njeno površino in se razširjajo premočrtno.
Vsako nekovinsko telo v cevi fluoresci-ra in se segreje, če ga zadenejo katodni žarki. Rubin in apnenec se svetita rdeče, diamant svetlozeleno; alkalne soli dobijo po kemijskih spremembah drugačne barve, n. pr. postane bromkalij moder. Magnet jih odklanja z njih poti; žarki imajo mehanske učinke in naelektrijo telo negativno. Katodni žarki lahko gredo iz cevi, obstoji jo lahko v navadnem (gostem) zraku, nastati pa morejo le v močno razredčenem zraku.
Katodni žarki sestoje iz prostih elektronov (negativnih atomov elektrike). Njih hitrost zavisi oi napetosti in znaša 30.000 100.000 km na sekundo. Pomen katodnih žarkov je zlasti v tem, da po njih nastanejo Rontgenovi žarki.
499.	Šahovski problem.
1. Lgl Sf3; 2. Lh2! (2. Ke2?, Sgl : +;
3.	Kf2, Se2!); 2..., Sh2:; 3. Ke2! (3. Kel ?, Sf3 + :4. Kf2, Sg5!), 3 ... Sg4;
4.	Kf3, Kg6; 5. Kg3, h2; 6. Kg2, Kg5; 7. Khl remis.
500.	Iz stare kitajske matematike.
Z uporabo Pitagorovega izreka dobite, da je voda globoka 12 čevljev. Trstika je visoka 13 čevljev in polovica kvadratove stranice je 5 čevljev. Iz te naloge lahko sklepamo, da so Kitajci že tedaj in pred Indijci poznali tako zvano »Pitagorovo trojico« 5, 12 in 13 in jo gotovo tudi uporabljali za zakoličenje pravega kota (gl. vpr. 303. z dne 22. VTH. t. 1.).
»Prosim za roko vaše najstarejše hčerke.«
»Ali boste mogli skrbeti za družino?«
»Gotovo!«
»Dobro. Saj veste, da nas je petnajst!«
1914 ziagrmeli za pogreb — njemu im njegovemu času. — V razdobju med dvema, vojnama so ga skušali nekateri dramaturgi »aktualizirati« im približati obč"nstvu. Slovstveni spori za in proti Ibsemu so večkrat izzveneli v njegov prid. Posebej omenjani drobno, toda vsebinsko temeljito študijo Oskarja Walzla. ki je nasproti mnenju, da je Ibsem dramatik intelektualnih tez im problemov, poudarili umetniškega duha v njegovih dramah in skušal povzdigniti nad čas m njegove mene njih nravstveno vsebinp, teh nekaij etičnih načel, ki dajejo človeku bodrilo im pouk v nekaterih težkih vprašanjih zasebnega in družabnega življenja.
Vsekako nam po vsem tem in pred sleherno Ibsenovo dramo na odru ostaja nekaj dvomov o izdatnosti te nelahko prebavljive umetniške hrane, ki nami jo nudi Ibsen. »Gradbenik Solnes«. ki je ume! pre-mdero v Drami, je kakor nalašč za tako preizkušnjo. Štejejo ga v vrsto simbolističnih dram. Njegov simbolizem je otipljiv. Izražen je v podobi tistega stolpa, ki označuje gradbenikov vzpon kvišku — vsemu navkljub. Dvakrat se vzlic vrtoglavosti povzpne na vrh zgrajenega stolpa. Prvič osvoji s tem dejanjem srce in fantazijo trinajstletne Hilde VVanglove in ji obljubi, da pride čez deset let ponjo ter jo kot princeso popelje v daljno deželo Drugič teda-j, ko pride Hilda — veselo, vrikingški drzno dekle — na njegov dom in zahteva, da izpolni s»vojo obljubo in ji odpre, če ne kraljestva, pa vsaj zasanjano novo življenje. Pirav tedaj je dogradil sivoji ženi gradiču podobno vilo s stolpom. Hildim pojav vzbudi njegovo zrelo moškost, nalašč tvega vse in preizkusi svojo moč; povzpne se na vrb stolpa, omahne in strmoglavi v smrt
Motnadna fiziognomija gradbenika Solnesa
»JUTRO« št 262
:SoSoia, ML SI 1642-333?
Kronika
*	Nova grobova. Po težki bolezni je v 64. letu starosti preminil orožniški narednik v pokoju g. Pavel Kobal. Za njim žalujejo žena, dve hčerki in številno drugo sorodstvo. Pogreb bo v nedeljo ob pol 17. iz kapele sv.'Andreja na pokopališče k Sv. Križu _ v Prevacini je po kratki bolezni
v visoki starosti 89 let umrla ga. Avgusta Orlova, vdova po nadučitelju. Blago ženo so položili k večnemu počitku na domačem pokopališču. Pokojnima bodi ohranjen blag spomin, žalujočim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje!
*	Smrt znanega letalca. V zračni borbi je padel major inž. Franc Kusatz z Dunaja, star 33 let, vodja nočnega izvid-niškega oddelka. Odlikovan je bil z zlatim nemškim križem, z železnim križem 1. iri 2. stopnje, s častnim pokalom maršala Gorin-ga in z zlato letalsko sponko.
*	Smrt znanega industrijca. V Augsbur-gu je po kratkem bolehanju umrl iniustri-jec Theo Croneiss, obratovodja znamenitih tvornic Messerschmittovih letal. Vse njegovo delo je bilo ozko združeno z zgodovino velepcdjetja Messerschmitt A. G., ki se je v veliki meri razvilo po njegovi zaslugi. Pokojnik je bil že v prvi svetovni vojni letalec in se je boril pri Dardanelah.
*	poročila »ta se na Rakeku v sredo 11. t. m. Zuccato Vincenc, žel. uradnik in Klemenčič Nada. čestitamo!
*	Poroka na daljavo. Nemški državni pravosodni minister je po dogovoru z drugimi ministri odločil, da poslej lahko tudi žene predlagajo poroko na daljavo, posebno če so v vojni službi. To se zlasti lahko vpošteva pri ženskah, ki so v tujini internirane ali pa so zaposlene kot samaritanke in podobno.
*	Električni ribolov. Deželna ribarska zveza za alpske pokrajine je započela poizkuse ribolova s posebnim električnim aparatom. Orodje ima motor, ki proizvaja istosmerni tok in je opremljeno z dolgimi gumijastimi kablji. V času ribolova podvržejo električnemu toku rečne in potočne struge ter polovijo ribe, ki so dosegle predpisano dolžino, če se uporablja istosmerni tok, je ribarjenje razmeroma lahko. Od toka prešinjene ribe hitijo k pozitivnemu polu in jih je mogoče pred omotenjem dvigniti iz vode z mrežami. Tako je pri prvih poizkusih uspelo v kratkih urah po-loviti ob majhni uporabi pogonske sile precejšnje število postrvi, ki so nujno potrebne za umetno ribogojstvo. Električno ribarjenje" ima še to prednost, da lahko ro-pariee in druge ribe, ki ne spadajo v posamezna vodovja, v kratkem spravi iz skrivališč, kjer sicer ribiču niso dosegljive. Dosedanji poizkusi so pokazali, da se da uspeš; o ribariti po novem načinu samo v tekočih vodah v širini do 10 metrov.
» Gospodinjski koledar za leto 1943' XXI-XX11 bo izšel v založbi knjigarne Tiskovne zadruge. Naročila sprejema knjigama v šelenburgovi ulici štev. 3.
*	Vodnikova pratika 1943 bo — kakor $mo to pri tej naši lepi ljudski čitanki že vajeni — tudi letos prinesla poleg prati-karskega gradiva mnogo zanimivih, poučnih člankov in ilustracije naših priznanih slikarjev.
135 ILeu
P&zor pred tatovi živilskih nakaznic
že prejšnji mesec smo prebivalstvo opozarjali, naj ne izroča živilskih ali oblačilnih nakaznic prav nikomur, čeprav bi še tako uradno nastopal in se izkazal celo z uradno legitimacijo. Mestni preskrbovai-ni urad namreč nikogar ne pošilja k strankam po karte, da bi jih vzel in prinesel, temveč vedno povabi stranko samo v urad, če je treba kaj urediti zaradi živilskih ali drugih nakaznic.
Tak tat se je v ponedeljek spet pojavil v Krojaški ulici. Silno oblastno je nastopal in z odločnim uradnim glasom zahteval, naj mu pokažejo živilske nakaznice, da jih uradno pregleda, če je vse v redu in po predpisih. 2e skoraj izrabljene nakaznice je pustil, celo karto je pa vzel seboj seveda je pa ni prinesel v mestni preskrbovalni urad, ker jo je ukradel za svoje umazane namene.
Opozarjamo prebivalstvo, da še tako oblastni in uradni nastop ter neobhodna aktovka nikakor nikomur ne daje pravice pobirati živilske nakaznice, ker, kakor rečeno. mestni preskrbovalni urad nikogar ne pošilja po kakršnekoli nakaznice, temveč stranke vedno vabi v urad.
Zato vsakega takega predrzneža takoj izročite policiji!
u— Za razstavo v Jakopičevem paviljonu narašča zanimanje od dne do dne. Dvorane so toplo zakurjene in je tako omogočeno ljubiteljem umetnosti poljubno uživati ob daljšem ogledu te zares zanimive in lepe razstave štirih mladih slovenskih mojstrov: kiparjev Putriha in Zdenka Kalina ter slikarjev Nikolaja Omerse in Staneta Kre-garja. Kakor smo beležili, je razstavljenih 22 plastik in 51 slik. Vse te umetnine so razstavljene tako, da vzbuja celotna razstava pri vsej pestrosti vtis izredno prijetne harmonije. Kdor se želi dalje časa po-muditi na razstavi, mu priporočamo, da jo obišče čez teden Onim, ki želijo čuti strokovnjaško besedo o razvojnih poteh naše mlade likovne umetnosti, pa bo posebno dobrodošlo vodstvo, ki bo v nedeljo ob 11. dopoldne. Vodil bo prof. Ivan Vavpotič.
u— Hladno vreme traja dalje. Odkar je jutranja temperatura na Martinovo padla pod ničlo, nam dalje gospoduje hladna in oblačna jesen. Le po malem se ozračje spet ogreva. Tako smo' imeli v četrtek zjutraj 2.05 stop. C, čez dan pa je živo srebro naraslo na 5.2, a davi je toplomer beležil 3 stop. C. Nebo je pooblačeno. vendar pa je ozračje mirno in zato nas jesenski hiad ne prizadene prehudo. Barometer se drži še vedno visoko.
u— Soboslikarski, ličarski in pleskarski pomočniki so vabljeni, da se udeleže orga-nizacijsko-strokovnega sestanka, ki se bo vršil v nedeljo, dne 15. novembra ob 10. dopoldne v tajništvu Industrijskega oddelka Pokrajinske delavske zveze. Za člane udeležba obvezna! — Predsedstvo Skupine soboslikarjev in pleskarjev.
u— Oddelek industrijskih delojemalcev PDZ vabi vse delavce in delavke industrijskih kategorij, ki so se vpisali v sindikate, da čim preje dvignejo članske izkaznice. Za člansko izkaznico je treba plačati Lir 1. člani lahko dvignejo izkaznice v tajništvu oddelka med uradnimi urami, ki so vsak delavnik od 8.—12. in od 3.—6. ure. — Industrijski odsek PDZ.
u— Vsi šoferji v Ljubljani so vabljeni, da se zanesljivo udeleže sestanka, ki se bo vršil v nedeljo, dne 15. nov. ob 10. dopoldne v pritličju Pokrajinske delavske zveze. Na sestanku se bodo določile smernice, po katerih naj se šoferska delegacija ravna na predstoječi anketi za ureditev šoferskega vprašanja. Zato naj ne bo nobenega šoferja, ki bi od tega važnega sestanka izostal.
—	Predsedstvo Skupine šoferjev PDZ.
u— Samo še ta teden je čas, da se vpišete v nove jezikovne	za italijanski in nemški jezik, in sicer v začetniški, nadaljevalni in dopolnilni (konverzacijski) tečaj. Metoda odlična. Pouk: dopoldne, popoldne ali zvečer, trikrat tedensko. Prijavljanje dnevno od 9—12 in od 14—16, Korepetitorij, Mestni trg 17/1. Dijaki in revni popust.
u— Jezikovni tečaji — Italijanski, nemški, francoski itd. — v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2
—	prično tekom prihodnjih dni. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer (po želji) v začetnem, nadaljevalnem ali konverzacij-skem oddelku. Najuspešnejša učna metoda. Tečaji so uradno dovoljeni. Vpisovanje in informacije dnevno do 19. ure.
u— Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni višji zdravnik dr. Ciber Franc, Štefanova ulica št. 7.
Z Geresifskega
Zbor planinskih kmetov. V nedeljo 15. t. m. bo v Zgornji Beli na Koroškem veliko zborovanje koroških planinskih kmetov. Izpregovoril bo inž. Anton Reintha-ler, ki je državni podtajn;k in vodja oddelka za planinsko kmetijstvo v Berlinu. Svoj obisk na Koroškem bo izkoristil za ogled kmetijskega šolstva. Zborovanja v Zgornji Beli se udeleže tudi predstavniki iz Celovca.
Matineje v celovškem gledališču Uprava celovškega deželnega gledališča bo priredila v letošnji sezoni prvič celo vrsto jutranjih prireditev. Prva taka matineja bo v počaščen je 80 letnice Gerhardta Hauptmarana. Poleg predavanja o pesniku bodo recitacije njegovih del.
V	šmartnem pri Litiji je bil sklican prvi zbor nemške delovna fronte. Na zbor so bil povabljeni vsi obrtniki, rokodelci in obrati krajevne skupine. Govoril je okrožni načelnik delovne fronte Huener iz Kamnika.
V	Mežiški dolini so bile spominske svečanosti 9. novembra v Guštanju, na Pre-valjah, v Mežici in črni. V Guštanju je govoril okrožni vodja dr. Pototschnig.
Smrtna
lici je zvečer šel domov 68 letni upokojenec Andrej Frank, čez dan je pomagal nekemu kmetu pri delu, potem pa 4 je hotel skrajšati pot po kolovozu, ki drži čez več jarkov. Spotaknil se je in padel več metrov globoko ter je z glavo trčid ob Iramen. šele naslednje jutro ga je našel neki delavec nezavestnega. Kmalu po prevozu v celovško bolnišnico je Frank izdihnil.
Smrtna nesreča na Progi. 61 letni kmetovalec Joahim Durnberger iz št. Lenarta v Lavam tinski dolini je po nesreči prišel pod tovorni vlak, kateremu se je hertel v poslednjem trenutku izogniti. Obležal je na mestu mrtev.
Spodnfe štajerske
Tudi v Mariboru bo obrtniška razstav*.
O uspešni celjski obrtniški razstavi poročajo listi, da bo v nekaj tednih prirejeno podobno obrtniško tekmovanje tudi v Mariboru. Razstava naj bi pokazala, da je spodnještajerska obrtnija enako vredna ostali štajerski obrti. O položaju obrtništva v Nemčiji je izpregovoril zvezni uradni vodja Hackl v Celju naslednje besede: »Mnoge težave ovirajo v vojni razvoj obrti. Kljub temu mora vsak obrtnik izpolnjevati svojo nalogo. Mojstrova naloga je, da strokovno in nazorno vodi svojo posado. Biti mora vzgojitelj in prijatelj obenem, vajencu mora muditi dovršeno strokovno znanje, ker bodo po vojni nujno potrebne strokovne moči v vsaki obrti. Rokodelec ni več kakor prejšnje čase samostojen delodajalec, marveč je podjetnik, delodajalka pa je država. Ona obvezuje vse državljane k delu, da bi tako skrbela za skupno blaginjo. Obrtnik mora z zvestim izpolnjevanjem dolžnosti dajati svoj delež za fronto. Vsak obrtnik je vojak dela.« .
Ljudska univeiza v Mariboru. Kakor v drugih večjih spodnještajerskih krajih, je bilo tudi v Mariboru ustanovljeno ljudsko vseučilišče (Volksbildungsstatte). Sinoči je bilo prvo predavanje v Gotzovi dvorani. Otvoritvene besede je spregovoril okrožni vodja Mihael Strobl, nato pa je študijski svetnik dr. Fritz Endes predaval o borbi za veliko nemško misel. Igral je godalni orkester mariborskega ženskega učiteljišča.
življenje in smrt. v Mariboru je umrla ga. Marija Eggerjeva v starosti 59 let, sedlarjeva vdova. — V št. Jurju ob južni železnici so se poročili Ivan Kristan in Marija Arhova, Stanko Jager in Ana Vo-duškova, Franc šumej in Marija Pepelni-kova ter Ivan šarlah in Ida Vovkova.
Iz s°dne službe. Za višje sodne nadzornike so bili imenovani na področju graške„ ga višjega deželnega sodišča: Karel Tels-nig v Celovcu. Henrik Dollin v Zg. Beli, Franc Strobl v Judenburgu, Leopold šeško v Velikovcu, Gabrijel Moravčnik v Beljaku, Peter Vidnik v Celovcu, Valentin Vr-hovnik v št. Vidu na Glini in Anton Tratnik v Gradcu.
Predavanje o umetnosti v Celju. Celjsko ljudsko vseučilišče priredi vrsto predavanj o osnovi: Poti k umetnosti ia umetniškemu užitku. Prvo predavanje je bilo v četrtek. Akad. slikar Anton Klin-ger je predaval o snovi: Kaj je umetnost.
Cestna zapora. Cesta med Lučani ln Solčavo ter Logarsko dolino bo od 16. t. m. zaprta za vsak vozni promet. Popravili bodo dva mosta.
Nesreče. 341etni posestnik Emanuel Gau-be iz mariborske okolice je bil po nesreči obstreljen z lovsko puško v glava 351etna tovarniška delavka Alojzija Vrtačnikova je na vožnji proti Mariboru padla s kolesa in se poškodovala na glavi. 151etni Karel Ocepek se je poškodoval pri. telovadbi. 40-letni izvošček Jože Tramšek je v Mariboru palel s kozla in si poškodoval oči. Poškodovanci se zdravijo v mariborski bolnišnici.
S kolesa Je padel. 39 letni sodarski mojster Faustin Vrečar iz Zg. Polškave je padel s kolesa ter se nevarno poškodoval po rokah in po glavi. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. Tja so prepeljali tudi 46 letno Emo Bajerjevo iz Limbuša, ki si je pri padcu nalomila rebra.
Iz Hrvatske
Dosaveznik hrvatskih učiteljskih društev Gabrijel Cvitan je pred dnevi prevzel svojo dolžnost od začasnega poverjenika zveze hrvatskih učiteljskih društev Franja Majcna.
Posvetovalno poverjeništvo Zavoda za socialno zavarovanje je pred dnevi imenoval minister za narodno gospodarstvo. Predsednik odbora je načelnik poljedelskega oddelka v ministrstvu za narodno gospodarstvo inž. Luka Kovačevič.
Hrvatski tednik na Portugalskem. Iz Lisbone poročajo, da v portugalsko prestolnico prihaja že delj časa hrvatski tednik >Neue Ordnung«, ki ga v portugalskih političnih in gospodarskih krogih smatrajo


In nn porto deDItaSa merldlonale: imbarco di materiale per l"Africa Settentrionale. V neki lutd Južne Italije: natovarjanje materiala za Severno Afriko
za najbolje obveščen lat o raaznerah tn
dogodkih ne Jugovzhodu Evrope.
Za načelnika glavnega ravnateljstva za obrt, Industrijo tn trgovino v ministrstvu narodnega gospodarstva Je Poglavnik imenoval dr. Josipa Cabasa, dosedanjega načelnika oddelka za zunanjo trgovino.
7001etnlca Zagreba. V nizu proslav, ki se pripravljajo ob priliki 7001etnice proglasitve Zagreba za svobodno mesto, bo v hrvatskem radiu govoril v ponedeljek ob pol 2. popoldne zagrebški župan Ivan Wer-ner.
Zagrebška mestna občina je kupila Kul-merjeve travnike. Zaradi olajšanja izvedbe regulacijskega načrta je mestna občina v Zagrebu pred dnevi kupila Kulmerjeve travnike za 70 milijonov kun. V mnogih predmestjih pa tudi v mestu samem se je dolgo časa gradilo brez pravega reda in načrta. Zato je bilo v nekaterih okrajih nemogoče izpeljati sodobne ceste in kanalizacijo. Mestna občina namerava dati na novo pridobljenem zemljišču posestnikom hišic ln parcel v nereguliranih okrajih večje zemljišče kakor so ga imeli doslej. Novo pridobljeno zemljišče zagrebške mestne občine meri okoli 280 jutrov.
Delavsko naselje v Sisku je dograjeno. Lani so začeli ob cesti, ki vodi iz Siska v Petrinjo, graditi novo delavsko naselje. Vsega skupaj je zraslo 54 hišic, ki imajo po 3 sobe in stranske prostore. Delavske družine se bodo v nove domove vselile 15. L m.
Iz Srbije
Nemški komentar k preosnovi srbska vfade. V nemških političnih krogih so sprejeli govor ministrskega predsednika Nedlča, ki ga je imel ob priliki preosnove vlade, zelo simpatično. Predvsem poudarjajo njegovo trdno voljo za združitev vseh gospodarskih sil v državi tn za ustvaritev prepotrebnlh pogojev, da bo Srbija v družini evropskih narodov zavzela mesto, ki ji pripada.
Novi okrepi zoper sabotažo. »Novo Vreme« poroča, da je nemški vojaški poveljnik v izpopolnitev naredbe o uvedbi nemškega kazenskega prava na zasedenem področju izdal dopolnilno odredbo, da je vsak lastnik ali upravitelj javnega al« zasebnega podjetja za vsako sabotažno dejanje delavcev in nameščencev osebno odgovoren. Le če bo lastnik aH upravitelj podjetja lahko dokazal, da Je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da prepreči sabotažo, ne bo kaznovan.
Narodno
DRAMA
Sobota, 14. novembra: ob 16.30: Gradbenik
Solnes. Red B Nedelja, 15. novembra: ob 10.30: Princeska ln pastirček. Otroška predstava. Izven. Znižane cene od 10 lir navzdol. Ob 15.: Oče naš. Izven
Ponedeljek, 16. novembra: zaprto •
H. Ibsen: »Gradbenik Solnes«. Drama v treh dejanjih. Osebe: Solnes — Levar, Ali-na, njegova žena — Marija Vera, dr. Her-dal — Raztresen, Knut Brovik — P. Kovič, Ragnar Brovik — Verdonik, Kaja Foslije-
je dokaj jasna. Ibsena je živo zanimal problem nadčloveka, čeprav ne v nietzschejan-skem smislu. Tudi pisec »Gradbenika Solnesa« je sanjaril o nadčloveku, prav kakor o Tretjem cesarstvu, o novi kulturni sintezi. vendar njegov nadčlovek ni bil kakor Nietzschejev »jensaits von Gut und Bose«. Živel je v časoi, ko je bil poedinec nad vse cenjen; vsa znanost in vsa umetnost sta služili sproščanju poedinčevih pravic in možnosti, vse ga je razvajalo, vse verovalo, da je individij nosit olj velike nravne in kulturne obnove. Ib&en je ob istem času kakor Nietzsche sanjarili o aristokratizaciji družbe, vendar Norvežanu ni slo za hrvno plemstvo ali za plutokracijo, tudi ne za plemstvo genija in nadarjenosti, marveč za plemstvo karakterja, vcilje in mišljave. (Wailzel.) Ali nam njegov Solnes pove kaj o tem novem plemstvu individualističnega časa,
Solnes je nedvomno človek volje. Brezobzirno gre za svojim smotrom. Stre svojega nekdanjega učitelja Knuta Brovika in spremeni propadlega arhitekta v svojega asistenta; tišči k tlom in izkorišča njegovega sina Ragnarja in izigrava Ragnarjevo zaročenko Kajo, ki se zaljubi v tega »močnega moža«. Takoj v začetku drame nam kaže spoprijem starega Brovika s Solnesom vso neizprosnost Solnesove sebičnosti
Brovik (trudoma vstane): Ali naj torej zapustim ta svet brez gotovosti, brez veselja, brez vere in zaupanja v Ragnarja? Ne da bi videl eno saimo njegovo delo?!
Solnes (se na pol obrne proč in za-godnnja): Hm — ne vprašujte daJlje.
Brovik: In vendar, odgovorite mi na to. Ali naij se kot berač poslovim od življenja?
Solnes: Odidiite s sveta, kakor pač znate m morete!
In Solnes, ki tako tepta eksistence in nravna čustva drugih, živi v stalnem strahu pred mladostjo — pred mladimi tekmeci, ki bi ga Utegnili poteptati, kakor je on poteptal Brovika. Zategadelj tišči Ragnarja k tilom in izkorišča Kaljo. Vstop Hilde v njc-govoi, notranje tako razrvano življenje pomeni zanj priliv novih energij. Na mah se čuti močnejšega in mlajšega. Njegova volja zrase. Hilda se zaveda tega svojega vpliva in, ko je deset let čakala nanj in položila v njegovo osebo vse svoje sanje o drznem, velikem človeku, ga hoče imeti močnega in brezobzirnega. Ob njenem vzkliku: »Živel gradbenik Solnes« se ta »nadčlovek volje« ziuši v smrt, a Hilda sliši nekje v ozračju skrivnostne zvoke harfe.
V	resnici je Solnes razklan in notranje zbegan človek. Taki so vsi, ki se na zunaj šopirijo s svojo močno voljo. Človek je lahko junak le v nekih izrednih trenutkih, ne pa na vsej življenjski bojni črti. ko tolikokrat hlimi junaštvo. Brezobzirni sebič-neži greše zoper višji zakon življenja in si sami pripravljajo propast. Solnes pada z višine, ker je precenili svojo moč. Tako se tudi v motivu Solnesa oglaša večni problem volje in moči.
V	ostalem pa kaže Ibsenova drama ozračje nesrečnega doma, v katerem so ljudje doma in vendar žive milje vsaksebi, nezmožni ustvariti višjo harmonijo duš. ki je najtrdnejša opora telesnega sožitja. Strta. izmučena duša je tudi Alima Solnesova. Še kot žena se igra z lutkami in se venomer obdaja z dragimi rodbinskimi spomini. Vse to ji nekega dne zgori z rojstno hišo vred. Poslej ima vse življenje čustvo brodolom ca. O t roka-d voj čka umreta za posledicami te
katastrofe. Solnes zaradi tega požara zrase kot arhitekt; vendar, dom mu je uničen, zaman išče z ženo tistega notranjega ravnovesja, ki je pogoj sreče. Vse je razbito in samo brezobzirna volja ga drži pokonc nad temi razvalinami. Tu ga nekoliko razumemo in se dotipljemo do njegovega toplega utripa; vemo, dia je »nor«, kakor so »nori« vsi, ki verujejo in upajo v možnost rešitve iz mrzlih življenjskih zagat
Medtem ko je Kaja čustveno razdvojeno in ninavno šibko dekle, ki podlega varljivemu vplivu močnega »šefa«, je Hilda pristna ibsenovska ženska. Pojavi se na mah, kakor bi bila padla z neba in zasuče Solnesovo življenje na nov tir. Pride s planin, brez prtljage, z malo umazanega perila, se naseli v hiši in jo vso obvlada. Nasproti solnesov-sko trudnim dušam je Hilda sveža kakor sapa z gora; njena duša je ustvarjena za osvajanje, za čar velikih stvarjalnih dejanj prav kakor za nenavadne, močne sanje. Ni človek umetno napihnjene volje, marveč človek, ki je po naravi močan v volji in predvsem mlad — mlad z vsem, kar ima ženska mladost mikavnega in neubranljivega. Zato lahko samo Hilda požene kvišku trudnega nadčloveka Solnesa in samo ona ne klone, ko strmoglavi v smrt. Zakaj v nji so čuti, ki prestrezajo glasove skrivnostnih harf v višinah, pesem večnega zmagoslavja življenja nad smrtjo.
Danes, ko je posameznik s svojo individualno kulturo in z vsemi svojimi duhovnimi in čustvenimi krizami potisnjen na stranski tir življenja, razvrednoten in spremenjen v število ali blago, so nam ti tipično ibsenovski problemi zelo oddaljeni. Kaj so te drame duš v primeri s silno dinamiko dogodkov in pojavov v naših dneh? Kaj so nam danes te samotne duše. ki sc mučijo z
vprašanjem osebne sreče alti ki iz same nemoči in dolgočasja sanjarijo o lepšem svetu? Kaj so nam vsi ti simboli, te čudne dramatske izumetničen osti?
Uprizoritev »Gradbenika Solnesa* odlikuje neka, dejal bi, že tradicionalna zvestoba ibsenovskemu stilu. Neko spoštovanje do nordijske življenjske atmosfere. Gospa Marija V era je kot režiser pokazala z izgraditvijo celote in ugLadB/tvijo posameznosti svojo že priznano fimeflO in umetniško kultura Z Atomo je hkrati ustvarila enega tistih likov, ka ostajajo v spomin«: jesenske žene, ki se trudoma išče v malenkostih vsakdanjega življenja m skuša pozabiti nesmiselnost svoje notranje borbe z rveuteš-Ijivo bolestjo. V ospredij« zanimanja je stala ga. Ukmar-Boltarjeva kot HI-da Wanglova S svojo telesno pojaivo, prav kakor z bogatimi umetniškimi izrazili, je «a Ukmarji
■jeva pofaiokrvoo življenje vlogi, ka ima težišče v kontrastu tiste sproščenosti in primarne duševne vedrine, s katero Hilda osvaja SoUnesov trudni dom. Kajo Fosiljevo igra s prikupnim umevanjem ga Simčičeva. Po daljšem presledku je spet nastopili Ivan Levar v vlogi gradbenika Solnesa. Z nmcgoAičakn, čeprav v glavnem znanim registrom svojih igralskih zmožnosti j p skušal kar moči izčrpati umetniško vsebino nelahke. globoko problematične vloge — duševno podobo moža, ki se dviga kvišku, ko zdvaja nad seboj. Bila je to prava vloga za Levasja. Starega Brovika je igral Jože Kcvič: pojav fizišno strtega življenja, M se skuša rešiti z vero v sina. Njegovsnju sinu Ragnarju je dal svežo odrsko podobo Verdonik. Raztresen je uspešno nastopil v nečji vlogi — kot zdravnik dr. Herdaf. Glavni sodelav-oi so bili obifcio obdarovana s cvetjem.
va — Simčičeva, Hilda Wangel — Boltar-Ukmarjeva. Režija: Marija Vera, inscenacija in prevod: ing. arh. B. Stupica.
Mladinska predstava kot matineja. V nedeljo dopoldne ob 10.30 bo ponovljena prvič v letošnji sezoni mladinska igra P. Go-lie: »Princeska ln pastirček«. V pestrem dejanju, ki slika dogodivščine dveh otrok v gozdu, nastopajo: zabavni veterani, gozdne živali, botra šuma, sitna guvernanta, hudi lovec, šegavi kuharček i. dr. Veljale bodo cene od 10 lir navzdol. Režiser: prof. O. šest.
ponovitev E. Gregorinove igre »Oče naš« bo v nedeljo ob 15., na kar opozarjamo. Ker vlada za to predstavo posebno ob nedeljah veliko zanimanje, je v interesu občinstva, naj si v predprodaji zagotovi vstopnice. Delo je miselna ilustracija sedmerih prošenj iz molitve, prikazana v prizorih iz sodobnega življenja. Igro je zrežiral E. Gregorin.
OPERA
Sobota. 14. novembra: Traviaut izven. Nedelja, 15. novembra: ob 15.: t,a»-parone.
Opereta. Izven. Cene od 24 lir navzdol
Ponedeljek, 16. novembra: zapito •
G.Verdi: »Traviata«. Opera v treh dejanjih. Osebe: Violetta — Ribičeva, Flora — Poličeva, Anina — Polajnarjeva, Alfred — čuden, Germont — Janko, Gaston — B. Sancin, Douphol — Anžlovar, Obigny — Dolničar, Grenvil — T. Petrovčič k. g., sluga — M. Gregorin. Solo pleše Japljeva. Dirigent: D. Zebre, režija in scena: C. Debe-vec, zborovodja: R. Simoniti, koreograf: ing. P. Golovin.
K. Millocker: »Gasparone«. Opereta v treh dejanjih. Osebe: guverner — Anžlovar, grofica Carlotta — Ivančičeva, župan Nasone — Zupan, Sindulfo, njegov sin — Rus, Erminio — Sladoljev, Benozzo, krč-mar — M. Sancin, Sora, spletična — Bar-bičeva, Massaccio — B. Sancin, Luigi — Pianecki, Tonio — Marenk, častnik — Jel-nikar, sluga — Simončič. Dirigent in zborovodja: R. Simoniti, režiser in koreograf: ing. P. Golovin.
»Si videl? Nima nosu.«
»Da. Povedal mi je. da se je zaletel b
avtomobilom v zid.«
» * •
»Bil sem pri zdravniku, ki si mi ga bil priporočil.«
»Ali si mu povedal, da sem te poslal jaz?«
»Da.«
»In kaj je rekel?«
»Moral sem plačati honorar, preden me je prelskal.c
»Da, zob je mrtev — moram napraviti krono!«
»Gospod doktor, Imam rajši pogreb brez ceremonij!«
•
POKLON
Srečko je neroden v izražanju svoj h misli. Nekoč je bil na plesu predstavljen mladi debeluhasti dami. Zaprosil jo je za ples.
—	Samo en fokstrot lahko plešem z vami, ker moram potem domov, — mu je odgovorila. — Moja rodbina namreč že odhaja.
—	O, kako prazno bo tu po vašem odhodu, — je vzdihnil Srečko.
*
STRAH
—	Cez teden dni se poročim, — pravi Olga svoji prijateljici. — Bojim se, strašno se bojim.
—	Nikar se ne delaj tako naivna Kakor da bi takih reči še ne poznala. Česa se pa tako bojiš?
—	Kuhinje.
OPREZNOST
—	Ali si čital v novinah članek o novi bolezni?
—	Kaj? O novi bolezni? Skrij brž no-vine, da jih
ne najde moja žena!
Kje je lilla zibelj človeštva?
V listopadu srno — in tta vlažnih tleh in v vodah trobili in gnije odpadllo listje, iz katerega bo vzklilo svoje dni novo življenje, na grobovih so se zasvetile lučke za vse one, ki so se vrnila v naročje matere zemlje. Hladnejši so vetrovi, dolge so jesenske noči. Smo otroci svetlobe in toplote, hudo nam stori tema in mrak, pa se podajamo v mislih daleč na jug, kakor so to storile že davno naše zale ptice selivke. Z očesom duha zagledamo modro se svetlj.i-kajoče Sredozemsko morje. Egipt s starodavnimi piramidami faraonov Nil, fci nam mrmraje pripoveduje o prastarih časih, a zdajci se ustavimo, saj se razprostira pred nami očarljiva pokrajina.
Kenija mu je vzvišena planota črne celine Tu se blešče nalik smaragdom globoka lezera v katerih se zrcalijo visoko v nebo se vzpenjajoči gorski velikani, ki jiim tudi žgoče ravniško sonce ne stali snega in ledu z mogočnih pleč in brezdanjih prepadov. To je dežela, kjer se bohotno šopiri voščenolistno. vedno zeleno rastlinje, tvorec mestoma neprehodne goščave, ki so sri jih izbrali za svoje torišče slon, nosorog in s podmalklim grmenjem se oglašajoči kralj živali, lev.
Zgodilo se je v letu Gospodovem 1932, da je lepega dne kopala pn mestecu Rand-mu pri Kanjeri mala odprava pod vodstvom mladega znanstvenika (Leakeya) po starih kulturah, ko ga pokliče neki delavec, po-kazujoč na kepo zemlje, k katere je štrlela človeška dolnja čeljust. Na prvi mah se morda Leakev sam ni zavedal važnosti te najdbe; a ko je opazil, da ima čeljust obradek. kar je znamenje govorečega človeka in da je po zemeljski plasti sodeč (gornji tercijar) najstarejša fosilna najdba člo-večnjaka, ni bilo več dvoma o njeni važnosti, saj so bile vso dotedanje teorije o razvoju človeka osnovane na ostankih olo-večnjakov brez obradlka (n. pr. človečnjak z Jave, Kine, Heidelberga iin Neandertala). Pa tudi zemeljske plasti, v katerih so bili najdeni, so bile mlajše od kanaimskih. Ho-mo kaonamensis, kakor so krstili to najdbo, je tedaj zaslovel po vsem svetu Antropologija, veda o življenjskih pojavih človeka, je dobila dragocen podatek, ki ji je postavil nov cilj ter je vtiirill njena prizadevanja v novo simer.
Iz zibeli, ki je torej povsem tem stala v Srednji Afriki, se je kasneje človeštvo razšlo« v vse smeri, najprej po vsem starem, zatem pa tudi čez Beringovo ožino po vsem novem svetu.
Kakor znano, živita na svetu nekaj čez dve milijardi ljudi, glede na prostrranost celin je to neznatna kopica, ki bi jo lahko postavili na predel štiristo štirjaških kilometrov, pri čemer niti ne bi bilo gneče.
Ker nanese pogovor dandanes večkrat na izraz »rasa« in ker se ta beseda uporablja zdaj za kako barvno, zdaj za jezikovno, zdaj za katerokoli drugo skupino človeštva, posvetimo med ostalem tudi njej nekaj besedic. Ko se je stari Noe po vesoljnjem potopu izkrcali iz svoje barke, so se mu naredili tri sinovi od katerih naj bi zastopal Sem belce, Kam črnce, Jafet pa rumen-
Ukrajinska centrala za mleko In maščobe
Po zasedbi Ukrajine so nemške oblasti takoj začele organizirati mlekarstvo in preskrbo prebivalstva z maščobami. Potrebna je bila nova organizacija, obratovanje v podjetjih se je moralo obnoviti ln proizvodnja povečati. Posrečilo se je obnoviti delo v pretežni večini podjetij. Organizacija mlekarstva je bila poverjena centralni trgovski družbi za vzhodne pokrajine. Vse delo se je moralo prilagoditi nemškim potrebam in interesom. Namesto prejšnje organizacije je bila ustanovljena centralna uprava za mleko in maščobe s sedežem v Kijeva Centrala ima svoja oblastna zastopstva, ta pa zopet svoje krajevne poslovalnice.
Centralna uprava za mleko in maščobe ima oddelek za upravo in finance, za mlekarstvo, olje in maščobe. S pomočjo tega aparata, ki mu je dodeljenih okrog 10.000 obratov, se je posrečilo reorganizirati ukrajinsko mlekarstvo. Pozneje je bila centrala reorganizirana. Ustanovljena je bila posebna delniška družba, ukrajinska centrala za mleko in maščobe z delniško glavnico 100.000 mark. Ta družba ima zdaj v rokah vse ukrajinsko mlečno in maščobno gospodarstvo. Ona je tudi lastnica vseh v to stroko spadajočih podjetij in obratov. To je prvi korak na poti k preosnovanju boljševiškega gospodarskega sistema v zasebno gospodarstvo na-rodno-socialističnega kova.
J. K C^fern:
Brigita
Vsegi mojega gorja je kriva ta nesrečna
Brigita!
Preklemana bodi ura, ko se je tako noro zatreskala vame in mi začela piti dragoceni sok mojega življenja kakor da bi na vsem širnem svetu ne bilo najti drugega, še boljšega človeškega bitja od mene'.
že dolgo sem slutil, da se bo nekaj zgodilo in da to vražje znanje ne bo srečno končalo.
Zategadelj sem se je otresal in otepal, kar se je dalo.
Ali vse zaman!
Nisem se je mogel odkrižati.
Kakor Erinija mi je bila za petami.
Na vseh potih me je spremljala, vsiljiva pošast in me še ponoči morila s svojo neusmiljeno zvestobo.
Dokler ni končno prišlo do katastrofe ...
Nekega meglenega jesenskega jutra jo je presenetila žena v moji postelji.
Od studa in gneva je zakričala.
Z grabečimi rokami je planila proti nji.
»Cakai, grdoba!« je zavreščala.
Toda Brigita ni hotela počakati.
Urnejša in spretnejša je bila od žene.
Dva... tri skoke — in že ji je zsmlla. izpred oči.
Njene dolge, tanke »cepelige« so ji rešile življenje.
Brigita pripada svojevrstni rasi.
Smešnodolgi kraki jo odlikujejo in pa sodčasto zavaljen, nekako napihnjen trup.
Pogled nanj mi je vselej vzbujal jezo in bojno razpoloženje.
»Od mojih krvavih žuljev... od moje žlahtne krvi, se nesnaga, debeliš,« sem ji zabrusil, pa ti Jeznoriti izbruhi niso prav nič zalegli:
Mreina je še kar nadalje izkoriščala mo-
če. tako vsaj tolmačijo to povest, pri čemer se govori često o beli, črni in rumeni rasa.
Antropologija pa razlikuje med štirimi podvrstami človeštva namreč med Avstralci, belci, črnci in rumenci. "Vsaka teh podvrst je razdeljena na nekoliko ras, vsega skupaj jih je približno štirideset. Kaj je torej rasa, »Rasa je skupina ljudn. ki jo označuje posebna povezanost nekolikih določenih dednih lastnosti« v kaki človeški podvrsti (dr. Božo Škorlj). Rasa torej na označba za kako barvno podvrsto, za pripadnike kake jezikovne skupine, za kako versko skupino. za arijce, Žide ali pa za kak narod. V enem narodu je lahko več ras, -zvestni rasi pa pripadajo lahko razni narodi. Znaki. ki jih med ostalimi uporablja antropologija za spoznavanje določenih ras so na primer visoka, srednja, majhna, čokata rast, bairva oči zakodranost in barva las, oblika nosa in drugo. Belo podvrsto, ki ima 14 ras, najdemo po vsem svetu.
Oglejmo si slednjič Kenijo kot zibel člo-
»«9tva s podnebne strani. Če adedftmo ma-
menitima znanstvenikoma (Schiaparelliju in Wegenerju v njunih izvajanjih glede potovanja tečajnih točk (brez katerega si ne bi mogli zadovoljivo tolmačiti minulih ledenih dob na raznih predelih siveta), se kenijsko podnebje v teku novega zemeljskega veka, kamor spadata ttrcija in kvartar ki prihajata v pošterv za razvoj človeka, ni bistveno spremenilo miti tedaj, ko je bil (po VVegenerju) severni tečaj na skrajnem severu Skandinavije in je v Alpah dosegla ledena doba svoj višek S premaknitvijo tečaja, kii je zavzemal pred ledeno dobo približno isti položaj kakor ga zavzema damanes. se je sicer t uda ravnik premakn il na ustrezajočo širino proti jugu, po minuli zaledenitvi alp sta se pa ravnik in tečaj vrnila v prejšnjo lego. Kenija je torej prešla iz tropskega v pol tropsko, zatem pa spet v trop6(lco podnebje in nikdar na primanjkovalo toplote in svetlobe, ki sta glavna činitelja za neovirani razvoj življenja; zaradi tega se je verjetno baš tu na podneb-skem tečaju miru razvilo možgansko bitje, krona stvarstva — človek.
Kipčak v davnin!
Iz »Neues WIener Tagblatta« povzemamo naslednji zanimivi odstavek o pokrajinah, ki se v sedanji vojni tako pogosto imenujejo, v davni preteklosti.
Začetek ruske zgodovine se začenja s prošnjo vzhodnoslovanskih plemen na švedskem bivajočim germanskim Vare-gom (Normani Vikingi), naj pridejo v njihovo deželo in nad njimi vladajo, da bi svojim notranjim sporom enkrat napravili konec. Našli so se trije bratje, Rurik, Sineus in Truvor, ki so se odzvali temu pozivu in mu sledili. Rurik je tedaj, leta 862., ustanovil zametek ruske državnosti in novega pojma o ruski narodnosti v Nov-gorodu na Volhovu ob Ilmenskem jezeru, ki je bil v 15. stoletju cvetoče trgovsko mesto nemške trgovske družbe Hanse. Va-regi so se imenovali tudi Rosi ali Rusi; ime je bilo znano tudi Grkom in Arabcem tistega časa in se je ohranilo kot označba za ves narod.
Varegi-Rusi so se iz Novgoroda pomaknili proti jugu do Dnjestra in Črnega morja. Ustanovili so kijevsko državo. Iz Kijeva se je širila kolonizacija v severno-vzhodni smeri dalje proti Vladimiru in Moskvi, kjer so se z rusko-sl ovanskim narodnim telesom združila tudi nekatera finska plemena. Leta 1383 je veliki knez Ivan Kalist skupno z metropolitom prestavil svojo prestolnico iz Vladimira v Moskvo in s tem je bila končana, natančno 500 let po prihodu Rurika v Novgorod, prva velika etapa ruske kolonizacije.
Prostor, ki ga je država zavzemala, se tudi onstran karelijske, baltiške in mol-davske mejne pokrajine nikakor ni mogel označevati kot- narodnostno enoten. Zato tudi danes razlikujemo generalni komisariat Belo Rusijo, državni komisariat Ukrajino in ostalo področje Velike Rusije, delitev, kakršna odgovarja etapam ruskega državnega in prosvetnega življenja, šele, ko je moskovski vieliki knez prevzel oblast od svojih bratrancev in se proglasil za vladarja vseh Rusov, se je ruska kolonizacija v vzhodni Evropi nadaljevala in segla do visokih vrhov Kavkaza, prešla čez Ural in se zajedla globoko v azijsko Sibirijo, od koder je s pomočjo Kozakov in brezkončnih kazenskih karavan dosegla Japonsko morje, se raztegnila čezenj, prešla Tihi ocean in segla na Alasko, ki so jo šele leta 1867 za odkupnino 7.2 milijona dolarjev Rusi odstopili Zedinjenim državam Severne Amerike.
»Votlo drevo«
Veliko preddvorje med Kavkazom in Uralom ima izza časa grškega zgodovinarja Herodota ime Kipčak. Prvotno so z njim označevali samo deželo med Volgo in Donom, za katero se bijejo že nekaj časa najhujši boji, pozneje pa pokrajino na prehodu iz Evrope v Azijo, ki meji: na severu na koleno Volge pri izlivu Ka-me, na vzhodu je meja Ural in stepe onstran Kaspiškega morja, na jugu hrbet Kavkaza do višine »železnih vrat Derben-ta« in na zapadu črta med Donom in velikim Dnjeprovim lokom do Azovskega morja.
Abulgsasl, perzijski knez in zgodovinar, pripoveduje o Oghus-Kanu kot praočetu turških predhodnikov, ki sc se iz Srednje Azije, pasoč svoje črede, pomikali proti zapadu. Eden izmed njegovih številnih sinov se je na popotovanju rodil v
jo neverjetno dobroto ln me žrla noč m dan.
»Kfe st jo pobral?« je zapiskala žena.
Od" razburjanja so ji drhtele posinele ust-
nicA
Ustrašil sem se njenega hudega pogleda in sem skesano sklonil glavo.
»Saj veš, kje preži ta mrčes na svoje uboge žrtve!«
»Torej si bil spet v gostilni?«
Energično sem odkimal.
»V kavarni?« je sitnarila dalje.
»V kavarni bi že bil utegnil najti tega ljubkega kebrčka... Zdi se mi pa, da je tistega aristokratskega pokolenja, ki najrajši osrečuje kino-obiskovalce. Že pred dobrim tednom sem bil v klinu... in od takrat nimam več miru božjega! Čudovito dobra mora biti moja kri, da se me ta vrag tako drži!«
»Zakaj mi ničesar ne poveš! Jaz bi jI že zdavnaj dala vetra!«
»Nisem neumen, da bi pravil! Potem bi šele regljala, kako prinašam nadlego v hišo!«
Ko je žena odšla na živilski trg, mi je sijajna ideja prešinila možgane: »Zdresl-raj zlodja — če se ga ne moreš iznebiti — da boš imel vsaj kako korist od njega!«
Pred dušne oči ml je stopil Marko, cigam, ki je v mojih dijaških letih v ljubljanskem Pratru imel svoj »Veseli teater«.
Za dva krajcarja vstopniae smo otroci, dijaki in vojaki (do podnarednika) gledali, kako so dresirane bolhe vlačile pairnsu te kolavte, plesale, plezale in uganjale najsmešnejše norčije. Po končani predstavi si je Marko vprasnil ranico na roko ln je svoj »ansambl« pogosta s toplo krvjo.
Kakor pri koritu so se dolgonoge umetnice zbrale okrog rdeče kapljice in pile življenjski sok. Potem je gospod ravnateli prinesel škatlico z bombažem in vse so
ki pomeni »votlo drevo«. Označba je pozneje prešla na deželo, kateri je vladal in na pleme, ki ga je vodil. Kraljestvo Kip-čakov pa je kmalu razpadlo. Ko so v začetku 13. stoletja mongolski jezdeci Džin-gis-kana pridrli na zapad do Šlezije, Madžarske in Dalmacije, so najprej zavzeli Kipčak. Prevzeli so sicer ime ozemlja, toda na njem naroda Kipčakov niso več našli.
Tisoč let poprej se je začelo veliko preseljevanje narodov na stepah med Donom, Volgo in Kavkazom. V teh krajih so se formirale udarne čete neznanih in v veliki meri še do danes pravljičnih jezdecev, ki so tedaj z neverjetno dinamiko drli proti zapadu in pred seboj uničevali ter vlačili s seboj tudi druge narode. Evropska ljudstva so dobila tedaj popolnoma nove meje in so se med seboj spajala po volji vladajočih oblastnikov.
Invazija Hunov
V	Kipčaku, »Votlem drevesu«, so si iz notranje Azije proti zapadu prodirajoči Huni postavili svoj prvi tabor. Bili so domnevno turškega pokolenja z mongolskim vodstvom. Ljudstvo kralja Atile si je najprej pridobilo oblast nad v Severnem Kavkazu bivajočimi Alani, plemenom skitskega porekla, čigar potomce najdemo danes med na Kavkazu živečimi Oseti. Huni in Alani so potem skupno napadli državo vzhodnogotskega kralja Ermanriha, ki je vladal nad pokrajino med Donavo in Volgo. Vzhodnogotsko kraljestvo je v 4. stoletju bilo največje področje, ki je kdaj pripadalo germanski oblasti v vzhodni Evropi. Razpad Ermanrihove države zaradi hunske invazije leta 375. se označuje kot začetek preseljevanja narodov. Skupno s Huni in Alani so se podali tudi Vzhodni Goti proti zapadu, pregnali tam Zapadne Gote, Vandale in Burgundce z njihovih pokrajin ter se obrnili proti Panoniji, Balkanu in Apeninskemu polotoku, kjer je leta 471. zavladal drugi slavni vzhodno-gotski kralj Teodorik Veliki. Sledove Vzhodnih Gotov najdemo še danes v južni Rusiji Za njihove naslednike smatrajo krimske Gote.
Visoko na severu Kipčaka, v porečju reke Kame, med Uralom in Volgo so imeli mongolski Madžari svojo prvo državno ozemlje. Tu so se pomešali s finskimi plemeni in v 9. stoletju prišli v Panonsko nižino, kjer imajo še danes svojo državno organizacijo, več ali manj v narodnostnih mejah. Južno od pradomovine Madžarov se je tedaj širila od Kame do Kavkaza mogočna država Bolgarov, ki je obstojala od 9. do 13. stoletja in katere vladarji so imeli svojo prestolnico v mestu Bolgari, južno od Kazana. Samo del Bolgarov se je podal na pohod proti zapadu; čez Dnje-per in Dnjester so dospeli do izliva Donave in dalje na Balkan, kjer so se pomešali z romanskimi Tračani in s podložnimi slovanskimi plemeni ter leta 680. ustanovili Bolgarijo.
Sredi 11. stoletja so čez uralsko pogorje pridrli do spodnjega toka Volge in naprej v Evropo Kumani, ki so jih Rusi imenovali Polovce. V svojem pohodu proti zapadu, so Polovci naleteli na močan odpor ruskih ljudstev, med katerimi Se danes žive junaške pesmi v spomin na kneza Igorja, ki se je bojeval s Polovci Tudi za Borodinovo opero »Knez Igor« je snov zajeta iz teh votlem drevesu. Dobil je zato Ime Kipčak,
lepo v redu, druga za drugo, poskakale vanjo.
»čakaj, Brigitica!« sem sklenil, »zdaj bo pa druga pela. Še danes pričneva s šolo!«
Po dolgem naporu se mi je posrečil lov.
2e samo iskanje mi je bilo vzelo precej dragocenega časa. Vse blazine im rjuhe se»m moral premeta ti, preden sem jo zagledal.
Ne bom popisoval, kakšno metodo sem uporabljal pri tem pouku in koliko truda me je stalo prvo prizadevanje, da mi je na klic: »Brigita!« skočila na roko. To za-molčim iz poslovnih ozirov, ker nameravam izdati priročnik o dresuri bolh, čim najdem velikodušnega založnika.
šolanje se je vršilo v največji tajnosti, ker sem zdreSirano Brigito nameraval pokloniti ženi kot dragoceno darilo za god.
V	današnjih časih Ima človek hude sk»-bi, kadar ee približujejo domači prazniki. Saj ne veš, kaj bi kupil, s čim bi razveselil srce!
V	svoji vili (škatljlei za žveplenke) se je Brigita kaj dobro počutila, čez dan i" dremala na mehkem bombažu. Zvečer sem jo pa vzel v posteljo. In potem je lazila in se pasla vso noč po mojem mršavem telesu.
Kakor mi je bilo zoprno ln mučno: nisem jI brainil.
Neke noči sem pa užival popoln mir.
Čudil sem se in se izpraševal:
»Kaj je danes z Brigitico, da se ne gane? Menda vendar ni bolna?«
V	tem je pa že zaškripala v soseščini postelji. Moje boljše polovice jezni glas je prekinil nočno tišino:
»Kod si pa spet danes lazil, da si prinesel toliko bolh! Požrle me bodo!«
»Dobro delo bi mi storile,« sem hotel odvrniti. pa sem sc še pravočasno ugriznil v jezik.
n	Tjg ©
Gospod Balon gre na lov
Gospod Balon hiti na lov, z njim vrli kuža Hasan — hov!
Bil je prelep jesenski dan čez polje je sfrčal fazan.
Zadel — seve — je prvi strel. »Brž tja!« je lovec psu velel.
bojev. Mongolski val je Kumane zagnal proti zapadu, kjer se jih je večji del izgubil med Madžari," nekaj pa jih je prišlo v Bolgarijo. Polovci, ki so ostali v Kipčaku, so se pomešali z Nogajci, ki še danes žive v po njih imenovani stepi med Kavkazom in Azovskim morjem.
Takšno pisano narodnostno karto so našli Mongoli leta 1220. v Kipčaku, ko so Kana Kutena pregnali in ljudstvo, ki je v Evropi moralo vzdržati prvi naval Džin-giskanovih armad, leta 1223. v silni bitki ob Kalki zapadno Taganroga odločilno premagali.
Zadnja roža se poslavlja
Lep jesenski dan je. Po dolini se blešči od svetlobe. Bister potoček objema trato kakor srebrnobel pas in se vije in brzi dalje v svet. Ob njegovih bregovih raste or-javela trava. Osmodila jo je prva slana.
Poglejmo na vrti Sonce je zbudilo zadnji kras narave — kraljico rož. Rdeča vrtnica je bila pravkar odprla glavico. Žalostna se ozira okoli in kaj vidi, Njene sestrice so vse strte. Upoglo se držijo in nič ne govori. Naenkrat se ugledala z blizu stoječo ktizaniemo. »Kaj, samo ti si Se tukaj?« jo nagovori nedolžno bela krizantema. Roža ji žalostno govori: »Da, menda resi Že prej se mi je tako čudno zdelo. Dolgčas mi je, ker nimam nikogar, ki bi mu mogla potožiti svojo žalost. Ako hočeš, bodiva midve tako, veš, bolj v prijateljski zvezi. Saj si gotovo že izkusila, kako hudo je biti samemu na svetu. Povej, dragica, kako ti je? Kakor vidiš, sem nedavno osamela. pravkar, ko so bile pomorjene moje sestrice. Onikrat si bila tt ie vsa zavita v zeleni kožušček. Hvala Bogu, da si se vsaj zdaj razcveta. Kako hudo bi rm bilo, ko bi morala biti sama, čisto sama.« Njun pogovor se je obrnil še na druge reči.
Roža je bila lepa. Rdeče ličece ji je žarelo v toplem sončnem objemu. Vesela je bila na vso moč in ko bi mogla, bi zaple-
Užaljen, da mi dela tako krivico, sem legel na drugo plat.
Ko sem sodil, da je njen duh odiplaval v kraljestvo sanj, s- » lahno privzdignil odejo in šepeta je zakucal:
»Brigita!«
Ni ubogala.
šele, ko se je že danilo, sem jo spet začutil na koži.
Tisti dan je bila žena nenavadno resna in molčeča.
Ošinila me je z ostrim pogledom ln rekla:
»Midva Imava še dolg neporavnan račun... Kdo je tista Brigita, ki si o njej sanjal nocoj?«
* • *
Mehki zvoki kavarniške godbe so prijetno božali duše številnih gostov. Vriskale in plakale so violine.
Natanko tako kakor je bil zapisal in zaukazal komponist, ki že zdavnaj počiva v hladnem grobu.
Sedel sem z ženo pri visokem oknu in vlekel na uho dobro znane melodije. Mehanično sem segel v žep po vžigalice, da bi si prižgal cigareto.
Odorl sem nepravo škatlieo.
V elegantnem loku je skodla Brigita iz nje, naravnost v naročje gospe Debelu-ške, ki je vsa zamaknjena v dnevnik sedela pri sosednji mizici.
Previdno sem se sklonil naprej in zaše-petal ves obupan:
»Brigita, Brigita!«
žena je prebledela in vstala.
Ne da bi me pogledala, je zapustila kavarno.	^
bi s tem dnem se je pričelo moje trpljenje .. Kakor pes in mačka živiva v sovraštvu. Sleherno besedo mi prigrize s kako zlobno pripombo. Ako ji čisto lepo in mirno omenim: Gizela, danes je pa zelje prismojeno, mj zabrusi:
Ob gozdu, koder vodi pot, smrči in spi rejen gospod.
V nahrbtniku — o božji čas! cel venec tolstih je klobas.
Prinese Hasan jih v poklon to je strmel gospod Balon.
sala brzi čaro\'niški ples. Kajti srečno se je čutila v družbi krizanteme, zlasti, ko ju je božalo toplo sonce.
A žal, roži se je življenje nagibalo h koncu. Ljubeče se še pogovarja s svojo tova-rišico in se ji zahvaljuje za veselo družbo.
A jesen je jesen. Dnevi so čestokrat pusti, da, celo grdi, deževni. Tudi zdaj se je vreme naenkrat spremenilo. V ranem jutru, ko je sonce jelo obrobljati visoke, sinje gore, se je zdelo tako lepo in Se pozneje je sonce sijalo precej ljubo. Zduj je pa zašlo za goste oblake in se pokaže le sem in tja.
In na vrtu? Rožino telo in gfavtca sta globoko sklonjeni. Listi odpadajo. Težko diha in počasi govori. Tiho Šepetajoča se poslavlja od krizanteme: »Le potrjri, saj pride tudi tebi čas smrti! Glej, jaz grem za sestricami. Ne žaluj! Uživala bom večje veseljeVzravnala je Se enkrat svoje onemoglo telo, se obrnila proti soncu in ga lepo pozdravila. Nato je poljubila krizan-temo v slovo. Roža premine. Uboga krizantema sameva. Dolgočasi se, ker je izgubila tovariši co.
V mrzlem, precej rezkem jesenskem vetru prileti jata ptic. Na vrtu opazijo umrlo kraljico rož. Iz daljne višave jo pozdravljajo in kličejo: »Me pa letimo proti jugu čez svetle gore in skozi rožnatordeče oblake, ki plavajo nad južnimi morfi. Tam se naselimo pri tujih cvetkah in zapojemo pri tujih šotorihc.
A roža je bila mrtva, Čula rti ne ene besede več. _Franja Š.
»Tebi je dobro, Erika. Kadar te ujezi tvoj mož, greš kratko in malo k svojim staršem!«
»žal ne več! Včeraj se je spri oče z mojo materjo in mati se je odselila k moji stari materi«
•
»Doma nas je deset bratov ln vsak ima sestro!«
»Potem vas je pa dvajset!«
»Ne, k sreči samo enajst!«
»Pa pojdi k Brigiti na kosilo!« Ce ji rečem: na suknji ml manjka gumb, se odreže: »Nesi jo Brigiti...« in tako dalje. Ko sem ji pod silo razmer moral izdati skrivnost nesrečne dresure, se je žaljivo zagrohotala:
»Prinesi jo, potem bom verjela! Ha-ha, dresirana bolha. Čudno, da še tega ne poveš, da si jo že podkoval!«
Trikrat sem že bil prt gospe DebeluSki. Vse je obrnila ln pregledala. Rekla je, da je naletela že na več drobnih kebrčkov, takega primerka — kakršnega sem jaz opisal, pa še ni videla. VerjemSte mi, gospod: ' strašen je zdaj moj položaj!
Ko je suhljati moj znainec končal svojo zgodbo, je krmežljavo jesensko sonce že s poslednjimi mlačnotoplimi žarkj obsevalo klopi v mestnem parku. Zasmilil se mi je ubogi možiček in sem ga poizkušal potolažiti:
»Hudo je, hudo tu na svetu! Sleherni človek ima kak trn! Poglejte onole lepo, vitko gospo blondinko, nama nasproti. Ves čas se že trudim, da bi prest regla moj sočutni pogled, ko se zdaj že tridesetič sklanja nad zaledjem svojega bolnega otro-čička. Bojim se, da bo dobila grbo! Vam pa svetujem: Preskrbite si novo Brigito in prepričajte gospo soprogo o svoji sposobnosti. Predvsem pa: čimprej izdajte svoj
priročnik! Jaz bom med prvimi kupci!« * * *
Včeraj je ves zasopel pridirjal naš sMor-ček« iz kina:
»Očka, da bi ti videl, kakšen špas smo imeli v kinu! Suh možicelj je hodil od bo-deža do sedeža, se jokal in vpil: Brigita, Brigita! Potem smo videli, kako se je pripeljal rešilni avto M ga odpeljai«
Silno me je pretresla ta vest. Ubogi gospod Hlebič!
Kaj bo, kaj bo z njim!
Kaj bo z njegovim priročnikom!
S P O RT
Objave NZ
Nogometna zveza objavlja glede jesenskega nogometnega turnirja, ki je bil končan preteklo rfedeljo, še naslednje:
Po vpogledu sodniškega poročila je verificirana finalna tekma, odigrana dne 8. t. m. med Ljubljano in Marsom s 3:0 v korist prve. Zato je končnj vrstni red v turnirju B ugotovljen takole: 1. Ljubljana, 2. Mars, 3. Vič.
Nagrade. Kakor je bilo že javljeno, se nagrade za moštva, ki so sodelovala na
turnirju, lahko dvignejo pri nogometni zvezi.
Kar se tiče nagrade za najbolj fair moštvo, je bilo po sodniških poročilih ugotovljeno. da moštva Zabjaka, Viča in Dopolavora v turnirju A ter moštva Ljubljane, Marsa. Dopolavora. Zabjaka in Viča niso prejela v teku turnirja nobene kazni ali opomina in se zaradi tega nagrada, določena v ta namen, razdeli na enake dele med vseh osem omenjenih moštev.
Nagrada za četrto plasirano moštvo ne bo jzdana.
Moštvo Framane - gost našega mesša
V sredo popoldne je gostovalo v Ljubljani moštvo Fiumane in zmagalo nad
vojaško reprezentanco Ljubljane s 3:2
Popoldne 11. t. m. ob priliki rojstnega
dne Nj. Vel. Kralja in Cesarja je bila na igrišču Ilirije odigrana pričakovana nogometna tekma med nogometnim klubom Fiumano in Ljubljansko vojaško reprezentanco. Pohvala velja popolni organizaciji, ki je bila v rokah Urada Borcev Zveze Fašijev in mestne posadke s sodelovanjem Pokrajinskega Dopolavora.
Stadion, ki je bi! svečano okrašen s tro-bojnicami. med katerimi je bilo opaziti tudi zastave prijateljskih držav, je sprejel številno vojaštvo tukajšnje posadke. Njihovo pričakovanje tekme je razveseljevala glasba vojaške godbe in tista, ki so jo prenašali po zvočnikih. Nasprotno, kakor se pogosto pritožujemo ob drugih podobnih priložnostih, je bil prenos z zvočniki zelo jasen in to je treba v organizaciji posebej pohvaliti.
Ob 14.30 so prišli na častno tribuno, ki je prav tako bila okrašena z raznimi zastavami. Viceprefekt David za Eksc. Visokega komisarja, General Fava za Eksc. Generala Robottija Namestnik Zveznega tajnika Ca-purso za odsotnega Zveznega tajnika. General Perni, KvestOT Ravelli in zastopstvo Nemškega konzulata.
Pred tekmo, ki je še enkrat pokazali a ču-ječo sikrb vojaških oblasti in Stranke za Oborožene Sile, katerim se skuša nuditi vse največje možnosti razvedrila je zvočnik prenašal najlepše besede na naslov atletov, ki »vedno kažeijo tako na bojnem polju kakor v športnih dvobojih visok tekmovalni duh, zvestobo in čudovite plemenske sposobnosti osvajanja in obračajo v tej uri polni dogodkov spoštljivo misel na Veličanstvo Kralja in Cesarja in na Duceja Ob razveseljujoči ponovitvi rojstnega dne Suverena visoko dvigajo v prijateljskem in sovražnem svetu krik vseh napadov in vseh zmag: Savoiia.«	^
Vsi navzoči so poslušali nagovor v po-zoru. Nato se je začela tekma, ki je izzvala pogosta odobravanja navzočih, če ne zaradi tehn ičnih odlik pa zaradi gorečno^ sti, ki so jo pokazali igralci na igrišču Pri vojaški reprezentanci, v kateri smo ov "1 > dovali nekaj odličnih poedincev. ni bila popolna povezanosti med posameznim! linijami. V ostalem pa je šteti v zaslugo igralcem v zeleni majici da So to tehnično pomanjkljivost nadomestili z izrednim borbenim duhom. Tehnična pomanjkljivost pa je docela razumiiiva in opravičena z njihovo sedanjo službo. Čeprav so gostie dosegli premoč, je tekma vendarle pokazala obojestranske faze v igri in ugodne priložnosti za zelene, ki samo zaradi nesigurnosti v streljanju nekaterih napadalcev niso dosegli kakšen z god i tek več. Vratar, razen ob drugem zgoditku. ni zagrešil napak in se je odlik oval v nekaterih lepih obrambah; z nj'm je treba omeniti srednjega napadalca Zidarieha. sijajnega renlizatorja obeh zgodi tkov, in delno tudi k ril sik o vrsto: branilca ofa naglo čistila svoj prostor. Fiuma-na se je izkazala kot solidno moštvo s precejšnjim tehničnim znanjem: odlikovali sta se obe liniji v ozadiu. med tem ko je srednji napadalni trojici, ki ie odlično gradila sredi igrišča, manjkalo borbenosti za zaključek.
V celoti pa je bila tekma dovolj zanimiva in ni manjkalo navdušenja.
Če je Fhimana zaznamovala naravno premoč. so bili napadi zelenih številni in ni igra nikoli stagnirala. Vsi zgoditki so bili doseženi v drugem polčasu: v prvem polčasu, med katerim je bil enominutni odmor posvečen v čast Padlih, se je igralo na obeh delih igrišča in je vojaška reprezentanca v lepem erdu napadala. V drugih 45. minutah igre je moštvo Fiumane pobralo sadove
Nov nogometni turnir
Dopolavoro iz tobačne tovarne organizira novo tekmovanje na zelenem polju s sodelovanjem še treh ljubljanskih enaj-storic
Pod pokroviteljstvom Pokrajinskega Dopolavora v Ljubljani bo na stadionu na Bleiwejsovi cesti prirejen nogometni turnir Dopolavora Tobačne tovarne.
Turnir, ki bo nedvomno vzbudil živahno zanimanje med prijatelji jn prijateljicami nogometa, se bo začel jutrj in bo 22. t. m. zaključen. Sodelovali bodo štirje klubd in sicer: »Ljubljana«, »Mladika«. »O. N. D. T. T.« in »Žabjak«.
Jutrj bodo pomerili svoje moči ob 13.302 »Mladika« jn »Zabjak«, ob 14.45 pa »O. N. D. T. T.« ,jn »Ljubljana«. Naslednjo nedeljo pa ob 13.30 oba premaganca in ob 14.45 oba zmagovalca. Tekme bodo trajale 2 krat 35 minut.
Zmagovalec turnirja prejme v trajno test pokal, darilo Pokrajinskega Dopolavora v Ljubljani, zmagovalec tolažilnega srečanja Pa pokal prireditelja.
O sodelujočih nogometnih društvih smo že mnogo pisali. »Ljubljana« je prvak komaj zaključenega splošnega turnirja in Ljubljanske pokrajine. »Mladika« je vigra-no in agilno moštvo, ki je z izidom 1:1 proti Ljubljani dokazalo, da ni od muh. Simpatije gledalcev je pridobilo tudi mlado moštvo »Zabjaka«, ki je pokazalo zadovoljivo formo in mnogo volje do zmage. Nova ena j stori ca »Dopolavora« s Tržaške ceste pa je s svojim uspešnim sodelovanjem v splošnem turnirju dokazala, da je vredna nasprotnica močne Ljubljane. Nogometaši iz Tbačne tovarne gojijo tehnično igro in so se dobro pripravili za nove nastope.
»Dopolavoro* bo na novem turnirju nastopil v naslednji postavi: Oblak; Kisel— Nagode I.; Batič — Plečko — Marinčelc; Brajnik — Niko — Nagode IL, — Rot — Prelc. Tehnični vodja je gospod Jenko Vladimir, trener pa znani ljubljanski sodnik Vrhovnik Vladimir.
*
lz zbora nogometnih sodnikov. (Službeno.) Delegiranje za 15. XL pokalni turnir
Dopolavora tob. tovarne: .prva tekma g. Makovec, druga g. Kos Hinko. Predsednik.
svojega tehničnega znanja, ko je obenem izkoristilo tudi kratko razdobje utrujenosti v vrstah zelenih. Dva zgoditka gostov sita bila dosežena dejansko po nekaj minutah po zaslugi srednjega napadalca in desne zveze, ki je kasneje dosegla še tretjega. Nato se je reprezentanca znova opomogla in vzpodbujana na ves glas po navzočih tovariših se je ponovno vrgla v napad. Po zaslugi izredno hitrega in okretnega Zidarieha je dosegla dva lepa zgoditka.
Kavalirsko in korektno tekmo je odlično sodil poročnik Fuoco. Ob koncu je spremljevalec moštva Fiumane izjavi! organizatorjem svojo prisrčno zahvalo za gostoljubni prejem katerega predmet so bili vsi igralci.
Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah:
AC Fiumana: Costantini, Maras, Rubina-ti, Borghi Loich, De Giovanni, Poggi. Pao-lini, Zklarich. Cossovich. Zambelli.
Vojaška reprezentanca: Ferrari, Nabiati. Darin. Pez. Della' Libera. Rinaldi, Tognom. Molinelli, Bertozzi, FavalH, Gianco
Sodnik poročnik Fuoco.	Lic.
Evropa
preskrbljena s sladkorjem
Statistični padatki o letošnji sladkorni kampanji
Radio Ljsibljafr^
SOBOTA, 14. NOVEMBRA 194^-XXI 7.30: Pisana glasba; 8.00: Napoved časa — Poročila v italijančini; 12.20: Plošče; 12.30: Poročila v slovenščini; 12.45: Lahka glasba; 13.00: Napoved časa — Poročila v italijanščini; 13.10: Pet minut gospoda X; 13.15: Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini; 13.20: Lepe pesmi od včeraj in danes — orkester pesmi vodi dirigent Angelini; 14.00: Poročila v italijanščini; 14.15: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec — Operetna glasba; 15.00:Poročila v slovenščini; 15.15: Pokrajinski vestnik; 17.10: Nove plošče Cetra; 17.55: Rakovec: Gospodinja in služkinja — predavanje v slovenščini; 19.30 Poročila v slovenščeni; 19.45 Simfonična glasba; 20.00: Napoved časa — Poročila v italijanščini; 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini; 20.30: Vojaške pesmi; 20.45: Lirična prireditev družbe EIAR: Suzanina tajna — glasba: Ferrari Madonna Imperija — glasba: Alfano — V odmorih: Predavanje v slovenščini; 22.45: Poročila v italijanščini.
Prosimo
naše cenjene oglaševalce,
naj ne donašajo malih oglasov v zadnjem trenutku To velja zlasti za male oglase, namenjene za nedeljsko številko Prinesite jih po možnosti že v petek, v soboto pa vsekakor pred 11. uro.
UPRAVA «J U T R A».
Mednarodna zveza za sladkorno statistiko je objavila zdaj prve podatke, zbrane s pomočjo vprašalnih pol, poslanih sladkornim tovarnam v oktobru. V naslednjem priobčujemo glavne podatke o množini sladkorne pese, ki jo imajo na razpolago tovarne, v novi sladkorni kampanji, številke v oklepajih se nanašajo na lansko leto.
Slovaška 323.000 ton (376.100). Francija 5,220.000 (5,404.801), Belgija 1.500.000 (1,630.000), Danska 1,450.000 (1.592.820), švedska 1,733.000 (1,835.562), Srbija 130.000 (219.918), Švica 130.000 (120.700), Turčija 330.000 (556.190). To so podatki o količini razpoložljive sladkorne pese. Proizvodnja sladkorja: Slovaška 52.700 (67 tisoč 780), Francija 749.035 (7J5.990), Belgija 218.014 (247.170), Danska 220.000 (278.910), švedska 276.300 (306.025), Srbija 17.777 (29.033), Švica 19.000 (19.123), Turčija 57.500 (05.725). Predvidena predelava sladkorne pese je znašala v teh
zo.ooo Nemcev se je vrnilo
Preselitev okrog 20.000 Nemcev iz krajev, ležečih južno od Save v Nemčijo, se je te dni pričela. Gra za Nemce, ki so živeli razkropljeni večinoma po Bosni. Med Nemčijo in Hrvatsko je bil v ta namen sklenjen poseben sporazum. Kakor vse prejšnje gre tudi ta preselitev strogo r.a prostovoljni podlagi in prescljenci nimajo nobenih stroškov. Pravico imajo vzeti seboj vse premično premoženje, od katerega ne plačajo nobene carine. Nepremičnine pa lahko prodajo. Prešeljenci so morali svoje terjatve, dolgove in pravice urediti pred preselitvijo. Več tisoč jih je že prispelo v Nemčijo. Za strnjeno nemško skupino v severni Hrvatski, ki šteje okrog 17.500 članov, pa ne veljajo določbe med obema državama sklenjenega sporazuma. Ti Nemci ostanejo torej na svojih mestih.
Grčija proti verižnlkom
Grški uradni list je objavil te dni zakon o bančnih kreditih zasebnikom v znesku 1,000.000 drahem, trgovcem in industrij-cem pa 10 milijonov, za kar je pa potrebno dovoljenje pri grški Narodni banki nedavno ustanovljenega odbora. S tem ukrepom hoče vlada zajeziti kredite, ki so jih dajale banke v vedno večjih zneskih. Da bi se podprlo prizadevanje gospodarskega pooblaščenca držav osi v Grčiji, je bilo treba odstraniti vse škodljive pojave na denarnem trgu. Med te spadajo tudi previsoki in prepogost' krediti, ki so jih dajale doslej banke zasebnikom. To bi utegnilo povzročiti inflacijo in zato je vlada stopila na prste verižnikom.
državah v kampanji 1942/43 10,815.000 (11,336.096), proizvodnja sladkorja pa 1,610.326 (1,759.756) ton. Pri predelavi sladkorne pese znaša torej nazadovanje 4.59, pri proizvodnji sladkorja pa 8.49%. Ker se je zmanjšala s sladkorno peso zasejana površina v naštetih dr zavali letos za 1.01%, je tudi pridelek sladkorne pese manjši od lanskega.
Dočim bo v vseh drugih evropskih državah letošnji pridelek sladkorja nekoliko manjši od lanskega, prav: poročilo, da bo pridelala Italija približno toliko sladkorja kaor lani ali pa celo nekaj več. številčnih podatkov o letošnji italijanski sladkorni kampanji pa poročilo ne prinaša.
Pri presoji te statistike pa ne smemo pozabiti, da ne obsega podatkov o velikih evropskih pridelovalcih sladkorja, med katere spada v prvi vrsti Nemčija. Znani strokovnjak za sladkorne zadeve F. O. Licht je nedavno ugotovil, da so letošnji izgledi Nemčije na pridelek sladkorne pese povprečno dobri in da daje dosedanja sladkorna kampanja vso pravico govoriti o zadostni preskrbi domačega prebivalstva s sladkorjem, če bi objavili še podatke o letošnji nemški sladkorni kampanji, bi se gornja slika znatno izpremenila. Vsekakor pa lahko ugotovimo, da bo Evropa s sladkorjem iz nove kampanje preskrbljena. Ker je bil pridelek sladkorne pese v poedinih evropskih državah zelo različen, bodo najbrž potrebni gotovi ukrepi v pogledu izenačenja. Zlasti na evropskem jugovzhodu bo treba precej sladkorja uvoziti, kar v mirnem času ni bila navada.
Uinri nam je naš ljubljeni mož, dobri oče, stari oče, brat, stric in tast. gospod
Pavel Kobal
orožniški narednik v pokoju
v 64. letu starosti, previden s tolažili sv. vere.
Pogreb bo v nedeljo, dne 15. novembra 1942 ob %5. uri popoldne z Žal — kapele sv. Andreja — k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 13. novembra 1942.
Globoko žalujoči: TEREZIJA, žena — MILKA, PAVLA, hčerki — VODIČKA JOSIP, zet — BREDICA, JO-ŠKO, MAJDICA, vnuk in vnukinji — ter ostalo sorodstvo
LasamaMiMiii umi m i n
				
	" • r « v ; . A		-v	
SPLOŠNO JUGOSLOVENSKO BANČNO DRUŠTVO D. D., podruiniea v Ljubljana, naznanja, da je preminul gospod
PAVEL KOBAL
bančni sluga
Pokojnemu, ki je od obstoja naše podružnice posvetil zavodu vse svoje moči, bomo ohranili časten spomin.
Ljubljana, dne 13. novembra 1942.
RAVNATELJSTVO IN URADNIŠTVO
„Snedena je Martinova kasa —
končana je jesenska paša."
(Ljudski rek.)
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da je naša mama, teta, stara mama, gospa
Auiusta Orel
vdova po nadučitelju
v starosti 89 let po kratki bolezni preminula.
Prevacina (Gorizia), dne 23. oktobra 1942.
ŽALUJOČI SINOVI
F. G. Wodehomse*
r^ 24
PODJETNI SAN
Hnmoristlgen romaš
»Z gospodom Wrennom pogosto igrava šah,« je še povedal gospod Cornelius.
Sama niso takšne podrobnosti prav nič zanimale.
»Do svidenja torej,« je končal razgovor. Nato jo je z naglimi koraki ubral proti Ogilvy Streetu.
XII
Sam postaja čedalje podjetnejši
Londonske ure so pravkar bile dvanajst, ko jo je Sam primahal po Strandu, nato pa zavil na levo in nameril korake v Fleet Street, da bi začel svoje delovanje pri lordu Tilburyju, v pisarnah Mammoth Publishing Company.
V času, ki je bil minil od razgovora z gospodom Corneliusom, se je bila vsa njegova vnanjost korenito izpremenila. Oglasil se je bil v mikavni trgovini pri Covent Gardenu, ki ima nad vrati napis »Brata Coen, trgovina z izgotovljeno obleko« in slovi kot Meka za vsakogar, kdor rajši utrga svojo obleko že zrelo, kakor da bi potrpežljivo čakal, kdaj dozori. Prijazna brata Coen sta ga bila oskrbela z lepim volnenim sakojem, fino srajco nedoločnega vzorca, parom nogavic, ovratnikom, podvezami, žepnim robcem ovratnicami in klobukom, takisto urno in spretno kakor bi bila opravila izsledovalca za "pot v severne dežele, vojvodo za dolžnostni obisk v Bucking-hamskem dvorcu ali ljubitelja lova na velike zveri za izlet v Vzhodno Afriko.
Vrhu tega sta ga bila obula v elegantne čevlje ter! ha, da bi se iztrgal prijateljski roki, ki ga je držala mu postregla z izprehajalno paličico po najnovejši; za rokav.
mo(ji.	»Kaj pa onegavite?« ga je vprašal Sam, ki je na-
šlo je, skratka, za to, da se stari Sam Pynsent • zadnje opazil to prizadevanje.	.
Shotter predstavi občinstvu v razkošni, bogato ilu- j »Nič ne onegavim,« je odvrnil Hash Govoril je s strirani izdaji	i kosmatim, a nekam boječim, da, kar čudno ponižnim
Vsi proučevalci človeške nature vedo, da je vpliv glasom. Če je bil glas gospoda Corneliusa podoben ■novega »perja« presenetljiv. Sam je zdaj prožno glasu druidskega svečenika, si moral glas Hasha loa-stopal po cestnem tlaku, in njegov veseli obraz, ki j hunterja nehote primerjati z glasom žrtve, ki lezi
... . , .	• ___• „U.. ______ ~ rtltn^i,,	tia AnOOTO^nTn SfllTl.« 1P QO-
se je docela ujemal z njegovo vnanjo podobo, je zbujal nehotno pozornost ljudi, ki so ga srečavali.
Tako ga je opazil tudi krepak, zagorel mož, ki je korakal v nasprotno stran, to je. s hrbtom proti obljubljeni deželi londonskega časnikarstva.
Oči tega človeka so se zS hipec z nekakšnim odporom ustavile na Samovem obrazu, kakor da ne bi prihajalo njihovemu lastniku občudovanje nič kaj od srca. Nato so se mahoma v grozi razširile in mož je obstal kakor urečen.
Neki pešec, ki mu je sopihal baš za petami, se mu je silovito zaletel v hrbet, in Sam. ki mu je z razpetimi plahtami in brzino štirih vozlov na uro jadral naproti, je od spredaj enako silovito trčil vanj. Posledica trčenja je bila, da sta nehote padla drug drugemu v objem, in ko se je Sam s težavo izvil nerodnežu iz naročja, je ostrmel in osupnil, videč, komu gleda iz oči v oči. »Hash!» je zavpil.
V vsej vnanjosti kuharja na »Araminti« ni bilo ničesar takega, po čemer bi bilo moči sklepati, da ga to srečanje veseli. Naglo je vrgel oči preko rame, kakor bi iskal najbližje možnosti, da utone v vrtincu cestnega prometa. Poskusil je celo, čeprav brez uspe-
zvezana na oltarju. »Nič ne onegavim, Sam,« je do-brikavo ponovil. »Kaj vraga naj bi pa onegavil?«
»Od kod ste ušli, hočem reči?« je vprašal Sam.
Hash je rahlo zakašljal.
»Iz tiste palače tamle, iz Tilburyjeve, da povem po pravici. Pisemce sem oddal za vas. Pravili ste mi, da mislite nastopiti službo pri njih.«
»Imeniten pisec pisem postajate, dragi Hash,« je smeje se pripomnil Sam.
Ta namig je kuharja z »Araminte« močno uščenil v slabo vest. Težko je zasopel in pretrgano zagoltal.
»Dajte, da vam povem. Sam, kako je bilo,« je rekel po precej dolgem obotavljanju. »Vse do pičice vam razložim,« je z votlim glasom nadaljeval, »kajti kakor sem zmerom trdil, če nastane med dvema starima ... prijateljema, se upam reči, nesporazum ... med dvema prijateljema, ki sta skupaj jadrala po širnem svetu in nista nikoli gledala na to, kaj je tvoje in kaj je moje...« Tu je mahoma premolknil. Akoravno ni bil zelo občutljive nature, je vendar čutil, da zadnje besede v danih okoliščinah niso kdo ve kako srečno izbrane. »In, kaj sem hotel reči, Sam,« je nadaljeval, ko je prej še petkrat ali šestkrat goltnil, da bi pridobil časa, »kaj sem hotel
reči... ehm, ali ne bi bilo bolje, da pustiva preteklost pri miru in zavaliva nanjo običajni nagrobni kamen? Vi, Sam, ki ste svetski človek, takisto ka-krat goltnil, da bi pridobil časa, »kaj sem hotel kor jaz...«
Samu se je ta mah zasvitalo.
»Po raznih znamenjih v vašem vedenju, bi sodil, da vaš črvivi križanec iz braka in španijelke, ki ste se tolikanj zanašašli nanj, ni zmagal pri dirki.«
»Sam,« je z resnobnim glasom odvrnil gospod Todhunter, »ničesar vam nočem prikrivati. Biti hočem odkritosrčen, kakor je poštenjaku dolžnost. Ne, tisti križanec ni zmagal pri dirki.«
»In tako je vaš denar z mojim vred izginil v žepe sam Bog vsi ga vedi kakšnega dirkališčnega ban-karja, da se bo lahko še naprej obdajal z razkošjem, ki mu godi.«
»Šel je po vodi, Sam,« je z umirajočim glasom pritrdil Hash. »Vse je šlo po vodi.«
»In ker je tako, kaj nama ostane drugega, kakor da ga zalijeva s kozarcem pijače?« je Sam prisrčno odvrnil.
»S kozarcem pijače?«
»Ali pa z dvema, če vam je ljubše.«
To rekši jo je z velikimi koraki ubral proti gostilni, ki je brezbrižno prežala izmed drugih prodajaln in pisarn, in Hash je ves zavzet krenil za njim. Prva groza ga je bila zdaj minila, toda njegov razum se je še vedno boril z aamotanim vprašanjem, kaj neki je Samu, da je vkljub nepopravljivi izgubi vsega svojega denarja ostal tako ljubezniv.__
Urejuje: Davorin Ravljea - Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran - Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič - Vsi v Ljubljani