Slovansko slovstvo.
* Prirodopisje v podobah. Slovenskej mladini v poduk in zabavo posvetil Ivan Tomšič, učitelj na c. k. normalki v Ljubljani. V založbi in na prodaj pri Jan. Giontini-u, bukvarji.
Prav dobra misel je bila to, da sta gg. Tomšič in Giontini dala na svitlo knjigo, ktera našo mladino na kratkočasni poti podučuje v natoroznanstvu; gosp. Giontini je knjigi oskrbel okoli 120 ličnih podob, gosp. Tomšič pa je v čednem slovenskem jeziku dodal podobam prijetno razjasnilo. Porok smo starišem, da bojo otroke svoje jako razveselili, ako jim omislijo to knjigo, ktera tudi učiteljem bode dobro došla pri kazalnem nauku. — Da pa bralci naši izvedo obsežek hvalevredne knjige, naj jim povemo, da na 1. listu je namalano nekoliko domače koristne živine (konj, krava, osel itd.), na 2. listu nekoliko divje zverine (volk, medved, tiger, lev itd.), na 3. listu ujedne tiče, na 4. tiče pevke, na 5. domača perutnina, na 6. dvoživke (žaba, močerad, belouška, gad itd.), na 7. ribe, na 8. metulji, na 9. žuželke (rogač, kobilica, hrošč itd.), na 10. ribe, na 11. sadje, na 12. koristne rastline, na 13. škodljive in strupene rastline, na 14. listu pa nektere rudnine in okamnine. Vse podobe so, kakor je že gori rečeno bilo, jako lične, in beseda, ki popisuje narisane živali, rastline in rudnine, je lepa, poduku mladine popolnoma primerna, kakor se pričakovati more od pisatelja, od kterega je že po drugih delih znano, da mu slovenščina
*) Rusi jo imenujejo „Jaga-Baba" , kar isto pomenja, kar ko-renika ag, eg, prejot. jag-jeg izrazuje pomen ostrine; iz te je beseda jež, jezica itd. Po Bulgarinu v ruščini j aga pomenja „streitsuehtig".                                                                                Pis.
gladko teče. — Kmalu bode nosil sv. Miklavž pridnim šolarčkom — v svesti smo si, da jim ne more kaj prijetnejšega prinesti kakor je prirodopisje s podobami.
*   Letopis Matice slovenske (slovaške) je prišel v Banski Bistrici ravnokar na svetlo, sestavljen po Vi L Paulinv -Toth-u, podpredsedniku. Ta zvezek obsega mnogo zanimivih spisov, med kterimi največ iz peresa slav. F. V. Sasinka („Thrakovia boli Slovania", Geto-Dace boli Slovania, Župa a župani itd.). Udov šteje ta Matica letos zakladateljev 536, rednih 563, letnikov 134.
*  Ravnokar je tudi v slovenskem (slovašk.) jeziku prišlo na svetlo „Vitazstvo svateho križa1', spisal Jan. Mierskaj, knaz cirkevnv arcibiskupstva ostrihom-skeho itd. Natisnil v Skalici Jož. Skarnicel, knjigoti-skar Matice slovenske. — Kako izvrstna je ta knjiga, kaže se iz obsežka njenega, ki začne s znamenjem (znakom) križa pri poganih, pri židih (judih) in potem zgodovinsko kaže viteštvo križa od 1. do 19. stoletja in naposled važnosti njega v mnogih razmerah življenja. Posloveniti to knjigo bilo bi vredno delo društva sv. Mohora.
366