O CD Si o> o o U) £ o o (D > JU >to o E Ekonomsko ogledalo ISSN 1318-3818 št. 5 / letnik XVI / 2010 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavni urednik: mag. Jure Brložnik Prispevke so pripravili: mag. Jure Brložnik, Matevž Hribernik, mag. Gonzalo Caprirolo (Mednarodno okolje); Janez Kušar, dr. Ivo Lavrač, dr. Jože Markič, mag. Tina Nenadič, Jure Povšnar, Mojca Koprivnikar Šušteršič (Gospodarska gibanja v Sloveniji); Tomaž Kraigher, mag. Ana T. Selan (Trg dela); Slavica Jurančič, Miha Trošt (Cene); dr. Jože Markič (Plačilna bilanca); Marjan Hafner (Finančni trgi); Jasna Kondža, Maja Kozar (Javne finance); Matevž Hribernik (Svetovna konkurenčnost Slovenije po IMD 2010), Judita Mirjana Novak (Poslovanje gospodarskih družb in zadrug v letu 2009) Uredniški odbor: Lidija Apohal Vučkovič, mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajič, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar Naklada: 170 izvodov Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno...........................................................................................................................................................3 Tekoča gospodarska gibanja..........................................................................................................................5 Mednarodno okolje...........................................................................................................................................................7 Gospodarska gibanja v Sloveniji.....................................................................................................................................................10 Trg dela.......................................................................................................................................................................................................16 Cene.............................................................................................................................................................................................................19 Plačilna bilanca.......................................................................................................................................................................................21 Finančni trgi..............................................................................................................................................................................................23 Javne finance...........................................................................................................................................................................................25 Izbrane teme..................................................................................................................................................29 Svetovna konkurenčnost Slovenije po IMD 2010...................................................................................................................31 Poslovanje gospodarskih družb in zadrug v letu 2009.............................................................................................32 Statistična priloga.........................................................................................................................................35 Okvirji Okvir 1: Odziv evrskega območja na grško krizo in zagotavljanje stabilnosti evra..............................................8 Okvir 2: Gospodarska rast v prvem četrtletju 2010...................................................................................................11 Okvir 3: Trg nepremičnin................................................................................................................................................14 S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd nace 2008.asp. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Aktualno V prvem četrtletju letos se je rahlo okrevanje evropskega gospodarstva nadaljevalo, saj se je BDP v evrskem območju po prvi oceni Eurostata povečal za 0,2 %, prvič po začetku krize pa je bil višji tudi medletno (0,5 %). Glavni dejavnik rasti ostaja tuje povpraševanje, kar pozitivno vpliva na evropski izvoz oz. na industrijsko proizvodnjo. Negotovost glede nadaljnjega okrevanja pa ostaja precejšnja, predvsem zaradi javnofinančnih težav v nekaterih članicah. Po pomladanski napovedi EK se primanjkljaj javnih financ v povprečju EU povečal z 0,8 % BDP pred krizo v letu 2007 na 7,2 % BDP letos, javni dolg pa je v tem obdobju narasel skoraj za tretjino na 79,6 % BDP. Grška kriza, ki je v prvem četrtletju letos ogrozila stabilnost celotnega evrskega območja, je privedla do usklajene akcije vlad EU in ECB in opozorila na nujnost čimprejšnjih sprememb v koordinaciji fiskalnih politik, kljub temu negotovost na mednarodnih finančnih trgih še ostaja prisotna in predstavlja dejavnik tveganja za nadaljnje gospodarsko okrevanje v evrskem območju. V Sloveniji v prvem četrtletju še ni bilo znakov okrevanja gospodarske aktivnosti. V prvem četrtletju se je BDP v primerjavi s predhodnim četrtletjem realno znižal za 0,5 % (po popravljenih desezoniranih podatkih že drugo četrtletje zapored) in je bil tudi nižji kot v enakem obdobju lani (za 1,2 %), kar kaže, da je bila raven gospodarske aktivnosti v prvem četrtletju letos najnižja od začetka gospodarske in finančne krize. Izboljšanje v mednarodnem okolju je spodbudno vplivalo na slovenski izvoz, potrjujejo pa se naša pričakovanja iz Pomladanske napovedi, da ovire za hitrejšo rast izhajajo iz domačega okolja. Razlike v hitrosti okrevanja izvoznega in domačega povpraševanja se kažejo tudi na rezultatih po posameznih dejavnostih. Dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih in v prometu je bila v prvem četrtletju letos višja kot v enakem obdobju lani, kar lahko povežemo s krepitvijo izvoza blaga. S slabimi razmerami v gradbeništvu in na trgu dela pa so povezani medletni padci v dejavnostih trgovine, gostinstva, poslovnih storitev na področju arhitekturnega projektiranja in rudarstva. Z izjemo zdravstva in socialnega skrbstva se je nadaljevala rast dodane vrednosti v dejavnostih javnih storitev. Takšna gibanja potrjujejo pričakovanja iz Pomladanske napovedi UMAR, da bo okrevanje počasno, pri čemer nismo izključili tudi padcev v posameznih četrtletjih, in kažejo na to, da je napoved glede 0,6-odstotne gospodarske rasti v letošnjem letu, čeprav najnižja v primerjavi z napovedmi ostalih institucij, še vedno uresničljiva. Število formalno delovno aktivnih se je tudi marca ohranilo na podobni ravni kot predhodni mesec, v prvem četrtletju pa je bilo povprečno število delovno aktivnih po statističnem registru medletno nižje za 3,8 %; število registriranih brezposelnih, ki se je maja nekoliko zmanjšalo, pa se giblje nekaj pod 100.000. Marca se je nadaljevalo upadanje zaposlenosti v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu, trgovini, prometu ter v finančnih in zavarovalnih dejavnostih ter rast zaposlenosti v strokovnih, znanstvenih in tehničnih ter drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih in v javnih storitvah. Število registriranih brezposelnih je konec maja znašalo 98.401. Tudi po anketi o delovni sili se je v prvem četrtletju letos število delovno aktivnih še zmanjševalo in število brezposelnih povečevalo. Marca je bila rast povprečne plače visoka, kar je bila posledica visoke rasti plač v zasebnem sektorju, skupna povprečna plača pa je bila višja tudi medletno. Višja povprečna bruto plača na zaposlenega v zasebnem sektorju marca je običajna, delno zaradi večjega števila delovnih dni, delno pa zaradi izplačil za ugotovljeno poslovno uspešnost in opravljene nadure v preteklem letu, ki se običajno izplačujejo v tem mesecu. Letos je k opazno višji rasti bruto plače sektorja (6,9 %) prispeval tudi dvig minimalne plače. V prvem četrtletju je znašala medletna rast skupne bruto plače 3,7 %, kar je 1,8 o. t. manj kot v enakem obdobju lani, pri tem pa je bila rast plač zasebnega sektorja (5,0 %) ob prisotnosti učinka osnove in sprememb v strukturi zaposlenih višja od primerljive rasti v javnem sektorju (-0,6 %). Ob 0,4-odstotnem mesečnem zvišanju cen se je medletna inflacija z 2,3 % aprila znižala na 2,1 % maja. V prvih mesecih letos se je inflacija v Sloveniji povečala nekoliko bolj kot na ravni evrskega območja, kjer je medletna inflacija maja znašala 1,6 %. Ključne razlike se ohranjajo v prispevku cen tekočih goriv za prevoz in ogrevanje, ki imajo večjo utež v našem indeksu cen življenjskih potrebščin. Nekoliko bolj so se pri nas tudi zaradi hitre rasti cen komunalnih storitev povišale še cene storitev. Med ostalimi skupinami cen pa v Sloveniji izstopajo cene obleke in obutve, ki so imele v petih mesecih letos večji prispevek k inflaciji od pričakovanega. Kreditna aktivnost domačih bank se je aprila ohranila na ravni iz prvega četrtletja letos. V nasprotju z marcem je aprila pretežen del neto tokov posledica zadolževanja podjetij in NFI, zadolževanje prebivalstva pa se je precej umirilo. Na strani virov financiranja so banke še naprej neto odplačevale tuje kredite, vloge države so že tretji mesec zapored beležile neto odliv, ponovno pa je nekoliko upadel tudi obseg depozitov prebivalstva. Večje prilive so dosegli izdani dolžniški vrednostni papirji, kar je posledica izdane obveznice ene izmed bank v višini 750 mio EUR, po naši oceni pa je s tem povezana tudi krepitev bančnih depozitov in kreditov domačih bank v domačem bančnem sektorju. V prvih štirih mesecih 2010 je bilo iz davkov in prispevkov za socialno varnost vplačanih 3,8 % manj prihodkov kot v enakem obdobju lani, po podatkih konsolidirane bilance MF pa je v dveh mesecih letos razkorak med prihodki in odhodki znašal 438 mio EUR. Prihodki iz davkov in prispevkov za socialno varnost so se aprila glede na marec opazno povečali, kar je posledica zelo nizkih prilivov marca, ko so se realizirali prvi učinki poračunov davkov na podlagi lanskih poslovnih rezultatov in učinka hitrejših vračil davka na dodano vrednost zaradi zakonskega skrajšanja rokov za vračila davka s 60 na 21 dni. Gibanja javnofinančnih prihodkov iz začetka leta tako kažejo, da bodo do konca leta javnofinančni prihodki manjši od načrtovanih v proračunskih dokumentih, zaradi česa je vlada že sprejela izhodišča za pripravo rebalansa državnega proračuna za leto 2010. Po konsolidirani bilanci so bili prihodki v prvih dveh mesecih medletno višji za 2,3 %, odhodki pa za 6,0 %. (O C (O ja (O Iv "O o a o (O >u Jž 0 Mednarodno okolje V prvem četrtletju letos se je rahlo okrevanje gospodarstva evrskega območja pričakovano nadaljevalo, saj se je BDP po prvi oceni Eurostata povečal za 0,2 %, prvič po začetku krize pa je bil višji tudi medletno (0,5 %). Izmed naših pomembnejših trgovinskih partneric je bilo četrtletno povečanje BDP v prvem četrtletju večje od pomladanskih napovedi EK v Nemčiji in Italiji, nižje pa v Franciji in Avstriji. Glavni dejavnik okrevanja ostaja tuje povpraševanje, kar na izdatkovni strani BDP pozitivno vpliva na izvoz, na proizvodni strani BDP pa na industrijsko proizvodnjo, ki se je v prvem četrtletju precej okrepila. Po precejšnjem z vremenom pogojenem padcu februarja se je marca občutneje povečala tudi vrednost opravljenih gradbenih del, ki pa ostaja precejnižja kot v enakem obdobju lani. Izboljševanje kazalnikov razpoloženja pa se je maja začasno prekinilo, kar je predvsem posledica povečanega nezaupanja v evrsko območje, povezanega z negotovostjo glede zagotavljanja vzdržnosti javnih Slika 1: Gospodarska rast v pomembnejših trgovinskih partnericah ■ Q1 10 »04 09 »03 09 »02 09 -Q1 10 napoved 0,6 0,4 > t^' 0,2 0,0 >u -0,2 -0,4 -0,6 financ v nekaterih državah članicah. Negotovost glede okrevanje evropskega gospodarstva je maja potrdil tudi OECD, ki je objavil svoje nove napovedi gospodarske rasti. Njihova napoved za evrsko območje je sicer najbolj optimistična izmed mednarodnih institucij, a vseeno nižja od napovedi za ZDA, Japonsko in ostale neevropske članice OECD. Po napovedih EK bo javnofinančni primanjkljaj v EU letos za 6,4 o. t. večji kot pred začetkom krize leta 2007 in bo znašal 7,2 % BDP (evrsko območje 6,6 % BDP). Glavna razloga za poslabšanje salda javnih financ sta delovanje avtomatskih stabilizatorjev (znižanje davčnih prihodkov in višji izdatki za socialno zaščito) in sprejemanje protikriznih ukrepov. Leto 2007 je enajst držav članic EU končalo s presežkom, Slovenija je imela izravnane javne finance, le v dveh članicah EU pa je primanjkljaj že presegal 3,0 % BDP. Do poslabšanja javnofinančnega položaja je prišlo ob koncu leta 2008, ko se je kriza že začela. V obdobju treh let od leta 2007 do 2010 bo po napovedih EK prišlo do največjega poslabšanja salda javnih financ na Irskem, v Španiji, na Cipru in na Danskem. Države članice so v krizo Slika 2: Saldo javnih financ v državah članicah EU 8 - 6 4 ■ 2 -■ 0 -2 -4 EMU Nemčija Francija Italija Vir: Eurostat, EC Spring Forecasts (maj 2010). Avstrija -8 ■ -10 -12 . -14 Vir: Eurostat, EC Spring Forecasts (maj 2010). Opomba: Razvrščene po velikosti poslabšanja med leti 2007 in 2010. Tabela 1: Predpostavke UMAR in napovedi mednarodnih institucij za gospodarsko rast Realna rast BDP, v % EU EMU DE IT AT FR UK ZDA CZ HU PL RUS 2009 dejanska rast -4,2 -4,1 -5,0 -5,0 -3,6 -2,2 -4,9 -2,4 -4,2 -6,3 1,7 -7,9 2010 UMAR mar 10 0,8 0,8 1,3 0,7 1,1 1,3 0,6 3,1 1,2 -0,2 2,6 3,5 IMF apr 10 1,0 1,0 1,2 0,8 1,3 1,5 1,3 3,1 1,7 -0,2 2,7 4,0 EK apr10 1,0 0,9 1,2 0,8 1,3 1,3 1,2 2,8 1,6 0,0 2,7 3,7 CONS maj 10 1,1 1,1 1,6 0,8 1,3 1,5 1,3 3,3 1,6 0,1 2,9 5,1 OECD maj 10 n.p. 1,2 1,9 1,1 1,4 1,7 1,3 3,2 2,0 1,2 3,1 n.p. 2011 UMAR mar 10 1,6 1,4 1,6 1,1 1,5 1,6 1,9 3,0 2,6 2,8 3,0 4,0 IMF apr 10 1,8 1,5 1,7 1,2 1,7 1,8 2,5 2,6 2,6 3,2 3,2 3,3 EK apr10 1,7 1,5 1,6 1,4 1,6 1,5 2,1 2,5 2,4 2,8 3,3 4,0 CONS maj 10 1,7 1,5 1,7 1,1 1,7 1,6 2,3 3,1 2,6 2,6 3,4 4,6 OECD maj 10 n.p. 1,8 2,1 1,5 2,3 2,1 2,5 3,2 3,0 3,1 3,9 n.p. Vir: UMAR Pomladanska napoved gospodarskih gibanj 2010, marec 2010; Consensus Forecasts, maj 2010; Eastern Europe Consensus Forecasts, april 2010; IMF World Economic Outlook, april 2010; EC Spring Forecasts, maj 2010, OECD Economic Outlook, maj 2010. 2010 2007 Okvir 1: Odziv evrskega območja na grško krizo in zagotavljanje stabilnosti evra Grška kriza, ki je v svojem razmahu v prvem četrtletju letos ogrozila stabilnost celotnega evrskega območja, je privedla do usklajene akcije vlad EU in ECB oz. do prilagajanja fiskalne in monetarne politike. Na začetku letošnjega leta se je začela povečevati donosnost do dospetja državnih obveznic nekaterih držav članic z relativno šibkim javnofinančnim položajem (Portugalska, Španija, Irska), evro pa se je znašel pod pritiskom finančnih trgov. Zato so države članice evrskega območja in ECB sprejele izredne ukrepe za stabilizacijo evrskega območja in ponovno vzpostavitev zaupanja. Po obdobju oklevanja so se voditelji držav članic evrskega območja na začetku maja dogovorili o 110 mrd EUR pomoči Grčiji s prvimi izplačili 19. maja. Ob nadaljevanju tveganja širitve krize iz Grčije na ostale članice, znižanja vrednosti evra in zaradi oteženega dostopa evropskih poslovnih subjektov do ameriških dolarjev so članice evrskega območja in ECB ter tudi IMF sprejeli nadaljnje izredne ukrepe. Na ravni predsednikov vlad držav evrskega območja so se 10. maja dogovorili o oblikovanju trajnega okvira za reševanje kriz v evrskem območju in o razširitvi obstoječega fiskalnega okvira, s čimer bi zagotovili dolgoročno vzdržnost javnih financ. Ukrepi vključujejo vzpostavitev evropskega mehanizma za zagotavljanje finančne stabilnosti, vrednega 500 mrd EUR, s katerim bi zagotovili pomoč tudi ostalim državam članicam, ki bi imele težave z odplačevanjem dolga; dopolnitev obstoječega fiskalnega okvira za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti javnih financ na podlagi priporočil EK; ter spremljanje dodatnih ukrepov za doseganje fiskalne konsolidacije v Španiji in na Portugalskem v letih 2010 in 2011. V okviru sicer še ne dokončno določenega načina delovanja evropskega mehanizma za zagotavljanje finančne stabilnosti bo dostop do sredstev omogočen državam članicam, ki se soočajo z izrednimi javnofinančnimi razmerami. Aktiviranje sredstev bo podvrženo številnim pogojem, in sicer v kontekstu skupne pomoči EU in IMF in pod podobnimi pogoji, ki jih postavlja IMF v okviru svojih prisojnosti dajanja plačilnobilančne pomoči prizadetim državam. Mehanizem predvideva trajno komponento v vrednosti do 60 mrd EUR in začasno komponento z ročnostjo treh let, katere vrednost bo znašala do 440 mrd EUR, države članice pa bodo vanjo prispevale proporcionalno glede na velikost deleža v ECB. Glede dopolnitve obstoječega fiskalnega okvira se je oblikovala posebna skupina pod vodstvom predsednika EU, ki naj bi pripravila predlog dopolnitve, in sicer gre za priporočila na treh področjih: preprečitev kriz, blaženje kriz in rešitev kriz. Glede preprečevanja kriz priporočila vsebujejo okrepitev preventivne dimenzije fiskalnega nadzora in okrepitev strukturnih reform s harmonizacijo proračunskega cikla v državah članicah evrskega območja (»European semester«). Na osnovi Programov stabilnosti in napovedi EK bo Svet EU identificiral glavne ekonomske izzive EU in evrskega območja ter podal strateške napotke za njihovo uresničitev, države članice pa naj bi ta priporočila upoštevale pri pripravi Programov o stabilnosti in rasti in Nacionalnih razvojnih programov. Med ostale predvidene ukrepe še spadajo nadzor nad izvajanjem strukturnih reform; uveljavitev sankcij proti članicam, ki ne bi dosegale napredka pri uveljavljanju srednjeročnih ciljev; preoblikovanje spremljanja makroekonomskih neravnovesij v strukturiran okvir nadzora, ki naj bi vključeval pregled uveljavljanja ukrepov in ga bo od sedaj izvajala Evroskupina; ter zagotavljanje večjega pomena javnega dolga in njegove vzdržnosti v okviru izvajanja postopka presežnega primanjkljaja. V okviru blaženja kriz se predvideva pospešitev sprejema kazni proti članicam, ki bodo redno kršile določila Pakta o stabilnosti in rasti; zamrznitev prejemanja sredstev iz kohezijskih skladov; oblikovanje pogojnosti pri črpanju sredstev EU proračuna (kar naj bi zagotavljalo pravočasno in učinkovito spodbudo za upoštevanje določil Pakta o stabilnosti in rasti); uporaba kohezijskih sredstev za okrepitev institucionalnih struktur in dvig učinkovitosti javne uprave. Glede reševanja kriz pa je v primeru, da bi bili ukrepi za preprečitev krize nezadostni predvidena finančna pomoč državi članici v obliki posojila. Slednje bi moralo biti podvrženo natančnim pogojem glede potrebnih politik, ki najbi imele za ciljreševanje temeljnih neravnovesij v državi članici. Nadaljnji ukrepi za reševanje kriz so še zagotovitev primerne mešanice fiskalne konsolidacije in krepitve fiskalnega upravljanja, vključno z davčno politiko; stabilizacija finančnega sektorja; ter ostale politike, potrebne za ponovno vzpostavitev makroekonomske stabilnosti in zunanje kredibilnosti. Do ključnih sprememb je prišlo tudi pri denarni politiki ECB. ECB je kot svojprispevek k reševanju krize naredila dva koraka. Prvič, odstopila je od izhodne strategije in povečala sredstva za poslovne banke1 in v sodelovanju s FED ponovno vzpostavila operacije refinanciranja v Slika 3: Donosnost do dospetja državnih obveznic 8,5 7,5 1 Izvedba 6-mesečne operacije dolgoročnejšega refinanciranja s polno dodelitvijo po obrestni meri, ki je določena kot povprečna izklicna obrestna mera v operacijah glavnega refinanciranja med trajanjem te operacije (do 12. maja je bilo dodeljenih 36 mrd EUR); izvedba rednih 3-mesečnih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (26. maja in 30. junija) v obliki avkcije s fiksno obrestno mero in polno dodelitvijo. «k 6,5 5,5 4,5 3,5 2,5 Vir: Eu tat Okvir 1: Odziv evrskega območja na grško krizo in zagotavljanje stabilnosti evra - nadaljevanje dolarjih. Drugič, neposredni odkup javnih in zasebnih dolžniških vrednostnih papirjev ob dodatni sterilizaciji, kar so obrazložili z zavezanostjo držav članic spoštovanju fiskalnih ciljev in njihovo pripravljenostjo pospešiti fiskalno konsolidacijo, kjer bi se to izkazalo za potrebno. Ti ukrepi so preprečili še večji razmah krize, a so se hkrati pojavili resni dvomi o nasprotujočih ciljih ECB politike. stopile z zelo različnim stanjem javnih financ, primanjkljaj pa bo letos največji v Združenem kraljestvu, na Irskem, v Španiji in Grčiji. Vidno se povečuje tudi javni dolg v državah članicah EU in bo v primerjavi z letom 2007 narasel za skoraj tretjino na 79,6 % BDP (evrsko območje 84,7 % BDP). Predvideno relativno povečanje javnega dolga bo največje na Irskem, v Latviji, Združenem kraljestvu, Grčiji, Španiji in na Portugalskem. Povečanje javnega dolga je problematično predvsem v tistih državah članicah, ki so že v krizo stopile z visokim javnim dolgom in imajo hkrati zelo slabe obete za gospodarsko rast, kar velja predvsem za Grčijo, kjer naj bi se javni dolg letos povzpel na 124,9 % BDP, in tudi za Portugalsko. Javni dolg ostalih zgoraj izpostavljenih držav bo kljub precejšnjemu povečanju letos ostal nižji od povprečja EU. Slika 4: Javni dolg v državah članicah EU Maja je vrednost evra v primerjavi z ameriškim dolarjem dosegla najnižjo raven v zadnjih štirih letih. Povprečni tečaj evra glede na ameriški dolar je maja znašal 1,2578 USD za 1 EUR, kar je 6,2 % manj kot aprila in 13,9 % manj kot decembra lani. Kljub zmanjševanju vrednosti evra glede na dolar v zadnjih mesecih pa je bil povprečni tečaj maja za 47,5 % višji kot junija 2001, ko je bila vrednost evra najnižja doslej. Vrednost evra se je maja znižala tudi v primerjavi z japonskim jenom (za 7,5 % na 115,99 JPY za 1 EUR), britanskim funtom (za 1,9 % na 0,8576 GBP za 1 EUR) in švicarskim frankom (za 1,1 % na 1,4179 CHF za 1 EUR). Gibanje cen nafte je maja zaznamoval močan padec cen in velika nestabilnost, saj so se gibale v razponu med 67 in 88 USD za sod. Povprečna mesečna cena nafte Brent se je maja znižala za 10,5 % na 75,94 USD/sod, izraženo v EUR pa za 3,7 % na 61,62 EUR/sod. Medletno je povprečna cena nafte, izražena v USD, višja za 32,5 %, izražena v EUR pa za 43,9 %. 60 Slika 5: Cena nafte in menjalni tečaj USD/EUR I I Vir: Eurostat, EC Spring Forecasts (maj 2010). Opomba: Razvrščene po velikosti povečanja med leti 2007 in 2010. Po daljšem obdobju zniževanja EURIBOR-a je maja prišlo do povišanja referenčne obrestne mere za evro na denarnem trgu, precej pa se je tudi zvišala obrestna mera LIBOR za medbančne depozite v ameriških dolarjih. Vrednost 3-mesečnega EURIBOR-a se je maja zvišala prvič po 18 mesecih in je v povprečju meseca znašala 0,687 %, kar je na ravni iz januarja letos. Vrednost 3-mesečnega LIBOR za medbančne depozite v ameriških dolarjih se je maja povečala za polovico in je v povprečju meseca znašala 0,449 %. Obrestne mere najpomembnejših centralnih bank ostajajo nespremenjene (ECB 1,0 %, FED 0,0 %, BoE 0,5 %). -Cena v USD (leva os) -Cena v EUR (leva os) 160 140 120 100 80 60 40 20 0 -Menjalni tečaj USD za EUR (desna os) 1,6 1,5 1,4 1,3 1,2 1,1 1,0 0,9 0,8 cp cp cp Vir: ECB, EIA, preračun UMAR 2010 2007 80 40 20 0 Gospodarska gibanja v Sloveniji Marca je po desezoniranih podatkih prišlo do povečanja vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji, ki so se z izjemo gradbeništva povečale tudi v povprečju prvega četrtletja. Marca se je po desezoniranih podatkih nadaljevala rahla rast vrednosti izvoza in uvoza blaga ter obsega proizvodnje predelovalnih dejavnosti, povečale pa so se tudi vrednosti ostalih kazalnikov, ki so se februarja vse znižale (vrednost opravljenih gradbenih del, realni skupni prihodek v trgovini na drobno in nominalni prihodek v trgovini na debelo). Medletno so bile marca vrednosti izvoza in uvoza blaga ter obsega proizvodnje predelovalnih dejavnosti precej višje kot februarja, kar je tudi posledica učinka nizke osnove. Medletno je bil marca že višji tudi realni skupni prihodek v trgovini na drobno, vrednosti ostalih treh kazalnikov pa so ostale nižje kot v enakem obdobju lanskega leta. Slika 6: Vrednost kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji - Izvoz blaga (nom.) - Vredn. opr. del v gradben. - Prihodek v gostinstvu • Ind. proiz. predeloval. dej. Sk. prihod. v trg. na drobno - Prihodek v trg. na debelo Si Vir: SURS, preračuni UMAR. Blagovna menjava se je marca po desezoniranih podatkih ponovno povečala, v prvem četrtletju letos pa je bila po petih četrtletjih upadanja medletno višja. Rast nominalnega izvoza blaga se je marca ponovno okrepila in po desezoniranih podatkih znašala 5,3 %. Po petih četrtletjih upadanja je bil v prvem letošnjem četrtletju izvoz blaga višji tudi medletno (nominalno za 7,2 %). Na to je vplival zlasti višji količinski obseg izvoza, kar je posledica okrevanja gospodarske aktivnosti v državah EU. K medletno višjemu izvozu v države EU v prvem četrtletju (10,7 %) je največ prispevala rast izvoza proizvodnje vozil in električnih naprav, znake okrevanja pa kažeta tudi izvoz proizvodnje kemikalijin kemičnih izdelkov ter izvoz proizvodnje izdelkov iz gume in plastičnih mas. Države nečlanice EU je recesija prizadela kasneje, kar je po naši oceni glavni razlog, da je bil izvoz blaga v države nečlanice v prvem četrtletju letos še vedno medletno nižji, čeprav se je ta padec precejupočasnil (-1,2 %). Nominalni uvoz blaga, ki okreva počasneje od izvoza in tudi z večjimi nihanji na mesečni ravni, se je marca ravno tako povečal (desezonirano za 2,8 %). Podobno kot izvoz je bil tudi uvoz prvič po začetku krize v prvem letošnjem četrtletju medletno višji (nominalno za 4,4 %). Tudi nominalna rast uvoza je predvsem posledica količinskih gibanj. Ocenjujemo, da je bil v prvem četrtletju ob večjem obsegu dodane vrednosti predelovalnih dejavnosti medletno višji uvoz proizvodov za vmesno porabo, uvoz blaga za široko potrošnjo in investicije pa je ostal nižji kot v enakem obdobju predhodnega leta. Slika 7: Blagovna menjava 20 15 10 5 0 -5 -10 -15 -20 -25 E3 ?§ cS cS c^ Vir: SURS, preračuni UMAR. Pogoji menjave blaga1, ki so se od prvega četrtletja leta 2009 medletno izboljševali, so bili v prvem četrtletju letos medletno nespremenjeni. Ob krepitvi globalnega povpraševanja so bile evrske cene soda nafte Brent in ostalih primarnih surovin v povprečju prvega četrtletja medletno višje, in sicer za 59,2 % oz. 21,0 %.2 Cene slovenskih industrijskih proizvajalcev na tujem trgu, ki so manj volatilne, so bile še vedno medletno nižje. Ob takšnem gibanju cen so bile izvozne in uvozne cene v prvem četrtletju letos medletno višje za 0,3 %. V prvem letošnjem četrtletju je storitvena menjava ostala nižja kot v enakem obdobju predhodnega leta. Medletni padec izvoza storitev, ki je bil v četrtem četrtletju lani še visok (-12,3 %), se je v prvem četrtletju letos precej upočasnil (-1,3 %). K rasti izvoza sta predvsem prispevala izvoz železniškega in cestnega transporta, medtem ko je izvoz potovanj medletno stagniral. Prispevek skupine ostalih storitev je bil negativen, kar je bila skoraj v celoti 1 Pogoji menjave blaga se lahko spremljajo na podlagi zunanjetrgovinske statistike in statistike nacionalnih računov, zato nastajajo razlike pri izračunu sprememb realne vrednosti blagovne menjave. Tokrat navajamo implicitne deflatorje izvoza in uvoza iz statistike nacionalnih računov, saj je tako zagotovljena primerljivost realnih gibanj v okviru izdatkovne strukture BDP. 2 Evrske cene za primarne surovine so lasten preračun dolarskih cen IMF indeksa cen primarnih surovin. Okvir2: Gospodarska rast v prvem četrtletju 2010 Realno znižanje BDP v prvem četrtletju v primerjavi s predhodnim in še nižji BDP kot v enakem obdobju lani kaže, da je bila raven gospodarske aktivnosti v prvem četrtletju letos najnižja od začetka gospodarske in finančne krize. V prvem četrtletju letos je BDP v primerjavi s predhodnim četrtletjem po podatkih SURS upadel za 0,5 %, medletno pa je bil nižji za 1,2 %. S podatkom za prvo četrtletje so bili objavljeni tudi nekoliko spremenjeni podatki o gibanju BDP med posameznimi četrtletji za nazaj, ki kažejo, da BDP z izjemo tretjega četrtletja 2009, ko se je minimalno povečal (0,1 %), že vse od četrtega četrtletja 2008 upada. S tem je bila gospodarska aktivnost v Sloveniji v prvem četrtletju letos tudi na najnižji ravni od začetka krize. Po pričakovanjih so pozitivni signali sicer že izhajali iz povečanega tujega povpraševanja, medtem ko je domača potrošnja še vedno manjša kot v enakem obdobju lani. Takšna gibanja potrjujejo pričakovanja iz Pomladanske napovedi UMAR, da bo okrevanje počasno, pri čemer nismo izključili tudi padcev v posameznih četrtletjih, in kažejo na to, da je napoved glede 0,6-odstotne gospodarske rasti v letošnjem letu, čeprav najnižja v primerjavi z napovedmi ostalih institucij, še vedno uresničljiva. Izboljšanje v mednarodnem okolju, kjer se je okrevanje v glavnih partnericah EU že začelo, je spodbudno vplivalo na slovenski izvoz, medtem ko se potrjujejo pričakovanja, da ovire za hitrejšo rast izhajajo iz domačega okolja. Slovenski izvoz je bil v prvem četrtletju realno za 4,5 % višji kot v enakem obdobju lani, kar je posledica krepitve povpraševanja po slovenskem blagu v državah EU, izvoz blaga na ostale trge pa je ostal medletno nižji, kar velja tudi za izvoz storitev. Rast uvoza je bila nekoliko nižja (3,8 %), k rasti pa je po naši oceni največ prispevala krepitev uvoza blaga za vmesno porabo v proizvodnji izvozno naravnanih predelovalnih dejavnostih, saj je bilo domače povpraševanje in z njim povezane komponente uvoza še šibko. Gospodinjstva so ohranila potrošnjo na ravni lanskega prvega četrtletja, saj ob slabih razmerah na trgu dela niso bila naklonjena povečanju trošenja. Investicijska dejavnost je bila realno za desetino nižja kot v enakem obdobju lani, pri tem so gradbene investicije pričakovano medletno upadle (-13,3 %) bolj kot investicije v stroje in opremo (-6,6 %). V gradbeništvu nekatere pozitivne znake že opažamo pri nestanovanjskih stavbah, ki je bil tudi prvi segment gradbeništva, v katerem se je v krizi aktivnost začela zniževati. Gradnja inženirskih objektov in stanovanjska gradnja pa ob velikih zalogah neprodanih stanovanj in trenutnih razmerah na trgu nepremičnin še ne kažeta znakov izboljševanja. Razlike v hitrosti okrevanja izvoznega in domačega povpraševanja se kažejo tudi na rezultatih po posameznih dejavnostih. Dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih in v prometu je bila v prvem četrtletju letos višja kot v enakem obdobju lani, kar lahko povežemo s krepitvijo izvoza blaga. S slabimi razmerami v gradbeništvu in na trgu dela pa so povezani medletni padci v dejavnostih trgovine, gostinstva, poslovnih storitev na področju arhitekturnega projektiranja in rudarstva. Z izjemo zdravstva in socialnega skrbstva se je nadaljevala rast dodane vrednosti v dejavnostih javnih storitev, ki so tudi ene redkih dejavnostih z medletno rastjo števila zaposlenih v tem obdobju. Število zaposlenih je bilo po statistiki nacionalnih računov v prvem četrtletju letos skupaj za 3,5 % nižje kot pred letom, z največjimi znižanji v dejavnostih, kjer je bil od začetka krize padec gospodarske aktivnosti največji, in sicer v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, pa tudi v rudarstvu. Slika 8: 10 8 6 # 4 2 ro 0 -2 -4 -6 -8 -10 Rast BDP Slika 9: Struktura rasti dodane vrednosti I Četrtletna rast - Medletna rast I Predelovalne dejavnosti (D) s Tržne storitve (G-K) ■ Ostalo (A,B,C,E) ■ Gradbeništvo ■ Javne storitve (L-P) a a a Vir: SURS. a a Vir: SURS. Opomba: glej seznam kratic. 8 6 4 2 0 -6 -10 posledica padca izvoza gradbenih storitev, zaradi česar je bil izvoz storitev medletno nižji. Po skromnem medletnem padcu v lanskem četrtem četrtletju (-3,1 %) je bil uvoz storitev v prvem letošnjem četrtletju medletno rahlo višji (0,3 %). K rasti uvoza je prispeval le uvoz transportnih storitev. Medletno nižja sta bila uvoz potovanj in uvoz skupine ostalih storitev. Slika 10: Storitvena menjava VO CO O^ o CD CD CD CD ^ C? C^ C^ C^ C^ Vir: BS, preračuni UMAR. Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v % 2009 III 10/ II 10 III 10/ III 09 I-III 10/ I-III 09 Izvoz1 -18,2 23,3 12,6 5,4 -blago -19,2 24,4 15,6 6,9 -storitve -14,3 18,4 -0,3 -1,3 Uvoz1 -23,0 18,1 9,3 4,1 -blago -25,9 18,3 10,4 4,8 -storitve -3,9 17,4 2,6 0,3 Industrijska proizvodnja -16,9 3,92 6,63 -0,43 -v predelovalnih dejavnostih -18,1 4,72 7,43 0,33 Gradbeništvo-vrednost opravljenih gradbenih del -21,0 4,12 -19,73 -18,93 Trgovina-skupni realni prihodek v trgovini na drobno -12,8 3,62 1,53 -1,83 Gostinstvo-skupni realni prihodek v gostinstvu -11,3 -0,72 -0,93 -1,73 Viri: BS, SURS, preračuni UMAR. Opombe: 1plačilnobilančna statistika, 2desezonirani podatki, 3delovnim prilagojeni podatki. dnem Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je marca znova okrepil in v prvem četrtletju tudi rahlo presegel obseg iz enakega četrtletja lani. V prvem četrtletju se je proizvodna aktivnost ob januarskem skrčenju rahlo povišala glede na predhodno četrtletje (višja za 0,5 %, desezonirano), s čimer se je nadaljevala šibka in postopna krepitev iz druge polovice preteklega leta. Raven iz enakega obdobja predhodnega leta pa je prvič od zadnjega četrtletja 2008 rahlo presegla (za 0,3 %, delovnim dnem prilagojeno). Proizvodna aktivnost v povprečju EU-27 je ob močnejši okrepitvi kot v Sloveniji v prvem četrtletju (za 3,2 %, desezonirano) tudi presegla raven iz enakega četrtletja lani (za 4,2 % delovnim dnem prilagojeno). Tudi v naših največjih trgovinskih partnericah iz evrskega območja (Nemčija, Francija in Italija) je obseg proizvodnje presegel ravni iz enakega obdobja lani, kar je pozitivno prispevalo k obsegu proizvodnje bolj izvozno usmerjenih predelovalnih dejavnosti v Sloveniji. Slika 11: Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti IMedietna -Desezonirana medčetrtietna 12 8 4 0 -4 -12 -16 -20 -24 -28 Ed ^ ^ ^ ^ o a a a a Vir: SURS, preračuni UMAR. Ob krepitvi tujega povpraševanja so vrednosti tekočih kazalnikov večine izvozno usmerjenih panog v prvem četrtletju presegle ravni iz enakega obdobja lani, zaradi šibkejšega domačega povpraševanja pa vrednosti kazalnikov pretežno na domači trg usmerjenih panog ostajajo medletno nižje. Prihodki od prodaje na tujem trgu so se tudi v prvem četrtletju okrepili (za 3,1 %, desezonirano) in presegli raven iz enakega obdobja lani. V primerjavi s prvim četrtletjem 2009 so bila višja tudi nova naročila s tujega trga (za 16,9 %), manj pa so se povečala naročila z domačega trga (za 3,0 %). Prihodki od prodaje na domačem trgu, ki so se okrepili za 1,3 % (desezonirano), so bili medletno še vedno nižji. Sicer se je padanje proizvodnje vseh predvsem na domači trg usmerjenih panog v prvem četrtletju umirilo (lesna industrija je obseg proizvodnje povečala), v povprečju bolj izvozno usmerjenih panog pa je bila proizvodnja medletno višja. Med temi so bili padci proizvodnje manjši v tehnološko manj zahtevnih panogah, kjer je bilo zmanjšanje proizvodnje lani med največjimi. V preostalih tehnološko manjzahtevnih in v večini tehnološko bolj zahtevnih panog je bil obseg proizvodnje medletno večji. Ravni iz prvega četrtletja lani so najbolj presegle proizvodnja vozil in plovil ter proizvodnja IKT in električnih naprav, kjer je bil obseg proizvodnje medletno večji že v zadnjem četrtletju lani. Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih se je maja znova izboljšal, k čemur so prispevali boljši obeti za prihodnje Slika 12: Prihodki od prodaje in obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti ■ Q4 09/Q4 08 ■ Q1 10/Q1 09 Obseg proizvodnje po izvozni usmerjenosti Domači Evrsko Območje Izrazito Zmerno Predvsem trg območje tujih izvozno izvozno na domači valut usmerjene usmerjene trg usmerjene Vir: SURS, preračuni UMAR. mesece. Kazalniki stanj še vedno zaostajajo za dolgoletnimi povprečnimi vrednostmi, kazalniki pričakovanj pa so se maja močno izboljšali in jih večinoma presegli (izjema ostaja kazalnik pričakovanega zaposlovanja). Najbolj sta se izboljšala kazalnika pričakovanega izvoza in skupnega povpraševanja, ki sta prispevala k izboljšanju kazalnika pričakovanega povpraševanja. Kljub pričakovani krepitvi proizvodnega obsega pa večina anketiranih podjetij še naprejpričakuje zmanjševanje števila zaposlenih. V prvem četrtletju je bilo število zaposlenih medletno manjše za slabo desetino (za 9,3 %), najbolj v predvsem na domači trg usmerjenih dejavnostih (za 13,0 %). V izvozno usmerjenih panogah pa se je medletno zmanjševanje števila zaposlenih v primerjavi s četrtletjem prejbolj umirilo (z 11,2 % na 7,6 %). Slika 13: Kazalniki pričakovanj poslovnih tendenc v predelovalnih dejavnostih - Pričakovana proizvodnja - Pričakovane cene Pričakovano zaposlovanje Pričakovan izvoz - Pričakovano skupno povpraševanje IL 20 10 0 -10 is -20 i^-30 12 -40 -50 -60 Gradbena aktivnost se je marca okrepila, v povprečju prvega četrtletja pa se je ponovno znižala in je bila še vedno precej nižja kot v enakem obdobju lani. Po desezoniranih podatkih je bila vrednost opravljenih gradbenih del marca za 4,1 % višja kot februarja, glede na lanski marec pa je bila vrednost del nižja za 19,7 %. V prvem četrtletju skupaj je bila aktivnost v primerjavi z enakim obdobjem lani nižja za 18,9 %, kar je podoben padec kot v predhodnih štirih četrtletjih. Medletno je bil upad aktivnosti največji v gradnji stanovanj(-37,2 %)3, kar je povezano z zalogami neprodanih stanovanj oz. razmerami na trgu nepremičnin. Poglobil se je upad v gradnji inženirskih objektov (-29,3 %), v gradnji nestanovanjskih stavb pa je Slika 14: Vrednost opravljenih gradbenih del -Gradbeništvo -SKUPAJ • Stanovanjske stavbe ■ Gradbeni inženirski objekti - Stavbe -skupaj - Nestanovanjske stavbe O O O Vir: SURS, preračuni UMAR. Slika 15: Površina stavb, predvidena z gradbenimi dovoljenji ■ Nestanovanjske stavbe ■ Stanovanjske stavbe 1.000.000 900.000 800.000 700.000 600.000 E ^ 500.000 400.000 300.000 200.000 100.000 0 a a a Vir: SURS, preračuni UMAR. Vir: SURS. 3 Pri interpretaciji podatka o vrednosti del v stanovanjski gradnji je treba opozoriti, da v te podatke niso vključena manjša podjetja, ki po naših ocenah večji del svoje aktivnosti opravijo v gradnji stanovanjskih stavb. 40 30 bila v prvem četrtletju aktivnost medletno že višja (6,9 %). Gradnja nestanovanjskih stavb je bil sicer prvi segment gradbeništva, v katerem se je v krizi aktivnost začela zniževati. V prvem četrtletju 2010 se je z izdanimi gradbenimi dovoljenji predvidena površina stavb nadalje znižala. Glede na enako obdobje predhodnega leta je bila nižja za 10,1 %. Okvir 3: Trg nepremičnin V prvem četrtletju 2010 je število evidentiranih tržnih prodaj stanovanj po dveh četrtletjih rasti, občutno padlo. Podatek o padcu prodaje stanovanj izhaja iz podatkov za rabljena stanovanja, ki jih spremlja GURS in iz podatkov za novozgrajena stanovanja, ki jih anketno spremlja SURS. Medletno je bilo število transakcij sicer v obeh primerih višje, kar je predvsem posledica nizke osnove v letu 2009, ko je bil padec najgloblji. Vendar je ta raven transakcij za rabljena stanovanja še zmeraj za 39 % nižja od najvišje dosežene ravni v času konjunkture, pri novozgrajenih pa je ta raven skoraj za polovico nižja od vrha v tretjem četrtletju 2007. Število prodaj je padlo tudi pri vseh drugih vrstah nepremičnin, z izjemo lokalov. Čeprav je trg nepremičnin začel kazati prva znamenja oživljanja, se ponovno potrjuje, da trg ostaja šibak in nestabilen. Cene prodanih rabljenih stanovanj in tudi cene novozgrajenih stanovanj so v prvem četrtletju 2010 ostale skoraj nespremenjene. Cene vztrajajo približno na ravni, ki je bila dosežena po občutnem padcu v prvem četrtletju 2009 in ki je približno tudi raven z začetka njihovega spremljanja v prvem četrtletju 2007. Glede na najvišjo doseženo raven cen so cene rabljenih stanovanj nižje za 6 %, cene novozgrajenih pa za 16 %. Signali o cenovnih gibanjih drugih vrst nepremičnin so mešani, bistvenih sprememb na trgu pa še ni opaziti. Slika 16: Gibanje cen rabljenih in novozgrajenih stanovanj ter transakcij stanovanj -Cene SURS rabljena ----Cene SURS nova -Cene GURS ----Evid. transakcije GURS ---------Transakcije novih 130 120 110 100 o CD IT 90 r-v o o 80 cS 70 ■Ö ^^ 60 50 40 30 E3 ^ a a Vir: SURS, GURS, preračuni UMAR. Skupna predvidena površina stanovanjskih stavb je bila nižja za 8,7 %, površina nestanovanjskih pa za 12,5 %. Pri nestanovanjskih stavbah se je nadaljevalo zniževanje skupne površine trgovskih stavb, drugo četrtletje zapored pa je bila večja površina industrijskih stavb, kar kaže na krepitev poslovnih investicij. Proizvodnja električne energije je bila aprila medletno višja za tretjino, poraba pa za 14,2 %. Proizvodnja je bila medletno kar za 33,1 % višja, in sicer zaradi lanskega aprilskega rednega remonta jedrske elektrarne. Proizvodnja hidroelektrarn je bila skoraj za polovico nižja kot aprila lani (45,3 %), proizvodnja termoelektrarn pa je bila le malo višja (2,6 %). Poraba električne energije že četrti mesec zapored beleži medletno rast in se je do aprila okrepila na 14,2 % (tudi zaradi nizke osnove). Dobro tretjino povišanja porabe je prispevala za 46,7 % višja poraba neposrednih odjemalcev (kovinska industrija), skoraj dve tretjini pa ves ostali odjem elektrike, ki je bil višji za 10,9 %. Če v izračunu ne upoštevamo polovice proizvodnje nuklearke, ki gre na Hrvaško, smo aprila neto uvozili elektriko v višini 6,4 % porabe. Slika 17: Proizvodnja in poraba elektrike ^hNEK (50 ^HHE - Poraba 1200 1100 1000 900 800 : 700 ü 600 500 400 300 200 100 0 Vir: ELES; preračun UMAR. Skupni realni prihodek v trgovini na drobno in trgovini z motornimi vozili4 se je po februarskemu zmanjšanju marca povečal (desezonirano), v prvem četrtletju skupaj pa se je medletni upad zaradi marčevske rasti umiril na 1,6 %. Skupni prihodek v trgovini na drobno in trgovini z motornimi vozili je bil marca prvič po decembru 2008 medletno višji, kar je bila predvsem posledica višjega prihodka v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili zaradi izboljšane prodaje osebnih avtov (število prvih registracij osebnih motornih vozil je bilo večje za 9,0 %, od tega prodaja fizičnim osebam za 5,8 %)5. Prav tako se je marca 4 Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in popravila le-teh (47+45). 5 Število skupnih prvih registracij osebnih motornih vozil je bilo aprila medletno večje za 10,4 % (fizične osebe za 1,1 %). nadaljevalo umirjanje medletnega upada v trgovini na drobno6, in sicer tako v trgovini z motornimi gorivi kot tudi v trgovini z neživili, medtem ko je bil prihodek v trgovini z živili, pijačami in tobakom prvič letos medletno višji. Podobna gibanja kot marca smo medletno zabeležili tudi v povprečju prvega četrtletja. Tako je prihodek v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili presegel raven izpred leta dni, v trgovini na drobno pa se je upad prihodka medletno umiril v vseh večjih panogah, največji (skoraj desetino) pa je bil ponovno v prodaji motornih goriv. V nekaterih panogah trgovine na drobno smo zabeležili že medletno rast (v spec. prodajalnah z živili, pijačo in tobačnimi izdelki ter v spec. prodajalnah s tekstilom, oblačili, obutvijo in usnjenimi proizvodi). Do poslabšanja pa je prišlo v spec. prodajalnah s farmacevtskimi, medicinskimi, kozmetičnimi in toaletnimi izdelki, kjer je bil prihodek v prvem četrtletju medletno nižji prvič po letu 20017. Slika 18: Prihodek v trgovini na drobno in trgovini z motornimi vozili in popravili le-teh - Trgovina na drobno -skupaj ■ Motorna goriva ■ Živila, pijače, tob. izd. ■ Neživila - Mot. vozila, kolesa, rez. deli in opr. 50 40 30 10 neetld 0 e ^-10 -20 -30 -40 a a a Vir. SURS, preračuni UMAR. Nominalniprihodek v trgovini nadebelo sejepozmanjšanju februarja marca občutneje povečal (desezonirano), kar je poleg učinka lanske nizke osnove vplivalo na precejšnjo umiritev medletnega upada prihodka v prvem četrtletju. Marčevsko povečanje nominalnega prihodka v trgovini na debelo (3,9 % desezonirano) je po naši oceni povezano tudi s povečanjem vrednosti opravljenih del v gradbeništvu. Marca je prihodek za 1,0 % zaostajal za ravnjo izpred leta dni, kar je za 12 o. t. manjši medletni padec kot mesec prej. V prvem četrtletju skupaj pa je bil glede na enako lansko obdobje nižji za 8,3 %. Realni prihodek v gostinstvu se je marca zmanjšal (desezonirano), zaradi nizke lanske osnove pa se je v prvem četrtletju še nadalje zmanjšal njegov medletni padec. V prvem letošnjem četrtletju je bil tako prihodek gostinstva po popravljenih podatkih medletno realno za 1,7 % nižji. Slika 19: Turistične prenočitve in prihodek v gostinstvu I Prihodek v gostinstvu Prenočitve turistov skupaj Prenočitve -tuji 12 9 6 3 (U != 0 TD OJ =5 -3 -6 Vir. SURS, preračuni UMAR. Desezonirana vrednost kazalnika gospodarske klime se je maja ponovno povečala. Povečale so se vrednosti kazalnikov v vseh dejavnostih, z izjemo trgovine na drobno, kjer je vrednost ostala nespremenjena. Povečala se je tudi vrednost kazalnika v gradbeništvu, ki pa vseeno ostaja na izredno nizki ravni. Slika 20: Poslovne tendence -Gospodarska klima -Trg. na drobno -Storitvene dej. -----Predelovalne dej. -----Potrošniki -Gradbeništvo 20 10 0 -10 -20 -30 -40 -50 Vir: SURS. 6 Po začasnih podatkih, ki niso na voljo za vse panoge trgovine na drobno in trgovine z motornimi vozili, poleg tega pa je v zadnjih mesecih prihajalo do občutnejših razlik do končnih podatkov, je bil prihodek v trgovini na drobno aprila za 2,3 % manjši kot aprila lani. 7 Izjema je bilo še drugo četrtletje leta 2007. 15 Trg dela Število formalno delovno aktivnih po statističnem registru se je tudi marca ohranilo na podobni ravni kot predhodni mesec. V primerjavi s februarjem se je število delovno aktivnih povečalo za 864 oseb (desezonirano za 0,2 %), medletna stopnja upada pa se je znižala na 3,4 %. Povečalo se je število zaposlenih pri pravnih osebah (za 1.127 oz. Slika 21: Formalno delovno aktivni po področjih dejavnosti 4 2 Vir: SURS, preračuni UMAR. Tabela 4: Delovno aktivni po področjih dejavnosti 0,2 %), število samozaposlenih pa se je zmanjšalo (za 0,4 %). Nadaljuje se upadanje zaposlenosti v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu, trgovini, prometu ter v finančnih in zavarovalnih dejavnostih, po drugi strani pa se nadaljuje rast zaposlenosti v strokovnih, znanstvenih in tehničnih ter drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih in v javnih storitvah. Povprečno število delovno aktivnih je bilo v prvem četrtletju 2010 medletno nižje za 3,8 %.Število potreb po delavcih se je aprila zopet povečalo in bilo prvič po oktobru 2008 višje kot pred letom dni (za 21,4 %). Povečalo se je tudi število realiziranih novih zaposlitev, ki pa je ostalo medletno nižje (za 10,7 %). Število veljavnih dovoljenj za tujce se je zmanjšalo tudi aprila (za 0,9 %) najbolj ponovno v gradbeništvu (za 699). Po statističnem registru je bilo konec marca v Sloveniji zaposlenih 60.157 tujcev, kar je 7,1 % manj kot pred enim letom. Število registriranih brezposelnih se je tudi aprila gibalo nekaj pod 100.000. Po marčevskem zmanjšanju se je aprila povečalo na 99.316, ponovno se je povečala tudi desezonirana stopnja rasti (na 0,6 %). Na novo je bilo prijavljenih 7.122 oseb, od tega 5.745, ker so izgubile delo, kar je približno enako število kot marca in februarja in za slabo četrtino več kot aprila lani. Po drugi strani je delo dobilo 3.907 brezposelnih, kar je manj kot marca in februarja, a za 6,2 % več kot aprila lani. Iz drugih razlogov se je število registriranih brezposelnih zmanjšalo še za 2.354. Stopnja registrirane brezposelnosti je bila marca nekoliko nižja kot februarja in je znašala 10,6 %. Število brezposelnih pa se je maja rahlo zmanjšalo, in sicer na 98.401, kar je 1,8 % več kot decembra in 16,4 % več kot maja lani. Število v 1.000 Stopnje rasti, v % 2009 III 09 II 10 III 10 2009/ 2008 III 10/ II 10 III 10/ III 09 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 37,9 37,8 31,9 31,9 -4,5 -0,1 -15,8 B Rudarstvo 3,3 3,4 3,0 3,0 -7,5 -0,2 -11,0 C Predelovalne dejavnosti 199,8 207,0 189,9 190,0 -10,1 0,1 -8,2 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 7,9 7,9 8,0 8,0 2,9 0,2 2,1 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 9,0 9,0 9,0 9,1 2,3 1,1 2,2 F Gradbeništvo 86,8 87,5 80,7 80,5 -1,3 -0,3 -8,0 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 114,6 115,7 112,8 112,9 -1,0 0,1 -2,4 H Promet in skladiščenje 49,8 50,4 48,3 48,2 -2,8 -0,2 -4,3 I Gostinstvo 34,0 33,8 33,6 33,6 0,6 -0,1 -0,9 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 22,5 22,5 22,4 22,5 2,8 0,0 -0,2 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 24,5 24,7 24,1 24,1 1,0 -0,1 -2,2 L Poslovanje z nepremičninami 4,4 4,3 4,3 4,3 4,7 -0,2 0,5 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 44,8 44,2 45,9 46,1 4,6 0,4 4,4 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 25,6 25,3 26,0 26,0 -1,7 0,3 3,1 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 51,5 51,3 51,8 52,0 1,1 0,3 1,4 P Izobraževanje 61,7 61,7 63,3 63,5 2,8 0,4 3,0 Q Zdravstvo in socialno varstvo 52,1 52,0 52,6 52,8 2,1 0,4 1,5 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 14,1 14,1 14,3 14,3 1,8 0,5 1,8 S Druge dejavnosti 13,3 13,1 13,4 13,5 3,7 0,4 2,6 T Dejavnost gospodinjstev z zaposl. hišnim osebjem, proizvodnja za lastno rabo 0,5 0,5 0,5 0,5 7,0 3,1 1,5 Vir: SURS, preračuni UMAR. Slika 22: Izgubili delo in brezposelni, ki so dobili delo 10 8 6 cB 4 2 0 -2 -4 -;-;-;-;-;-;-;-;-;-;-r -Izgubili delo 2010 -Dobili delo 2010 \ ----Izgubili delo 2009 ----Dobili delo 2009 \ ---------Izgubili delo 2008 .........Dobili delo 2008 Vir: ZRSZ, preračuni UMAR. Število delovno aktivnih po anketi o delovni sili se še zmanjšuje, število anketno brezposelnih pa povečuje. Število delovno aktivnih po anketi se je v prvem četrtletju 2010 v primerjavi s predhodnim četrtletjem zmanjšalo za 0,3 % (desezonirano), v primerjavi z enakim četrtletjem 2009 pa je večje za 0,3 %. Večji četrtletni padec števila delovno aktivnih po anketi v primerjavi s formalno delovno aktivnimi kaže na to, da se je v prvem četrtletju 2010 nekoliko zmanjšal obseg neformalnih oblik dela. Število delovno aktivnih po anketi vključuje poleg zaposlenih in samozaposlenih tudi različne neformalne oblike delovne aktivnosti, kot so občasno delo, neplačano delo pomagajočih družinskih članov in podobno. Po drugi strani se je število brezposelnih po anketi o delovni sili povečalo na 74 tisoč, kar je 6,3 % (desezonirano) več kot v preteklem četrtletju in 34,5 % več kot v enakem četrtletju 2009. Stopnja anketne brezposelnosti se je povečala na 7,1 %, kar je 0,7 o. t. več kot v preteklem četrtletju in 1,7 o. t. več kot v enakem četrtletju 2009. Pri tem se Slika 23: Stopnje anketne brezposelnosti -SKUPAJ ---------moški ----ženske 9 je povečala predvsem stopnja anketne brezposelnosti moških (na 7,4 %), ki je ponovno višja od stopnje anketne brezposelnosti žensk (6,9 %) Tabela 3: Kazalniki gibanj na trgu dela v % 2009 III 10/ II 10 III 10/ III 09 I-III 10/ I-III 09 Aktivno prebivalstvo 0,2 0,0 -1,0 -1,1 Formalno delovno aktivni -2,4 0,1 -3,4 -3,8 Zaposleni v podjetjih in organizacijah ter pri fizičnih osebah -2,5 0,2 -3,3 -3,8 Registrirani brezposelni 36,6 -0,9 24,1 29,2 Povprečna nominalna bruto plača 3,4 4,7 5,2 3,7 -zasebni sektor 1,8 6,9 7,5 5,0 -javni sektor 6,5 -0,2 -1,2 -0,6 2009 III 09 II 10 III 10 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %) 9,1 8,2 10,7 10,6 Povprečna nominalna bruto plača (v EUR) 1.438,96 1.381,87 1.431,45 1.499,23 Zasebni sektor (v EUR) 1.338,77 1.271,42 1.329,72 1.421,25 Javni sektor (v EUR) 1.749,82 1.733,31 1.734,17 1.729,97 Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. Visoka rast povprečne plače marca je bila posledica visoke rasti plač v zasebnem sektorju, skupna povprečna plača pa se je okrepila tudi medletno. Povprečna bruto plača na zaposlenega v zasebnem sektorju se marca vedno zviša, delno zaradi večjega števila delovnih dni, delno pa zaradi izplačil za ugotovljeno poslovno uspešnost in opravljene nadure v preteklem letu, ki se običajno izplačujejo v tem mesecu. Letos je k opazno višji rasti bruto plače sektorja (6,9 %, lani 4,0 %, predlani 3,2 %) prispeval tudi dvig minimalne plače8. V prvem četrtletju je znašala medletna Slika 24: Nominalna bruto plača na zaposlenega a a a Vir: SURS, preračuni UMAR. a a a Vir: SURS, preračuni UMAR. 8 Na 734,15 EUR oz. v primeru oteženega poslovanja na prehodni znesek 654,69 EUR. 12 14 12 10 8 8 6 7 4 6 2 5 0 4 rast skupne bruto plače 3,7 %, kar je 1,8 o. t. manj kot v enakem obdobju lani,9 pri tem pa je bila rast plač v zasebnem sektorju ob prisotnosti učinka osnove višja od primerljive rasti v javnem sektorju. V zasebnem sektorju sta se zaradi večjega števila delovnih dni ter izplačil za poslovno uspešnost in opravljene nadure v preteklem letu marca pričakovano precej okrepili mesečna in medletna rast povprečne plače. Letos je imel marec štiri delovne dni več v primerjavi s predhodnim mesecem. Marca pa se običajno tudi plačajo opravljene nadure za preteklo leto in izplačila za poslovno uspešnost. Letos so ta zaostala izplačila po naši oceni k 6,9-odstotni rasti bruto plače v zasebnem sektorju prispevala 1,8 o. t. oz. dobro četrtino rasti. Povprečna bruto plača se je tako zvišala v vseh dejavnostih sektorja, najbolj v predelovalnih dejavnostih (11,2 %).10 Ob še vedno prisotnem učinku osnove in učinku sprememb v strukturi zaposlenih se je medletna rast plač v zasebnem sektorju marca povzpela na 7,5 %, v prvem četrtletju skupaj pa na 5,0 % (lani 2,8 %). Najvišjo rast so zabeležili v industriji (B-E; 9,6 %), kjer sta učinka osnove in sprememb v strukturi zaposlenih najvišja, njima pa se je pridružil še vpliv rahle krepitve obsega nadurnega dela in dvig minimalne plače. Najnižja pa je bila rast v poslovnih storitvah (J-N,S; 1,3 %). Slika 25: Bruto plače v zasebnem sektorju ■ Industrija in gradbeništvo (B-F) - Proizv. storitve (G-I) - Posl. storitve (J-N;S) a a a Vir: SURS, preračuni UMAR. Z marčnimi plačami so se prvič izplačale minimalne plače po novem zakonu o minimalni plači, s tem pa se je bistveno zvišalo število njenih prejemnikov. Zakonski znesek minimalne bruto plače v višini 734,15 EUR, ki je za 22,9 % višji od zneska pred uveljavitvijo zakona, je po podatkih AJPES-a prejelo 43.323 zaposlenih oseb pri 9 Zaradi učinka osnove v zasebnem hitrejša za dobri 2 o. t., v javnem pa počasnejša za več kot 12 o. t. Skoraj 3 o. t. je k tej rasti prispevala izjemno visoka in odstopajoča (kar 92,3-odstotna) rast v oddelku proizvodnje farmacevtskih surovin in preparatov. pravnih osebah (v povprečju lanskega leta 19.030). Delež prejemnikov v odstotku zaposlenih se je tako povečal s 3,0 % v letu 2009 na 7,0 %.11 Število prejemnikov se je najbolj zvišalo v dejavnosti trgovine (z manj kot 2.000 na več kot 8.000) in predelovalnih dejavnostih (z dobrih 6.000 na več kot 11.000). Posledično je v porazdelitvi prejemnikov minimalne plače po novem na drugem mestu dejavnost trgovine (19,0 %, lani 10,2 %) prehitela druge raznovrstne dejavnosti (14,8 %, lani 21,2 %), največ prejemnikov pa je še vedno v predelovalnih dejavnostih (marca 26,6 %, lani 35,0 %). Slika 26: Število zaposlenih z minimalno plačo pred uvedbo Zakona o minimalni plači in po njej 9000 8000 7000 6000 5000 4000 3000 2000 1000 0 11.519 -t........f.......r.......r.......f.......r.......r......t.......r.......r.......r......r i[ •r.......f.......r.......r......t.......r.......r.......r- iL C G N F I M P Q H O S J K L R A E D B Vir: SURS, preračuni UMAR. V javnem sektorju se je povprečna plača marca še nekoliko znižala, medletna rast pa je bila negativna. V javnem sektorju se je glede na predhodni mesec povprečna bruto plača tretjič zapored znižala12 (-0,2 %), njena medletna rast pa se vse od novembra giblje na zelo nizki ravni (marca -1,2 %). V prvem četrtletju skupaj je bila povprečna plača v javnem sektorju medletno nižja (-0,6 %; lani 12,0 %). Tako nizka rast je posledica Dogovora o ukrepih na področju plač v javnem sektorju za obdobje december 2009-november 2011. Lani ni prišlo do julijske uskladitve plač z inflacijo, z lanskim aprilom je bilo začasno prekinjeno izplačevanje delovne uspešnosti, preložena pa so bila tudi izplačila ostalih dveh četrtin sredstev za odpravo plačnih nesorazmerij, od katerih bi bila po predhodnem dogovoru tretja četrtina realizirana septembra lani13. Pri tem so skromno pozitivno rast beležili v rekreacijskih in kulturnih dejavnostih (0,7 %) ter izobraževanju (0,2 %), nižja kot pred letom dni pa je bila 11 Po podatkih Eurostata imajo med državami EU večji delež prejemnikov Madžarska (8,0 %), Romunija (9,7 %), Litva (10,3 %), Luksemburg (11,0 %), Latvija (12 %), Bolgarija (16 %) in Francija (16,8 %). Key figures on Europe 2007/2008, podatki so za leto 2005. 12 Znižala se je v javni upravi (-1,6 %) in zdravstvu (-0,3 %), nekoliko zvišala pa v izobraževanju (0,7 %) ter rekreacijskih in kulturnih dejavnostih (1,1 %). 13 Aneks št. 1 in Aneks št. 2 h Kolektivni pogodbi za javni sektor, U.L. št. 23/2009 in U.L. št. 91/2009. 2009 mar.10 povprečna bruto plača v zdravstvu in socialnem varstvu (-0,4 %) ter javni upravi (-1,9 %). Slika 27: Bruto plače v javnem sektorju -----Javna uprava -Izobraževanje -Zdravstvo in soc.varstvo -----Kulturne, razv.in rekr.dej. 25 20 12 E 10 E 5 a a a Vir: SURS, preračuni UMAR. Cene Medletna inflacija je bila maja nekoliko nižja. Ob 0,4-odstotnem mesečnem zvišanju cen se je medletna inflacija z 2,3 % aprila znižala na 2,1 % maja. V prvih petih mesecih letos so se cene življenjskih potrebščin povišale za 2,1 %, kar je za 0,3 o. t. več kot v enakem obdobju lani. Po prvih podatkih Eurostata je medletna inflacija v evrskem območju maja znašala 1,6 % (aprila 1,5 %). V prvih petih mesecih letos so se cene življenjskih potrebščin povišale za 2,1 %, kar je 0,3 o. t. več kot v enakem obdobju lanskega leta. Naraščanje cen v letošnjem letu je v največji meri posledica naraščajočih cen nafte in upadanja vrednosti evra glede na ameriški dolar. Cena nafte v dolarjih se je v tem obdobju povišala za slabih 3 %, izražena v evrih pa zaradi upadanja vrednosti evra za dobrih 17 %. To se je odrazilo v višjih cenah tekočih goriv za prevoz in ogrevanje, ki so po naši oceni k inflaciji prispevale med 0,7 in 0,8 o. t. Poleg tekočih goriv sta se v tem obdobju pri nas podražila tudi zemeljski plin in daljinska energija za ogrevanje, ki z odlogom sledita gibanju cen nafte. Na inflacijo je vplival tudi dvig trošarin na tobačne izdelke aprila in povišanje cen potniških železniških prevozov marca, predvideno v Načrtu reguliranih cen. Ostala cenovna gibanja v prvih petih mesecih so bila, z izjemo rasti cen komunalnih storitev, ki relativno hitro rastejo že od avgusta lani, ko je vlada nadzor nad oblikovanjem teh cen prenesla na lokalno raven, in cen obleke in obutve, ki so se aprila povišale bolj kot smo pričakovali (in posledično tudi inflacija), pričakovano umirjena, skladno z relativno šibko gospodarsko aktivnostjo in povpraševanjem. Rast cen življenjskih potrebščin pri nas je bila v prvih štirih mesecih višja kot v povprečju evrskega območja. V povprečju evrskega območja so se cene v tem obdobju povišale za 0,9 %, kar je 0,5 o. t. več kot v enakem obdobju lani, Tabela 5: Razčlenitev HICP na podskupine - prvi štirje meseci leta 2010 Evrsko območje Slovenija kum % utež % prispevek v o.t. kum % utež % prispevek v o.t. Skupaj HICP 0,9 100,0 0,9 1,8 100,0 1,8 Blago 1,6 58,0 0,9 2,3 66,2 1,5 Predelana hrana, alkohol in tobak 0,2 11,9 0,0 2,1 14,8 0,3 Nepredelana hrana 2,9 7,3 0,2 3,8 6,9 0,3 Neenergetsko industrijsko blago 0,1 29,3 0,0 0,0 30,7 0,0 Energenti 6,6 9,6 0,6 7,3 13,9 1,0 Električna energija za gospodinjstva 0,5 2,4 0,0 4,3 2,6 0,1 Zemeljski plin 3,6 1,5 0,1 10,4 0,8 0,1 Tekoča goriva za ogrevanje 16,2 0,8 0,1 16,6 1,5 0,2 Trda goriva 0,0 0,1 0,0 -0,4 1,0 0,0 Daljinska energija -2,1 0,5 0,0 8,9 0,8 0,1 Goriva in maziva 10,2 4,3 0,4 7,0 7,2 0,5 Storitve 0,1 42,0 0,0 1,0 33,8 0,3 Storitve - stanovanje 0,8 10,2 0,1 4,1 2,7 0,1 Storitve - transport 0,8 6,6 0,1 0,8 5,2 0,0 Storitve - komunikacije 0,1 3,3 0,0 1,0 3,4 0,0 Storitve - rekreacija, popravila, osebna nega -1,0 14,8 -0,1 0,6 14,3 0,1 Storitve - ostale storitve 0,5 7,1 0,0 1,0 8,1 0,1 HICP brez energije in nepredelane hrane 0,0 83,1 0,0 0,7 79,3 0,6 Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: Klasifikacija ECB. 15 0 vendar za 0,9 o. t. manj kot v Sloveniji. Ključne razlike med inflacijo pri nas in na ravni celotnega evrskega območja so strukturne narave, saj je utež, ki jo tekoča goriva za prevoz in ogrevanje zavzemajo v indeksu cen življenjskih potrebščin, pri nas večja kot v povprečju evrskega območja, kar je odraz relativno večjega deleža izdatkov, ki ga za tekoča goriva namenja povprečno slovensko gospodinjstvo v primerjavi s povprečnim gospodinjstvom v evrskem območju. Tako je ob nekoliko višji rasti teh cen v evrskem območju v obravnavanem obdobju prispevek k inflaciji (HICP) pri nas znašal približno 0,8 o. t., v evrskem območju pa približno 0,6 o. t. Nekoliko bolj kot v evrskem območju so pri nas tudi zaradi hitre rasti cen komunalnih storitev v tem obdobju porasle cene storitev, zaradi povišanih trošarin pa so se pri nas bolj povišale tudi cene tobačnih izdelkov. Slika 28: Inflacija v evrskem območju v prvih štirih mesecih letos - HICP 3,5 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 -0,5 Slika 29: Rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih s ej z m LL < CL u Vir: Eurostat. Medletna rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih se je aprila nadalje povišala. Medletna rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih na domačem trgu, ki je februarja letos po devetih mesecih upadanja postala pozitivna, se je z 0,5 % marca zvišala na 1,0 % aprila. Ključni razlogi so še naprej v gibanju cen v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov in v proizvodnji živil, ki v veliki meri sledi gibanju teh cen v mednarodnem okolju. Cene v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov so bile aprila medletno zaradi višjih cen surovin višje za 5,0 %, medletni upad cen v proizvodnji živil pa se je znižal na 0,1 %. V prvem letošnjem četrtletju se je predvsem pod vplivom padanja tečaja evra cenovna konkurenčnost izboljšala, izboljšanje pa je bilo v Sloveniji manj izrazito kot v večini drugih članic evrskega območja. Merjeno z HICP14 je bil v prvem četrtletju letos v primerjavi z zadnjim četrtletjem lani padec realnega efektivnega tečaja v Sloveniji 1,4-odstoten, v primerjavi s prvim četrtletjem lani pa 0,5-odstoten, kar je manj kot v večini preostalih članic -PPI (domači trg) - OSKRBA Z EL.ENERGIJO,PLINOM IN PARO - PREDELOVALNE DEJAVNOSTI Prz. kovin in prz. kovinskih izd.,rz. strojev in naprav 15 10 0 -5 -10 -15 -20 ----Prz. živil; pijač; tobačnih izd. ---- , \ A T- V_____ -----/ \ .------ j \ \ / L.. _ ..i.. .......... '•"•s ... s. 'V T \ __/t » ...................?..................?..... - - CO CO CO c^ c^ c^ c^ 0 0 0 0 0 0 0 0 0 £ :> O C £ :> O C £ Vir: SURS. evrskega območja.15 Ker je delež menjave Slovenije na evrskem območju, kjer skupna valuta tečajna tveganja eliminira, nadpovprečno velik, je Slovenija relativno manj občutljiva na nihanja tečaja evra. Učinki padca evra na padec nominalnega efektivnega tečaja so zato v Sloveniji relativno manjši kot v večini preostalih članic evrskega območja in nasprotno.16 Medletno so bile razlike tudi posledica gibanja relativnih cen življenjskih potrebščin17, ki so v Sloveniji v prvem četrtletju rahlo porastle, v drugih članicah evrskega območja pa večinoma padle. Slika 30: Realni efektivni tečaji nekaterih članic evro območja, deflacionirani s HICP v obdobju 1999-2009 Avstrija Grčija -Nemčija -----Španija ---------Francija -Irska -----Italija -Slovenija 14 Do 36-tih trgovinskih partneric po izračunih ECB. 15 Na četrtletni ravni je bila Slovenija v prvem četrtletju po izboljšanju cenovne konkurenčnosti na 13. mestu, medletno pa na 11. mestu. 16 Ko se evro krepi, so zaradi strukture naše zunanje trgovinske menjave tudi učinki krepitve evra na rast nominalnega efektivnega tečaja v Sloveniji relativno manjši. 17 Slovenskih v primerjavi s trgovinskimi partnericami. 5 4,0 V daljšem časovnem obdobju je bilo poslabšanje konkurenčnega položaja Slovenije v evrskem območju v večji meri posledica hitre rasti stroškov dela na enoto proizvoda, kjer so se odstopanja med posameznimi članicami v času gospodarske krize močno povečala. Po osmih letih relativno stabilnih gibanj se je v zadnjih treh letih položaj Slovenije med članicami evrskega območja poslabšal tudi zaradi višje rasti cen življenjskih potrebščin, a je bil vpliv hitrejše rasti stroškov dela na enoto proizvoda na poslabšanje konkurenčnosti Slovenije precej večji. Slovenija je bila po gibanju stroškovne konkurenčnosti vse do konca leta 2006 relativno dobro pozicionirana (na 4. mestu, za Nemčijo, Avstrijo in Finsko), a se je do začetka leta 2009 njen položaj precej poslabšal (9. mesto, prehitele so nas še Francija, Grčija, Malta, Nizozemska in Ciper)18 Do konca leta 2009 je Slovenija glede na prvo četrtletje leta 1999 svoj relativni položaj sicer ponovno izboljšala (6. mesto), pri čemer pa je razlika v primerjavi z vodilno Nemčijo, ki je hkrati tudi naša najpomembnejša trgovinska partnerica, ostala velika. Slika 31: Realni efektivni tečaji nekaterih članic evrskega območja, deflacionirani s stroški dela na enoto proizvoda v obdobju 1999-2009 -----Avstrija -Nemčija -----Španija ---------Francija -----Grčija ---------Irska -----Italija -Slovenija Slika 32: Komponente salda tekočega računa plačilne bilance I Bilanca blagovne menjave I Faktorski dohodki -Tekoči račun I Storitvena bilanca Tekoči transferi aaaaaaaaaaaa Vir: ECB. Plačilna bilanca Marca je saldo tekočega računa plačilne bilance izkazoval presežek v višini 66,4 mio EUR, v prvem četrtletju letos pa primanjkljaj v višini 60,2 mio EUR (v enakem obdobju lani 267,4 mio EUR). Medletno nižji primanjkljaj v prvem četrtletju je bil večinoma posledica nižjega primanjkljaja v bilanci tekočih transferjev zaradi boljšega črpanja sredstev iz proračuna EU. Medletno sta bila nižja tudi primanjkljaja v blagovni bilanci in v bilanci faktorskih dohodkov. Nekoliko manjši pa je bil presežek v storitveni bilanci. 18 V letu 2008je na bistveno slabše rezultate vplivala zlasti hitrejša rast plač, v letu 2009 pa predvsem izrazitejši padec produktivnosti dela, saj je bil padec gospodarske aktivnosti zaradi gospodarske krize v Sloveniji bistveno višji. 600 400 200 0 -200 (D s= -400 > -600 -800 -1000 -1200 a Vir : BS. Na medletno nižji blagovni primanjkljaj v prvem letošnjem četrtletju je večinoma vplivala menjava z državami EU, medletno nižji presežek v storitveni menjavi pa je bil predvsem posledica nižjega presežka v menjavi gradbenih storitev. Blagovna menjava je v prvem letošnjem četrtletju zabeležila drugi najnižji primanjkljaj od vstopa v evrsko območje (71,6 mio EUR). Medletno nižji primanjkljaj v blagovni bilanci je bil večinoma posledica nižjega primanjkljaja v menjavi z državami EU, saj je bila rast izvoza višja od rasti uvoza. Do oživljanja menjave z državami nečlanicami EU še ni prišlo, presežek pa je bil medletno le rahlo višji. Presežek v storitveni bilanci je dosegel 221,5 mio EUR in je bil že peto četrtletje medletno nižji. K znižanju presežka je večinoma prispeval manjši presežek v menjavi gradbenih storitev, saj so bili prihodki od investicijskih del, ki jih slovenska podjetja izvajajo v tujini, medletno precej nižji. Okrevanje tujega povpraševanja pa je spodbudilo menjavo storitev, ki so povezane z blagovno menjavo. Medletno sta bila nekoliko višja presežka v menjavi železniškega in cestnega transporta. Primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov je v prvem četrtletju ostal medletno nižji, primanjkljaj v tekočih transferih pa se je zaradi izboljšanega črpanja sredstev iz proračuna EU medletno precej znižal. Primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov je bil v prvem letošnjem četrtletju medletno nižji zaradi manjšega primanjkljaja v bilanci dohodkov od kapitala, presežek pri dohodkih od dela pa se je medletno ohranil na enaki ravni. Pri nižjih obrestnih merah na mednarodnih kapitalskih trgih neto plačila obresti za posojila, najeta v tujini, ostajajo medletno nižja. Zaradi izdanih obveznic države in bank za blažitev finančne krize je v prvem četrtletju letos Slovenija tujini od naložb v vrednostne papirje prvič plačala več obresti, kot jih je prejela. Črpanje sredstev iz proračuna EU se je izboljšalo, več je bilo prejetih sredstev za izvajanje skupne kmetijske in ribiške politike ter sredstev iz strukturnih skladov. Tabela 6: Plačilna bilanca I-III 10, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo, I-III 09 Tekoče transakcije 5.584,2 5.644,3 -60,2 -267,4 -Blagovna menjava (FOB) 4.213,1 4.284,7 -71,6 -149,4 -Storitve 915,5 694,0 221,5 235,6 -Dohodki od dela in kapitala 228,6 394,6 -166,0 -216,2 Tekoči transferi 227,0 271,0 -44,1 -137,3 Kapitalski in finančni račun 1.359,2 -1.272,3 86,8 -176,3 -Kapitalski račun 37,2 -74,5 -37,3 -4,6 -Kapitalski transferi 36,8 -73,8 -37,0 -2,9 -Patenti, licence 0,4 -0,7 -0,3 -1,6 -Finančni račun 1.322,0 -1.197,8 124,1 -171,8 -Neposredne naložbe -16,8 -140,4 -157,2 -139,4 -Naložbe v vrednostne papirje 1.701,0 -602,1 1.098,9 872,8 -Finančni derivativi 0,3 -17,3 -17,0 -23,3 -Ostale naložbe -424,0 -438,0 -862,1 -995,6 -Terjatve 863,4 -562,6 300,8 765,8 -Obveznosti -1.287,4 124,6 -1.162,8 -1.761,4 -Mednarodne denarne rezerve 61,5 0,0 61,5 113,8 Statistična napaka 0,0 -26,7 -26,7 443,7 Vir: BS. Opomba: 1Negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter povečanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke. V prvem četrtletju so bile finančne transakcije s tujino (brez mednarodnih denarnih rezerv) tretje četrtletje zapored neto prilivne. Pri skromnem primanjkljaju na tekočem računu plačilne bilance je bil šibek tudi neto kapitalski tok, ki je v prvem letošnjem četrtletju znašal 62,6 mio EUR (v četrtem četrtletju lani neto priliv v višini 187,6 mio EUR). Neto pritok kapitala državnega sektorja je bil višji od neto odtoka kapitala zasebnega sektorja in BS. Neposredne naložbe so bile v prvem četrtletju neto odlivne v višini 157,2 mio EUR. Pri domačih neposrednih Slika 33: Finančne transakcije plačilne bilance po inštrumentih 2500 2000 1500 1000 cc 03 500 (D "äE 0 > -500 -1000 -1500 -2000 -2500 I Neposredne naložbe I Finančni derivativi -Neto finančni tok I Naložbe v vredn. papirje I Ostale naložbe a Vir: BS. naložbah v tujini (140,4 mio EUR) so se naložbe v lastniški kapital v primerjavi s četrtim četrtletjem lani znižale, okrepilo pa se je financiranje hčerinskih podjetij v tujini. Tuje neposredne naložbe v Sloveniji so bile še neto odlivne (16,8 mio EUR). Tokovi lastniškega kapitala so bili šibki, domača podjetja od začetka finančne krize neto dolžniško financirajo matična podjetja v tujini. Naložbe v vrednostne papirje so bile v prvem četrtletju neto prilivne v višini 1.098,9 mio EUR, večinoma zaradi naložb tujcev v dolžniške vrednostne papirje. Januarja je RS za namene proračunskega financiranja in odkupe obstoječih obveznic izdala 10-letno obveznico v nominalni vrednosti 1,5 mrd EUR s 4,125-odstotno obrestno mero. Največ vrednosti izdane obveznice (30,0 %) so kupili nemški investitorji. V prvem letošnjem četrtletju je BS nadalje prodajala instrumente kapitalskega trga. Po prodaji v četrtem četrtletju lani pa so poslovne banke večinoma kupovale instrumente denarnega trga. Ostali sektor je v primerjavi s predhodnim četrtletjem še okrepil naložbe v lastniške vrednostne papirje evrskega območja. Medtem ko se obveznosti do tujine znižujejo že od začetka finančne krize, so terjatve do tujine bolj spremenljive. Obveznosti do tujine so bile v prvem letošnjem četrtletju ponovno nižje kot terjatve, ostale naložbe pa so bile zato neto odlivne v višini 862,1 mio EUR. Kratkoročni komercialni krediti so beležili neto odliv v višini 219,2 mio EUR. Domače poslovne banke so tujini posojale le kratkoročna posojila. Močno so se znižale gotovina in vloge domačih bank v tujini, in sicer v vrednosti 1.120,9 mio EUR. Ocenjujemo, da so domače banke s tem nadomestile umik vlog tujih bank, plačale pa so tudi del posojil, najetih v tujini. BS je znižala obveznosti do TARGET pozicije v vrednosti 568,9 mio EUR. Delež dolgoročnega zunanjega dolga v bruto zunanjem dolgu se povečuje, ročnostna struktura dolžniških terjatev do tujine, s prevladujočim delež kratkoročnih terjatev, pa se ohranja na ravni s konca lanskega leta. Neto zunanji dolg je konec marca letos znašal 10,6 mrd EUR in se je v primerjavi s koncem leta 2009 povečal za 144 mio EUR oz. za 0,4 o. t. na 30,5 % ocenjenega BDP. V strukturi po ročnosti se povečujejo dolgoročne zunanje obveznosti in odplačila kratkoročnih obveznosti. Konec marca je bruto zunanji dolg znašal 40,7 mrd EUR (116,5 % BDP), kar je 576 mio EUR več kot decembra lani. Zunanji dolg državnega sektorja se je v prvem četrtletju letos povečal večinoma zaradi izdaje dolgoročne referenčne obveznice, znižal pa se je dolg domačega bančnega sektorja (BS in poslovnih bank). Dolg ostalih sektorjev, med katerimi prevladujejo podjetja, je bil le nekoliko višji. Bruto dolžniške terjatve do tujine so konec ma rca znašale 30,0 mrd EUR (86,0 % BDP), kar je 432 mio EUR več kot decembra lani. K povečanju je večinoma prispeval odliv gotovine in vlog prebivalstva iz domačega bančnega sistema, deloma pa tudi terjatve domačih poslovnih bank, ki so s kratkoročnimi posojili okrepile financiranje tujine. Slika 34: Bruto zunanji dolg 45.000 ^^m Bruto dolžniške terjatve do tujine 40.000 35.000 30.000 15.000 10.000 I Bruto zunanji dolg VO CO o^ aaaaaaaaaa Vir: BS, preračuni UMAR. Finančni trgi Kreditna aktivnost domačih bank se je aprila ohranila na ravni iz prvega četrtletja letos. V nasprotju z marcem je tokrat pretežen del neto tokov posledica zadolževanja podjetij in NFI, medtem ko se je zadolževanje prebivalstva precej umirilo. Na strani virov financiranja so banke še naprej neto odplačevale tuje kredite, vloge države so že tretji mesec zapored beležile neto odlive, ponovno pa je nekoliko upadel tudi obseg depozitov prebivalstva. Večje prilive so dosegli izdani dolžniški vrednostni papirji, kar je posledica izdane obveznice ene izmed bank v višini 750 mio EUR, po naši oceni pa je s tem povezana tudi krepitev bančnih depozitov in kreditov domačih bank v domačem bančnem sektorju. Slika 35: Neto tokovi in rast obsega kreditov domačih bank domačim nebančnim sektorjem Gospodinjstva (leva os) Podjetja in NFI (leva os) Država (leva os) -----Gospodinjstva (desna os) -Podjetja in NFI (desna os) -Skupaj (desna os) 80^ ^- 32 400 16 8 «i -200 Vir: BS, preračuni UMAR Mesečna rast obsega kreditov je aprila znašala 0,4 %, neto tokovi pa so četrti mesec zapored presegli vrednost 100 mio EUR. Banke so v prvem četrtletju letos neto odobrile za 523,5 mio EUR, kar je za dobre 3 % manj kot v enakem obdobju lani. Razmeroma majhen upad je v veliki meri posledica manjšega obsega neto odplačevanja deviznih kreditov, medtem ko je bilo zadolževanje v evrskih kreditih medletno za dobro četrtino nižje. Aprila je zadolževanje gospodinjstev glede na marec močno upadlo. Neto tokovi so s 46,8 mio EUR dosegli le slabi dve petini vrednosti iz marca, a so kljub temu dosegli drugo najvišjo vrednost letos. Glede na marec so upadle vse oblike zadolževanja gospodinjstev. Neto tokovi stanovanjskih kreditov so se vrnil na ravni iz predhodnih mesecev (med 50 in 60 mio EUR), upadlo je tudi zadolževanje v obliki potrošniških kreditov, medtem ko so gospodinjstva kredite za ostale namene tokrat neto odplačevala v višini 17,0 mio EUR. Neto tokovi kreditov gospodinjstvom so v prvih štirih mesecih letos znašali 235,3 mio EUR, kar je zaradi skromnih neto tokov iz začetka lanskega leta za 1,8-krat več kot v enakem obdobju lani. Po skromnem marcu so se neto tokovi kreditov podjetjem in NFI aprila okrepili in dosegli 90,4 mio EUR. Tudi tokrat so se zadolževala le podjetja, medtem ko so NFI kredite, najete pri domačih bankah, neto odplačevale tretji mesec zapored. Namenska struktura kreditov podjetjem in NFI je bila precej uravnotežena. Po približno 30 % neto tokov so predstavljali krediti za obratna sredstva in krediti za investicije, preostanek (40 %) pa so predstavljali neto tokovi kreditov za ostale namene. Podjetja in NFI so v štirih mesecih letos neto najemala kredite pri domačih bankah v višini 285,6 mio EUR, kar je za slabo petino manj kot v enakem obdobju lani. 24 0 -8 25.000 0 Tabela 7: Kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in varčevanje prebivalstva Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast kreditov, v % 31. XII 09 30. IV 10 30. IV 10/ 31. III 10 30. IV 10/ 31. XII 09 30. IV 10/ 30. IV 09 Krediti skupaj 32.444,95 32.968,43 0,4 1,6 2,7 Krediti podjetjem in DFO 23.161,09 23.446,67 0,4 1,2 -0,2 Krediti državi 870,95 873,51 -0,9 0,3 26,1 Krediti prebivalstvu 8.412,91 8.648,25 0,5 2,8 9,3 Potrošniški 2.899,95 2.909,68 0,1 0,3 1,9 Stanovanjski 3.927,13 4.170,00 1,5 6,2 19,0 Ostalo 1.585,84 1.568,57 -1,1 -1,1 1,2 Bančne vloge skupaj 14.313,07 14.489,80 0,0 1,2 3,8 Čez noč 5.655,00 5.874,72 1,3 3,9 11,3 Kratkoročno vezane 5.116,28 4.400,54 -4,4 -14,0 -21,9 Dolgoročno vezane 2.874,95 3.487,30 3,4 21,3 45,1 Vloge na odpoklic 666,84 727,24 1,5 9,1 12,3 Vzajemni skladi 1.856,30 1.978,24 0,7 6,6 28,5 Viri: Bilten BS, ATVP, preračuni UMAR. Zadolževanje podjetij na tujem se še umirja. Podjetja so marca neto najemala tuje kredite v višini 6,9 mio EUR. Celoten obseg neto zadolževanja je v prvem četrtletju letos znašal 46,2 mio EUR, kar dosega le slabo polovico vrednosti iz prvega četrtletja lani. Upad je posledica manjšega neto zadolževanja v obliki dolgoročnih kreditov, medtem ko je odplačevanje kratkoročnih kreditov medletno nekoliko upadlo. Razlike med domačimi in tujimi obrestnimi merami se že več kot eno leto ohranjajo na visoki ravni, marca pa so dosegle 306 bazičnih točk. Razloge za takšno gibanje bi lahko iskali v manjkakovostnem povpraševanju po kreditih, večji koncentraciji na bančnem trgu in pokrivanju bančnih izgub (poveznih z rastjo nedonosnih terjatveh) z višjimi maržami. Slika 36: Neto zadolževanje podjetij in NFI na tujem ter razlike v obrestnih merah Krediti -Razlika med domačimi in tujimi obrestnimi merami 200 175 150 125 cc 0:3 100 (D "äE 75 > 50 25 : 1 I -^U l I I -319,4 350 315 280 245 -C 210 >U CC 175 -C O 'cz "äE 140 V .Q > 105 70 35 0 Banke so tudi marca neto odplačevale kredite, najete v tujini. Marca so banke neto odplačevale kredite, najete v tujini, v višini 154,4 mio EUR, kar je najvišja vrednost letos. Banke so neto odplačevale dolgoročne in tudi kratkoročne kredite, vendar je delež slednjih presegel 70 % vseh neto odplačil. Za razliko od prvih dveh mesecev letos pa so banke marca beležile neto priliv tujih vlog, ki je bil z 85,7 mio EUR najvišji letos. Kljub temu so v prvem četrtletju letos neto odplačevale tuje kredite in vloge v višini 755,0 mio EUR, kar pa je približno desetino manj od enakega obdobja lani. Po ocenah BS naj bi bankam do konca leta 2010 zapadlo za 6,2 mrd EUR obveznosti, za realizacijo predvidene 3,5-odstotne rasti bilančne vsote pa bo treba zagotoviti še dodatnih 2,6 mrd EUR. To pomeni, da bodo banke po teh ocenah letos potrebovale za približno 9 mrd EUR novih virov. Zato ocenjujemo, da bo tudi letos kreditna aktivnost v Slika 37: Neto zadolževanje bank na tujem 1500 1000 500 -500 -1500 Vir: BS, preračuni UMAR. E Vir: BS. 0 slovenskem bančnem sistemu še naprej močno odvisna od možnosti za refinanciranje na mednarodnih finančnih trgih. Postopno slabšanje bančnih naložb se je nadaljevalo tudi aprila. Banke so v tem mesecu oblikovale za 36,2 mio EUR dodatnih rezervacij in oslabitev, kar je sicer nekoliko pod ravnjo iz enakega meseca lani. V prvih štirih mesecih letos pa je njihova raven dosegla že 147,8 mio EUR, kar je za dobro tretjino več od primerljivega obdobja lani. Vloge gospodinjstev v bankah so aprila drugi mesec zapored beležile neto odlive, vendar so bili ti tokrat s 3,0 mio EUR precej skromni. Še se krepijo dolgoročni depoziti, ki so bili sicer s 113,7 mio EUR najnižji letos, v štirih mesecih leta 2010 pa so beležili neto prilive v višini 621,4 mio EUR, kar je za dobro tretjino več kot v enakem obdobju lani. Ti neto prilivi pa so v veliki meri izhajali iz kratkoročnih depozitov, ki so v tem obdobju beležili neto odlive v višini dobrih 700 mio EUR. Razlog za takšne strukturne premike bi lahko iskali tudi v razmeroma velikih razlikah med obrestnimi merami za dolgoročne in kratkoročne vloge. Neto prilivi vseh vlog gospodinjstev v banke pa so v tem obdobju znašali 176,7 mio EUR, kar dosega le slabi dve tretjini vrednosti iz enakega obdobja v letu 2009. Potem ko se je lani pomen vlog države med bančnimi viri precej okrepil, pa se ta v zadnjih treh mesecih postopoma znižuje. Njihovi neto odlivi so bili sicer aprila s 242,3 mio EUR precej nižji kot februarja in marca, ko so znašali 1,5 mrd EUR. V štirih mesecih letos pa so vloge države zaradi visokih januarskih neto prilivov beležile neto odliv v višini 0,8 mrd EUR, medtem ko so neto prilivi v enakem obdobju lani dosegli 2,2 mrd EUR. Slika 38: Neto prilivi vlog gospodinjstev v banke vzajemne sklade ter medletne sprememba stanja Vzajemni skladi (leva os) Ostale vloge (leva os) in I Dolgoročno vezane (leva os) ■ Dolgoročno vezane (desna os) Vloge skupaj (desna os) Vzajemni skladi (desna os) Vir: BS, preračuni UMAR. Javne finance V prvih štirih mesecih 2010 je bilo iz davkov in prispevkov za socialno varnost vplačanih 3,8 % manj prihodkov kot v enakem obdobju lani. Po podatkih o vplačilih davkov in prispevkov za socialno varnost19 so vplačila v prvih štirih mesecih znašala 4,1 mrd EUR. Vplačila javnofinančnih prihodkov so se aprila, potem ko so se zmanjševala tri mesece zapored, glede na marec povečala kar za 14,7 %, vendar so bila glede na april lani manjša za 6,9 %. Znatno povečanje aprila je posledica zelo nizkih prilivov marca, ko so se realizirali prvi učinki poračunov davkov na podlagi lanskih poslovnih rezultatov in učinka hitrejših vračil davka na dodano vrednost zaradi zakonskega skrajšanja rokov za vračila davka s 60 na 21 dni. Zaradi izrazito nizke osnove marca so se aprila najbolj povečali prilivi davka na dodano vrednost, glede na lanski april pa so bili večji le za 3,6 %. Po zmanjševanju v zadnjih treh mesecih so se mesečni prihodki od dohodnine aprila glede na marec povečali za 15,0 %. Povečala se je akontacija davka iz zaposlitve in tudi drugi dohodninskih prihodki, vplačana pa so bila že prva doplačila dohodnine po poračunih za lani. Prihodki od trošarin20 so bili aprila sicer precej višji kot marca, vendar le za 1,2 % višji kot v enakem mesecu lani. Prihodki od prispevkov za socialno varnost so se po okrepitvi marca aprila povečali še za 0,7 %, za prav toliko so bili višji tudi glede na lanski april. Poračuni davka na dohodek pravnih oseb za preteklo leto so tudi aprila močno zmanjšali javnofinančne prihodke, saj je bilo namesto vplačila davka realizirano vračilo davka v višini kar 69 mio EUR. Medletno so bili v prvih štirih mesecih višji samo prihodki od davka na dodano vrednost, prihodki od vseh ostalih davkov in prispevkov pa so bili nižji. Čeprav so bili zaradi skrajšanja rokov za vračilo davka na dodano vrednost prilivi tega davka v začetku letošnjega leta močno okrnjeni, so bili medletno v prvih štirih mesecih višji za 3,2 %, predvsem zaradi učinka zelo nizke osnove, ko so se v prvih štirih mesecih lani zaradi upada gospodarske aktivnosti prilivi davka na dodano vrednost najboljizrazito zmanjšali. Po daljšem obdobju rasti so bili v prvih štirih mesecih medletno za 0,5 % nižji prihodki od trošarin. Trošarine so se sicer obračunavale po višjih trošarinskih stopnjah, kot so veljale v enakem obdobju lani, so se pa hkrati občutno zmanjšale količine blaga, ki so obremenjene s trošarinami. Najbolj, za dobrih 60 %, so v štirih mesecih medletno upadli prihodki od davka od dohodka pravnih oseb. Prihodki so bili zmanjšani za vračila davka po obračunu davka glede na rezultate poslovanja za preteklo leto z uveljavljenimi davčnimi olajšavami in nižjo davčno stopnjo. Tudi na novo določene mesečne akontacije davka so zato precej nižje od lanskih, saj bodo davčni zavezanci poleg lanskih rezultatov lahko uveljavljali tudi dokazane (slabše) rezultate tekočega poslovanja in še za odstotno točko nižjo zakonsko davčno stopnjo (20,0 %). 19 Obdelava Poročila o razporejenih javnofinančnih prihodkih in kritju v obdobju januar-april 2010, Uprava za javne prihodke 20 Podatek za trošarine je korigiran za časovno usklajevanje vplačil trošarin. Prihodki od dohodnine so bili v štirih mesecih medletno nižji za 3,8 %, kjer je poleg manjših prihodkov od davka iz zaposlitve (-0,9 %) upadel zlasti prihodek od drugih podvrst dohodnine (-25,2 %), predvsem od dohodka iz dejavnosti zaradi poračuna po lanskih rezultatih, ter od dohodkov od premoženja in od priložnostnih del. V prvih štirih mesecih so bili prispevki za socialno varnost medletno nižji za 0,8 %. Rast prihodkov od prispevkov za socialno varnost se je že proti koncu lanskega leta iz meseca v mesec upočasnjevala in se januarja prevesila v zmanjšanje, ki pa je v prvih štirih mesecih nekoliko manjše kot v prvih treh mesecih. Gibanja javnofinančnih prihodkov izzačetka leta nakazujejo, da bodo do konca leta javnofinančni prihodki manjši od načrtovanih v proračunskih dokumentih21. Zato je vlada že sprejela izhodišča za pripravo rebalansa državnega proračuna za leto 2010, kjer bodo proračunski prihodki usklajeni z novimi ocenami javnofinančnih prihodkov in temu ustrezno tudi zmanjšani proračunski odhodki. financ. Razkorak v prvih dveh mesecih letos znaša 438 mio EUR. V ekonomski strukturi odhodkov so bile v prvih dveh mesecih 2010 medletno višje vse kategorije odhodkov, razen izdatkov za plače in druge izdatke zaposlenim (-0,9 %) ter izdatkov za blago in storitve (-0,5 %). Več kot 30-odstotna je bila v dveh mesecih medletna rast obresti, ki hitro naraščajo zaradi povečanega obsega zadolževanja države. Znatna je bila tudi rast sredstev za investicije in investicijske transfere (22,3 %). Zaradi izvajanja protikriznih ukrepov so bila v dveh mesecih medletno večja tudi sredstva za subvencije (11,7 %). Plačila sredstev v EU proračun pa so bila večja za 11,8 %. Odhodki za transferje posameznikom in gospodinjstvom so bili v obdobju januar-februar medletno višji za 6,1 %, brez pokojnin pa za 10,7 %, kjer se zaradi poslabšanih razmer na trgu dela najbolj povečujejo izdatki za transfere brezposelnim (75,0 %), pa tudi transferi za zagotavljanje socialne varnosti (11,9 %). Rast sredstev za pokojnine se je proti koncu lanskega leta upočasnila, v dveh mesecih so bili izdatki za pokojnine medletno višji le še za 3,6 %. Slika 39: Domači davki na blago in storitve ■ Drugi domači davki BTrosarine ■ Davek na dodano vrednost Slika 40: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 500 450 400 350 300 cc 250 O "äE 200 > 150 100 50 0 Vir: UJP, Poročilo o razporejenih javnofinančnih prihodkih in kritju. V prvih dveh mesecih 2010 so po podatkih konsolidirane bilance22 MF javnofinančni prihodki znašali 2,2 mrd EUR, odhodki pa 2,7 mrd EUR. Prihodki so bili glede na leto prej višji za 2,3 %, medtem ko so bili lani medletno nižji za 1,9 %. Medletna rast odhodkov je bila v dveh mesecih 6,0-odstotna, kar je precejmanjkot lani, ko je bila 16,5-odstotna. Počasnejša rast javnofinančnih prihodkov kot posledica učinkov davčne reforme iz preteklih let in poslabšanega makroekonomskega okolja ob hkratnem hitrejšem povečevanju javnofinančnih odhodkov zaradi delovanja avtomatskih stabilizatorjev in finančnih učinkov protikriznih ukrepov še povečuje neravnotežje javnih 21 Sprejeti državni proračun za leto 2010 in finančni načrti ostalih javnofinančnih blagajn. 22 Konsolidirana bilanca (po metodologiji denarnega toka) vključuje prihodke in odhodke državnega proračuna in občinskih proračunov ter prihodke in odhodke pokojninske ter zdravstvene blagajne. ■ Prihodki 2009 1500 Prihodki 2010 ssOdhodki 2009 «Odhodki 2010 E Vir: MF, preračuni UMAR. Primanjkljaj državnega proračuna je v prvih dveh mesecih letos dosegel 418 mio EUR. Primanjkljaj v višini 25,2 mio EUR je (ob rasti odhodkov za 10,9 %) v dveh mesecih izkazala tudi skupna bilanca občinskih proračunov, zdravstvena blagajna pa manjši presežek v višini 2,4 mio EUR. Transfer iz državnega proračuna v pokojninsko blagajno je znašal 237 mio EUR (ali za 18,7 % več kot leto prej), s čimer je bila bilanca približno izravnana. Aprila je bilo v državni proračun iz proračuna EU prejetih 10,9 mio EUR sredstev, v proračun EU pa vplačanih 19,6 mio EUR. Negativna letošnja neto pozicija do proračuna EU se je po rahlem izboljšanju marca spet poslabšala, in sicer na 20,2 mio EUR. V primerjavi s preteklimi tremi meseci so bila aprila povračila evropskih sredstev v državni proračun zelo nizka. Razlog za nizka povračila Tabela 8: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 2009 2010 v mio EUR v % BDP rast v % I-II 10 v mio EUR II 10/ II 09 I-II 10/ I-II 09 Prihodki (konsolidirani) - skupaj 14.404,0 41,3 -6,1 2.241,0 9,0 2,3 -Davčni prihodki 12.955,3 37,1 -7,0 2.047,9 7,5 0,0 -Davki na dohodek in dobiček 2.805,1 8,0 -18,5 444,2 -8,3 -9,2 -Prispevki za socialno varnost 5.161,3 14,8 1,3 838,6 -2,1 -2,2 -Domači davki na blago in storitve 4.660,1 13,4 -3,0 732,9 34,6 9,5 -Prejeta sredstva iz EU 596,5 1,7 63,3 71,3 41,0 80,6 Odhodki (konsolidirani) - skupaj 16.365,4 46,9 6,0 2.679,4 -2,6 6,0 -Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.912,3 11,2 9,3 632,8 -5,2 -0,9 -Izdatki za blago in storitve 2.506,8 7,2 -0,8 349,3 -0,1 -0,5 -Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.024,1 17,3 7,3 1.001,1 5,3 6,1 -Investicijski odhodki 1.293,3 3,7 3,3 134,5 0,7 14,0 -Investicijski transferi 495,2 1,4 8,1 33,0 125,2 73,1 -Plačila sredstev v proračun EU 439,3 1,3 2,7 130,3 3,1 11,8 Vir: MF, Bilten javnih financ. je delno v tem, da ni bilo prejetih sredstev za izvajanje skupne kmetijske politike23. Zaradi omejenih pristojnosti začasnega ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se aprila prejeta sredstva za izvajanje skupne kmetijske politike niso prikazala na integralnem proračunu. Vsi neknjiženi prihodki iz proračuna EU za skupno kmetijsko politiko bodo namesto aprila prikazani kot prihodek maja in junija. Več kot polovico povrnjenih sredstev aprila je Slovenija prejela iz strukturnih skladov, od tega večino iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, manjši del pa iz naslova operativnega programa razvoja človeških virov. Prvič letos so bila izvršena povračila iz kohezijskega sklada iz naslova operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture (v višini 4,9 mio EUR), ki so namenjena nadgradnji regionalnega centra za ravnanje z odpadki v Osrednjeslovenski regiji. Slika 41: Načrtovana in počrpana sredstva iz proračuna EU Kohezijska politika Notranje politike Drugo Predpristopna sredstva EU J 0 I Sredstva, načrtovana v proračunu RS za leto 2010 Sredstva, načrtovana v proračunu RS za leto 2009 Skupaj prejeta sredstva v letu 2010 (jan.-apr.) Skupaj prejeta sredstva v letu 2009 (jan.-dec.) 200 300 400 V mio EUR Vir: MF, preračuni UMAR. 23 Slovenija je aprila iz skupne kmetijske politike prejela le obresti od ostalih prejetih sredstev iz proračuna EU v višini 10 EUR. 500 600 a; E a; a; £ S N Svetovna konkurenčnost Slovenije po IMD 2010 Po poročilu IMD o konkurenčnosti držav za leto 2010 se je položaj Slovenije v primerjavi z drugimi državami močno poslabšal. IMD letno objavlja indeks svetovne konkurenčnosti in je izračunan na podlagi kombinacije izbranih mehkih (ankete med gospodarstveniki in podjetniki) in trdih kazalnikov (statistični podatki za leto 2009). Letošnje poročilo IMD spremlja stanje 246 kazalcev24 v 58 državah. Slovenija je letos med 58 ocenjevanimi državami nazadovala kar za 20 mest, z 32. na 52. mesto. Močno je nazadovala pri uvrstitvah na treh področjih, in sicer pri delovanju gospodarstva (za 20 mest), poslovni učinkovitosti (za 18 mest) in učinkovitosti države (za 15 mest). Med 24 državami EU, ki so bile zajete v raziskavo25, pa se ji je uvrstitev poslabšala za 8 mest na 22. mesto. Na lestvici sta med državami EU slabše uvrščeni le Bolgarija in Romunija, pri poslovni učinkovitosti pa se Slovenija uvršča na zadnje mesto v EU. Kljub temu da imajo ankete precejmanjšo utež v skupnem izračunu kot statistični podatki, pa lahko na podlagi rezultatov anketnih odgovorov ugotovimo, da odgovori slovenskih anketirancev v določeni meri kažejo na nezadovoljstvo predstavnikov gospodarstva s trenutnimi razmerami, možnostmi za poslovanje v Sloveniji ter z delovanjem vlade v kriznih razmerah in njenim ukrepanjem na nekaterih področjih. Gospodarske razmere v Sloveniji so v povezavi s krizo v mednarodnem okolju v letu 2009 še posebno močno vplivale na veliko poslabšanje makro in mikro kazalnikov na področju delovanja gospodarstva. Kljub temu se Slovenija na področju delovanja gospodarstva uvršča okoli sredine držav članic EU, medtem ko IMD najbolj ugodne razmere ugotavlja v Nemčiji. Kazalniki so se občutno znižali predvsem zaradi močnega upada gospodarske aktivnosti, ki je bil precej večji kot v povprečju EU, kar je skupaj z upadom menjave s tujino vodilo v poslabšanje uvrstitve na IMD lestvici. IMD še posebej opozarja, da gospodarstveniki razmišljajo o selitvi raziskav in razvoja, storitev, deloma pa tudi proizvodnje v druge države, kar je povezano z naraščajočimi stroški dela. Učinkovitost države je v preteklih letih pozitivno vplivala na povečevanje konkurenčnosti gospodarstva, v zadnjem obdobju pa je prišlo do zastoja. Kljub precejšnemu poslabšanju javnofinančne situacije v zadnjem letu se Slovenija na tem področju uvršča okoli sredine držav EU. Slabo uvrstitev Slovenije torej lahko pripišemo predvsem poslabšanju na ostalih področjih: pri institucionalnem okvirju in pri zakonodaji. IMD pri institucionalnem okvirju 24 V izračunu inštituta IMD je bilo letos uporabljenih skupaj 246 kazalcev (IMD spremlja skupno 327 kazalcev), od tega anketnih 115. Skupno predstavljajo ankete približno eno tretjino uteži pri izračunu, statistični podatki pa preostali dve tretjini. Anketiranje je v Sloveniji potekalo januarja letos. V ankete je vključen ustrezen vzorec gospodarstvenikov in podjetnikov, ki predstavljajo glede na njihov prispevek k BDP celotno gospodarstvo. 25 Raziskava ne vključuje Cipra, Malte in Latvije. zaznava zmanjšanje prilagodljivosti vladnih politik na spremembe v gospodarstvu in slabšo učinkovitost pri implementaciji vladnih odločitev, pa tudi porast birokracije, podkupovanja in korupcije. Uvedba sistema e-VEM v letu 2008 za vsa podjetja je sicer zmanjšala administrativna bremena in omogočila lažje in hitrejše ustanavljanje podjetij, kljub temu pa gospodarstveniki menijo, da je bilo v zadnjem letu premalo narejenega za uspešno delovanje podjetij, še posebej v kriznih razmerah. Omejujoča je še zlasti neustrezna zakonodaja na področju trga dela in v primerjavi z drugimi državami previsoka obdavčitev dela in podjetij. Temu pritrjuje tudi raziskava OECD26, ki ugotavlja, da je davčni primež stroškov dela na zaposlenega, ki prejema povprečno plačo, v letu 2009 znašal 42,5 %, kar je več od povprečja OECD. Pri poslovni učinkovitosti je Slovenija močno nazadovala in se uvršča na rep držav, zajetih v raziskavo IMD. Tako kot na drugih področjih je poslabšanje posledica gospodarskih razmer v zadnjem letu, pa tudi neugodnega poslovnega okolja za poslovanje podjetij. Eden izmed dejavnikov tega Tabela 9: Kazalniki svetovne učinkovitosti po glavnih skupinah in podpodročjih po IMD 2006 2007 2008 2009 2010 Rang Rang Rang Rang Rang Skupna konkurenčnost 39 40 - 32 + 32 o 52 - Delovanje gospodarstva 33 24 + 25 - 21 + 42 - Domače gospodarstvo 35 24 + 22 + 16 + 52 Mednarodna menjava 22 21 + 10 + 19 29 Mednarodne naložbe 51 50 + 54 - 53 + 55 - Zaposlovanje 31 28 + 39 29 + 36 Cene 9 2 + 8 - 12 - 15 - Učinkovitost države 43 43 o 43 o 38 + 53 - Javne finance 24 17 + 21 - 14 + 44 - Fiskalna politika 49 47 + 51 49 + 53 Institucionalni okvir 37 35 + 33 + 30 + 46 Poslovna zakonodaja 45 51 + 47 + 39 + 49 - Družbeni okvir 29 31 37 30 + 46 Poslovna učinkovitost 44 43 + 32 + 39 - 57 - Produktivnost in učinkovitost 33 33 o 18 + 21 - 50 - Trg dela 40 42 - 39 + 40 - 54 - Finance 40 43 - 28 + 41 - 53 - Poslovodne prakse 40 37 + 30 + 39 54 Odnos in vrednote 50 51 - 46 + 47 - 57 - Infrastruktura 32 33 - 29 + 27 + 34 - Osnovna infrastruktura 28 32 - 33 - 35 - 40 - Tehnološka infrastruktura 34 33 + 28 + 31 36 Znanstvena infrastruktura 33 33 o 32 + 30 + 38 - Zdravje in okolje 36 34 + 30 + 25 + 30 - Izobraževanje 25 26 27 23 + 25 Vir: IMD World Competitivness Yearbook, različne številke med 2006 in 2010. Opomba: Rang predstavlja uvrstitev Slovenije med 53 državami v 2006, 55 državami v 2007 in 2008, 57 državami v 2009 in 58 državami v 2009; + predstavlja izboljšanje uvrstitve glede na predhodno leto, - poslabšanje oz. ni spremembe. 26 OECD Economic Survey, Slovenia, 2009. poslabšanja je upad produktivnosti, ki izhaja predvsem iz dejstva, da se je upad zaposlenosti hitremu in močnemu padcu aktivnosti prilagajal z zamikom in manj intenzivno, na kar so vplivali tudi nekateri vladni ukrepi na trgu dela. Pomembno oviro pri poslovanju predstavlja visoka zadolženost podjetij in posledično zelo otežen dostop do finančnih virov. Številni gospodarstveniki so v anketah navedli, da banke ne spodbujajo podjetniške aktivnosti, kot omejujoč dejavnik pa so omenili tudi nezadostno uveljavljanje računovodskih standardov in neučinkovitost nadzornih svetov, ki slabo nadzirajo delovanje uprav družb. K izboljšanju slednjega najbi v določeni meri pripomogel novi zakon o upravljanju kapitalskih naložb države. Poslabšanje na področju poslovne učinkovitosti in predvsem relativni položajSlovenije v primerjavi z drugimi državami sta zaskrbljujoča, saj gre predvsem za zaskrbljenost gospodarstvenikov in podjetnikov glede trenutnih razmer ter pomanjkanja osnovnih vrednot in dobrih praks v poslovnem okolju. Slovenija je nazadovala tudi na področju infrastrukture, vendar manj kot na drugih področjih. Kot glavne pomanjkljivosti IMD navaja predvsem zakonodajno in regulativno okolje na področju raziskav in razvoja, inovacij ter tehnološkega razvoja, ki v premajhni meri podpira razvoj in poslovanje podjetij. Ob tem navaja tudi pomanjkanje ustrezno izobražene delovne sile, še posebej inženirjev, kar kaže, da je prilagajanje izobraževalnega sistema na potrebe trga prepočasno. Poslovanje gospodarskih družb in zadrug v letu 2009 Po podatkih iz letnih poročil je v letu 2009 prišlo do pričakovanega precejšnjega poslabšanja poslovanja družb in zadrug. V letu 2009 je 53.897 družb s 479.894 zaposlenimi (2,7 % manj kot predlani) doseglo 549 mio EUR neto čistega dobička27. Čisti dobiček v skupnem znesku 2.665 mio EUR je izkazalo 60,3 % družb, čisto izgubo v skupnem znesku 2.116 mio EUR pa 35,5 % družb. Največ čiste izgube so imele družbe s področij predelovalne dejavnosti (25,5 %) ter finančne in zavarovalniške dejavnosti (22,2 %). Primerjava podatkov s predhodnim letom kaže, da je bil čisti dobiček manjši za 18,3 %, čista izguba pa večja za 37,0 %. Družbe so za leto 2009 izkazale za 68,0 % manjši neto čisti dobiček kot za leto 2008, predvsem zaradi manjšega neto dobička izposlovanja28, kar je pretežno posledica zmanjšanja čistih prihodkov od prodaje29. Med čistimi prihodki od 27 Neto čisti dobiček je pozitivna razlika med čistim dobičkom in čisto izgubo. 28 Neto dobiček iz poslovanja je pozitivna razlika med dobičkom iz poslovanja in izgubo iz poslovanja. Družbe so imele v letu 2009 2.016 mio EUR neto dobička iz poslovanja, to je 1.441 mio EUR oz. 41,7 % manj kot v letu 2008. 29 Čisti prihodki od prodaje so imeli v letu 2009 97,6 -odstotni delež v poslovnih prihodkih. V znesku 67.786 mio EUR so bili za 11.263 mio EUR oz. za 14,3 % manjši kot v letu 2008. prodaje je bilo 72,0 % čistih prihodkov od prodaje na domačem trgu, 18,7 % od prodaje na trgu EU in 9,3 % od prodaje na trgu izven EU. V primerjavi s predhodnim letom so se čisti prihodki od prodaje na domačem trgu zmanjšali za 12,4 %, od prodaje na trgu EU za 17,8 % in od prodaje na trgu izven EU za 20,3 %. Ob koncu leta so bila sredstva in obveznosti do virov sredstev družb za 2,0 % večja kot ob koncu predhodnega leta. V strukturi sredstev se je nekoliko povečal delež dolgoročnih sredstev (z 61,3 % na 62,9 %), predvsem deleža opredmetenih osnovnih sredstev in dolgoročnih finančnih naložb, nekoliko pa se je zmanjšal delež kratkoročnih sredstev (z 38,1 % na 36,4 %), predvsem deleža kratkoročnih poslovnih terjatev in zalog. V strukturi obveznosti do virov sredstev je delež kapitala ostal na enaki ravni kot ob koncu predhodnega leta (35,1 %), delež dolgoročnih obveznosti se je povečal s 26,2 % na 27,4 %, delež kratkoročnih obveznosti pa se je zmanjšal s 35,4 % na 34,3 %. To pomeni, da je stopnja lastniškosti financiranja družb ostala enaka (35,1 %), stopnja dolžniškosti financiranja pa se je povečala za 0,1 strukturne točke (z 61,6 % na 61,7 %). Slika 42: Neto čisti dobiček (izguba) gospodarskih družb v obdobju 2002-2009 4.000 3.500 2.000 1.500 Vir: AJPES, preračuni UMAR. Od leta2006 do leta 2009 seje s povečevanjem števila družb do vključno leta2008povečevalo tudi število zaposlenih. Največji neto čisti dobiček, ki so ga družbe dosegle v letu 2007, se je v letu 2008 zmanjšal za 51,8 %. Še bolj se je zmanjšal v letu 2009, in sicer za 84,0 % glede na leto 2007 in za 66,8 % glede na leto 2008. Med izbranimi kazalniki poslovanja so se v letu 2009 izboljšali štirje, to so stopnja dolgoročnosti investiranja, stopnja lastniškosti financiranja (samo v primerjavi z letom 2008), koeficient dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev in zalog (prav tako samo v primerjavi z letom 2008) ter dodana vrednost na zaposlenega (samo v primerjavi z letoma 2006 in 2007). Po podatkih iz letnih poročil zadrug za leto 2009je297zadrug s 3.394zaposlenimi izkazalo 1,6 mio EUR neto čiste izgube. V 2.500 1.000 500 0 Tabela 10: Poslovanje gospodarskih družb in zadrug v letih 2006, 2007, 2008 in 2009 Gospodarske družbe Zadruge 2006 2007 2008 2009 2006 2007 2008 2009 Kazalci Število družb 45.330 48.781 51.997 53.897 319 315 301 297 Število zaposlenih 478.839 499.465 510.754 479.894 3.695 3.465 3.457 3.394 Neto čisti dobiček, v tisoč EUR 2.571.476 3.438.343 1.656.533 549.426 5.274 7.482 4.965 -1.604 Kazalniki Delež čistih prihodkov od prodaje na trgu EU in izven EU v čistih prihodkih od prodaje, v % 30,5 30,5 29,7 28,0 8,4 8,1 8,5 6,7 Dodana vrednost na zaposlenega, v EUR 31.151 33.538 35.279 34.168 21.201 21.699 24.511 22.584 Koeficient celotne gospodarnosti 1,052 1,060 1,028 1,014 1,011 1,012 1,007 0,999 Stopnja čiste dobičkonosnosti prihodkov 0,038 0,044 0,019 0,008 0,007 0,010 0,006 -0,002 Koeficient čiste dobičkonosnosti sredstev 0,034 0,039 0,016 0,005 0,011 0,014 0,009 -0,003 Koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala 0,085 0,103 0,046 0,015 0,022 0,029 0,018 -0,006 Stopnja lastniškosti financiranja 0,399 0,370 0,348 0,351 0,480 0,474 0,471 0,482 Stopnja dolgoročnosti investiranja 0,615 0,597 0,610 0,624 0,561 0,566 0,556 0,598 Koeficient kapitalske pokritosti dolgoročnih sredstev 0,645 0,617 0,568 0,559 0,856 0,838 0,846 0,805 Koeficient dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev in zalog 0,946 0,937 0,888 0,899 0,837 0,820 0,848 0,838 Vir: AJPES - Podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida gospodarskih družb in zadrug za leto 2006, 2007, 2008 in 2009 preračuni UMAR. Opomba: Ker se SRS 2006 uporabljajo od vključno leta 2006 dalje, so podatki v letu 2009 primerljivi s podatki v letih 2008, 2007 in 2006. Podatki za leto 2006, ki so bili v SIT, so preračunani v EUR po centralnem paritetnem tečaju (1 EUR = 239,64 SIT). obdobju 2006-2009 se je z zmanjševanjem števila zadrug zmanjševalo tudi število zaposlenih. Zadruge so do leta 2009 izkazovale neto čisti dobiček, največjega v letu 2007. V letu 2009 so se med izbranimi kazalniki poslovanja povečali trije, to so stopnja lastniškosti financiranja, stopnja dolgoročnosti investiranja in dodana vrednost na zaposlenega (slednja samo v primerjavi z letoma 2006 in 2007). (ü o a (U C >u (U Pomembnejši kazalci 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Pomladanska napoved 2010 napoved napoved napoved Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) 4,5 5,8 6,8 3,5 -7,8 0,6 2,4 3,1 BDP v mio EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 28.750 31.055 34.568 37.135 34.894 34.934 36.286 38.202 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 14.369 15.467 17.123 18.367 17.085 17.153 17.778 18.681 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 19.700 20.700 22.100 22.800 - BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)1 88 88 89 91 - Bruto nacionalni dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 28.506 30.683 33.854 36.278 34.381 34.262 35.320 37.104 Bruto nacionalni razpoložljivi dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 28.362 30.467 33.627 35.993 34.186 34.293 35.224 36.905 Stopnja brezposelnosti, registrirana 10,2 9,4 7,7 6,7 9,1* 11,1 11,6 11,2 Stopnja brezposelnosti, anketna 6,5 6,0 4,9 4,4 5,9* 7,2 7,6 7,3 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 4,7 4,2 3,7 0,7 -5,8 3,0 3,0 3,0 Inflacija2, povprečje leta 2,5 2,5 3,6 5,7 0,9 1,3 1,6 2,3 Inflacija2 , konec leta 2,3 2,8 5,6 2,1 1,8 1,3 2,0 2,5 MENJAVA S TUJINO - PLAČILNO-BILANČNA STATISTIKA Izvoz proizvodov in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 10,6 12,5 13,7 2,9 -15,6 4,3 6,3 7,4 Izvoz proizvodov 10,3 13,4 13,8 0,0 -15,2 4,7 6,4 7,4 Izvoz storitev 12,0 8,6 13,2 16,2 -16,9 2,9 6,1 7,6 Uvoz proizvod in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 6,6 12,2 16,3 2,9 -17,9 4,1 6,0 6,7 Uvoz proizvodov 6,8 12,7 15,8 2,6 -19,1 3,9 6,0 6,7 Uvoz storitev 5,5 8,8 19,7 4,9 -10,2 4,9 6,0 6,6 Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR -498 -771 -1.646 -2.287 -340 -638 -1.095 -1.249 - delež v primerjavi z BDP, v % -1,7 -2,5 -4,8 -6,2 -1,0 -1,8 -3,0 -3,3 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 20.496 24.067 34.752 38.997 40.008 40.6885- - delež v primerjavi z BDP, v % 71,4 77,6 100,8 105,0 114,7 Razmerje USD za 1 EUR 1,244 1,254 1,371 1,471 1,393 1,364 1,358 1,358 DOMAČE POVPRAŠEVANJE - STATISTIKA NACIONALNIH RAČUNOV Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 2,6 2,9 6,7 2,0 -1,4 -0,5 1,7 2,3 - delež v BDP, v %4 54,2 52,8 52,7 52,7 54,8 54,9 54,4 53,9 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 3,4 4,0 0,7 6,2 3,1 0,6 0,2 0,8 - delež v BDP, v %4 19,0 18,8 17,3 18,1 20,2 20,6 20,6 20,6 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) 3,7 9,9 11,7 7,7 -21,6 0,5 3,5 4,5 - delež v BDP, v %4 25,5 26,5 27,7 28,9 24,0 24,0 24,2 24,5 Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat - New Cronos; preračuni in napovedi UMAR. Opombe: 1Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; 3Plačilnobilančna statistika (izvoz F.O.B., uvoz F.O.B.); z izračunom realnih stopenj je izločen vpliv medvalutnih sprememb in cen na tujih trgih; 4deleži v BDP so preračunani v tekočih cenah in fiksnem tečaju 2007 (EUR=239,64); 5konec marca 2010; »izračuni UMAR na osnovi četrtletnih podatkov SURS. Proizvodnja 2007 2008 2009 2008 2009 2010 2008 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 3 4 5 6 7 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D 7,2 2,5 -17,3 6,4 8,4 3,3 -7,7 -18,1 -24,5 -18,3 -7,0 0,1 1,7 14,8 3,8 6,8 2,0 B Rudarstvo 5,5 5,5 -2,9 13,8 3,5 7,1 -1,2 -6,7 -13,7 6,1 4,8 -7,5 3,6 9,5 -4,4 5,6 34,4 C Predelovalne dejavnosti 8,5 2,6 -18,6 6,9 8,7 3,7 -8,4 -19,9 -25,8 -19,4 -7,7 0,8 2,0 15,6 4,2 6,7 1,7 D Oskrba z elektriko, plinom, paro -11,1 2,1 -6,7 -2,3 8,2 -1,1 4,5 -3,1 -8,6 -9,7 -6,0 -4,4 -1,2 8,1 4,2 12,2 0,2 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj 18,5 15,7 -21,0 32,5 17,0 15,7 4,2 -19,2 -19,0 -24,5 -20,5 -18,9 21,4 22,8 13,8 15,4 15,9 Stavbe 14,3 11,5 -22,5 37,8 7,3 11,5 -2,0 -20,8 -21,8 -27,4 -19,6 -7,3 18,6 10,5 3,1 8,9 0,2 Gradbeni inženirski objekti 21,9 18,9 -19,9 28,0 24,3 18,6 8,9 -17,6 -17,2 -22,6 -21,1 -29,3 23,8 32,4 21,7 20,4 28,0 PROMET, mio tkm, medletna rast v % Tonski km v cestnem prevozu 13,4 18,4 -9,2 26,7 23,5 7,7 17,2 -12,7 -7,6 -12,3 -4,7 - - - - - - Tonski km v železniškem prevozu 6,8 -2,3 -24,2 -5,3 -2,9 2,9 -3,6 -24,1 -26,0 -30,7 -15,9 - - - - - - TRGOVINA, medletna rast v % Skupni realni prihodek* 9,7 10,1 -12,8 15,7 13,1 10,5 2,3 -10,1 -15,5 -16,0 -10,0 -1,5 7,2 17,4 11,8 10,3 12,6 Realni prihodek v trgovini na drobno 6,1 12,2 -10,4 14,0 15,5 12,7 7,2 -5,5 -11,3 -13,8 -11,1 -4,9 7,0 16,2 19,1 11,4 13,4 Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravila motornih vozil 19,2 6,2 -21,5 22,0 9,6 5,6 -9,9 -24,0 -28,0 -23,6 -8,2 6,3 9,4 22,0 -1,1 9,0 12,3 Nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji 16,1 17,1 -21,4 20,7 23,9 20,9 4,8 -16,4 -23,9 -26,7 -18,1 -7,8 12,3 31,9 20,6 19,2 22,9 TURIZEM, medletna rast v % Skupaj, prenočitve 7,0 1,8 -1,3 4,2 1,0 1,8 0,6 -3,3 -3,8 1,7 -2,7 4,0 0,5 -8,5 14,0 -2,4 3,6 Domači gostje, prenočitve 4,9 5,2 5,8 4,8 4,6 4,7 7,2 5,2 2,3 11,7 -0,6 5,2 -8,5 8,5 10,5 -2,1 1,1 Tuji gostje, prenočitve 8,4 -0,5 -6,5 3,6 -1,3 0,1 -4,8 -11,0 -7,9 -4,7 -4,7 2,7 8,9 -18,3 16,2 -2,6 5,3 Prihodek v gostinstvu 2,3 -2,8 -11,8 -1,8 -1,6 -3,1 -4,4 -9,6 -12,5 -11,5 -13,4 -1,6 -5,7 -2,5 2,9 -5,0 -3,3 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 492,2 529,9 449,3 117,9 125,6 134,1 152,3 105,4 105,9 109,0 129,0 94,6 40,0 42,6 43,0 39,9 44,5 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**) Kazalnik gospodarske klime 13 3 -23 11 9 7 -16 -31 -28 -18 -14 -12 13 12 10 6 8 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih 11 -6 -24 6 2 -3 -28 -35 -27 -18 -14 -7 6 5 2 -1 1 v gradbeništvu 19 2 -50 15 9 3 -20 -43 -51 -55 -50 -57 20 11 9 6 5 v storitvenih dejavnostih 29 26 -14 35 35 29 6 -18 -22 -11 -2 0 39 39 36 31 29 v trgovini na drobno 27 22 -12 28 28 25 8 -17 -19 -9 -6 -4 31 27 30 27 27 potrošnikov -11 -20 -30 -19 -16 -16 -29 -39 -31 -23 -25 -25 -15 -12 -18 -19 -18 Vir podatkov: SURS. Opombe: 1Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo, 2V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; *Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrževanje le-teh ter trgovina na drobno z motornimi gorivi, **desezonirani podatki SURS. 2008 2009 2010 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 -2,0 9,3 0,5 -11,7 -13,2 -17,1 -21,4 -15,9 -29,7 -22,1 -21,4 -20,8 -17,5 -16,6 -19,4 -1,7 4,8 -8,4 -1,0 9,0 - - -19,2 14,4 -1,0 -14,7 18,8 -6,9 -3,8 -9,2 -21,7 -10,2 -7,9 4,5 13,3 1,8 -4,3 32,4 -14,8 -6,0 -16,9 0,2 -1,2 9,8 0,8 -12,5 -15,4 -18,9 -23,6 -17,2 -31,4 -23,6 -22,3 -22,1 -19,4 -17,0 -20,7 -2,5 5,5 -8,2 -0,2 10,0 -5,5 1,9 1,0 4,7 7,5 -5,1 -1,3 -2,7 -9,5 -4,7 -11,3 -9,6 -7,3 -11,9 -6,1 -5,1 -6,8 -9,7 -3,2 0,2 - - 8,6 22,4 15,1 -2,3 -3,6 -26,9 -22,7 -9,7 -20,4 -20,8 -15,9 -20,8 -19,5 -32,0 -28,3 -18,3 -9,5 -11,3 -24,2 -19,7 - - 10,7 24,2 12,0 -11,5 -6,9 -32,7 -17,3 -12,7 -18,0 -23,5 -23,4 -23,2 -26,8 -31,4 -28,2 -20,0 -7,4 -6,6 -10,2 -5,3 - - 7,0 21,3 17,0 5,4 -0,6 -20,3 -27,5 -7,3 -22,0 -19,1 -10,7 -19,4 -14,1 -32,3 -28,4 -17,2 -11,3 -15,9 -38,5 -30,8 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 5,8 12,8 2,8 1,0 3,1 -6,2 -15,5 -8,6 -16,7 -17,1 -12,6 -14,8 -15,1 -18,2 -13,0 -11,1 -5,9 -4,9 -3,7 4,0 10,8 13,8 7,3 7,0 7,1 2,3 -13,3 -5,2 -9,3 -14,9 -9,5 -11,5 -13,3 -16,7 -12,9 -13,5 -7,0 -8,6 -5,2 -0,8 -2,3 -7,4 10,6 -7,4 -12,5 -10,1 -27,6 -24,5 -20,4 -34,7 -25,7 -23,1 -25,6 -20,6 -24,6 -16,0 -7,2 -1,3 5,2 -0,4 14,2 18,3 11,2 28,0 11,6 2,1 0,5 -16,9 -19,2 -13,2 -24,9 -25,3 -21,2 -27,5 -24,8 -27,6 -23,4 -19,0 -11,2 -10,6 -12,9 -1,0 - - 3,2 -3,2 -2,1 -4,4 8,7 3,6 -6,1 -6,9 3,6 -11,4 -1,8 -0,8 4,9 0,2 3,3 -3,9 -8,5 4,5 3,7 3,7 2,0 - 8,9 3,9 6,0 4,4 11,0 9,6 -1,5 10,7 4,3 -2,2 4,4 13,3 12,3 7,7 9,9 -1,5 -10,0 5,2 6,5 3,5 7,0 - -0,2 -6,8 -7,4 -11,9 6,5 -0,6 -12,5 -20,5 3,0 -16,9 -6,3 -10,3 0,1 -4,1 -1,8 -6,4 -6,9 3,9 -0,6 3,9 -3,0 - -3,8 -2,1 -1,1 -4,3 -7,6 -7,4 -12,3 -9,1 -10,6 -13,4 -13,3 -11,7 -9,7 -13,1 -13,8 -13,5 -12,9 -1,2 -2,9 -0,9 - - 42,2 47,4 49,0 45,3 58,1 32,9 32,6 39,9 36,3 35,5 34,1 35,9 33,8 39,2 43,4 38,4 47,2 29,7 28,6 36,4 - - 7 5 -5 -18 -24 -31 -29 -33 -34 -26 -24 -21 -19 -13 -13 -15 -13 -10 -11 -15 -12 -9 -3 -6 -21 -29 -33 -38 -33 -34 -32 -27 -22 -22 -20 -13 -16 -13 -12 -7 -8 -6 -2 -1 2 1 -6 -21 -34 -39 -40 -49 -53 -47 -54 -50 -59 -55 -55 -47 -49 -55 -55 -61 -63 -58 33 25 17 6 -6 -14 -16 -24 -25 -21 -21 -14 -13 -7 -1 -5 -1 6 2 -8 -6 -3 26 23 26 1 -3 -14 -15 -21 -18 -19 -19 -17 -4 -5 -6 -7 -4 -6 -4 -3 2 2 -19 -12 -18 -34 -35 -43 -37 -37 -41 -29 -23 -26 -27 -16 -26 -24 -26 -26 -24 -26 -24 -22 Trg dela 2007 2008 2009 2008 2009 2010 2008 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 3 4 5 6 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 925,3 942,5 944,5 937,7 940,9 942,2 949,2 945,9 945,6 942,6 943,9 935,8 938,5 939,1 940,8 942,7 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)' 854,0 879,3 858,2 870,8 879,4 881,7 885,1 869,0 861,0 854,3 848,4 836,3 874,2 876,6 879,6 882,0 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 40,4 39,7 37,9 40,8 39,9 39,2 38,9 37,8 38,0 37,9 37,8 31,9 40,8 39,9 39,9 39,8 V industriji in gradbeništvu 321,9 330,4 306,9 327,1 331,2 333,0 330,4 317,4 309,3 304,0 296,8 290,9 328,5 330,0 331,2 332,6 - v predelovalnih dejavnostih 223,6 222,4 199,8 224,0 224,0 222,3 219,1 209,5 201,4 196,7 191,7 190,0 224,2 224,1 223,9 224,0 - v gradbeništvu 78,4 87,9 86,8 83,2 87,1 90,5 91,1 87,8 87,6 86,9 84,8 80,9 84,2 85,8 87,1 88,4 V storitvah 491,6 509,1 513,4 503,0 508,3 509,4 515,9 513,8 513,7 512,4 513,7 513,5 504,9 506,8 508,6 509,6 - v javni upravi 50,3 51,0 51,5 50,8 51,0 51,1 51,0 51,1 51,5 51,7 51,6 51,8 50,7 50,9 50,9 51,1 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 108,8 111,1 113,8 110,7 111,0 110,1 112,4 113,2 114,1 113,3 114,7 115,9 111,0 111,2 111,0 110,9 ZAPOSLENI (C)1 766,0 789,9 767,4 781,2 790,3 792,7 795,3 779,7 770,8 762,9 756,1 750,1 784,3 787,6 790,5 792,8 V podjetjih in organizacijah 696,1 717,6 699,4 710,4 718,0 719,8 722,0 709,9 701,9 695,5 690,5 687,2 713,0 715,8 718,2 720,2 Pri fizičnih osebah 69,9 72,3 67,9 70,8 72,2 73,0 73,2 69,8 68,8 67,4 65,7 62,9 71,3 71,8 72,3 72,6 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 87,9 89,4 90,8 89,6 89,2 88,9 89,8 89,3 90,3 91,4 92,2 86,2 89,9 89,1 89,2 89,2 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 71,3 63,2 86,4 66,8 61,4 60,5 64,1 76,9 84,6 88,3 95,6 99,4 64,3 62,4 61,2 60,7 Ženske 39,1 33,4 42,4 35,6 32,8 32,1 33,0 38,4 41,6 43,2 46,4 47,0 34,3 33,5 32,6 32,4 Mladi (do 26. leta) 11,9 9,1 13,3 10,3 8,4 7,7 10,0 12,2 13,1 12,8 15,2 14,7 9,5 8,8 8,4 8,1 Starejši od 50 let 22,2 21,9 26,2 22,6 21,9 21,7 21,6 24,1 25,6 26,9 28,3 29,6 22,3 22,0 21,9 21,8 Brez strokovne izobrazbe 28,0 25,4 34,1 26,8 24,6 24,3 25,8 31,2 33,6 34,8 36,6 38,2 25,9 25,0 24,6 24,3 Brezposelni več kot 1 leto 36,5 32,3 31,5 34,0 32,5 31,9 31,0 31,0 30,4 31,1 33,4 38,1 33,3 32,7 32,5 32,2 Prejemniki nadomestil in pomoči 16,6 14,4 27,4 15,0 13,6 13,9 15,1 22,8 27,4 28,6 30,8 21,3 14,2 13,7 13,6 13,4 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 7,7 6,7 9,1 7,1 6,5 6,4 6,8 8,1 8,9 9,4 10,1 10,6 6,9 6,6 6,5 6,4 Moški 6,2 5,6 8,3 6,0 5,4 5,4 5,8 7,3 8,1 8,5 9,3 10,1 5,7 5,5 5,4 5,4 Ženske 9,6 8,1 10,2 8,6 7,9 7,8 7,9 9,2 10,0 10,4 11,1 11,3 8,3 8,1 7,9 7,8 TOKOVI AKTIVNEGA PREBIVALSTVA 21,5 13,7 -5,2 5,7 4,2 1,9 1,9 -0,8 -0,1 -3,5 -0,8 -5,5 0,6 0,6 1,7 2,0 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 14,7 12,5 17,0 2,2 1,8 1,9 6,5 3,2 2,6 3,0 8,1 2,9 0,7 0,8 0,5 0,5 Izgubili delo 52,5 53,0 90,5 12,5 10,7 12,5 17,4 24,8 22,5 19,9 23,2 19,9 3,3 3,6 3,4 3,6 Brezposelni dobili delo 49,1 41,7 48,6 12,4 9,7 9,9 9,6 9,5 11,8 14,2 13,1 14,2 4,1 3,6 3,2 2,9 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 28,0 26,1 28,5 6,4 6,3 5,9 7,4 5,2 6,5 6,9 9,9 6,3 2,5 2,7 2,0 1,7 Prirast delovnih dovoljenj za tujce 10,0 13,2 -9,6 3,7 5,9 4,9 -1,2 -1,5 -1,8 -2,7 -3,6 -1,6 2,1 3,3 2,2 0,4 Upokojitve2 20,7 22,6 24,7 5,4 4,8 6,3 6,1 5,4 5,3 6,7 7,3 6,8 1,7 1,7 1,6 1,5 Drugi, ki so dobili delo, neto2 40,9 31,5 34,7 10,6 6,2 5,9 8,8 6,9 9,5 8,2 10,1 4,8 1,6 0,3 2,1 3,8 PROSTA DELOVNA MESTA3 20,2 20,0 13,4 21,6 21,1 21,5 15,9 13,4 13,4 14,0 13,0 12,6 19,8 21,6 21,6 20,2 Od teh za določen čas, v % 76,5 74,5 78,1 73,0 74,0 76,5 74,7 74,9 77,9 80,8 78,6 78,9 74,2 72,7 74,4 74,9 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE 60,2 81,1 86,6 68,7 79,0 86,3 90,5 91,5 90,2 84,9 79,7 77,1 72,1 76,3 79,1 81,6 Od vseh formalno aktivnih, v % 6,5 8,6 9,2 7,3 8,4 9,2 9,5 9,7 9,5 9,0 8,4 8,2 7,7 8,1 8,4 8,7 NOVE ZAPOSLITVE 160,0 162,7 111,4 40,9 41,0 42,7 38,1 27,5 27,3 28,2 28,3 23,6 13,4 15,4 13,1 12,5 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 'Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. 2Ocena UMAR na podlagi podatkov ZPIZ in ZRSZ; 3po ZRSZ. 2008 2009 2010 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 941,4 940,5 944,6 950,7 950,3 946,5 946,2 945,9 945,7 946,1 945,3 945,6 944,1 941,6 942,1 945,0 945,5 941,3 935,7 935,8 935,8 879,9 879,8 885,3 888,1 886,9 880,3 872,2 868,7 866,0 863,2 860,8 859,1 855,6 853,5 853,8 850,4 850,0 844,7 836,1 836,0 836,9 39,3 39,2 39,2 38,9 38,9 38,8 37,8 37,8 37,8 38,0 38,0 38,0 37,9 37,9 37,9 37,9 37,8 37,7 31,9 31,9 31,9 332,5 332,5 333,9 333,7 331,5 325,9 320,1 317,4 314,7 311,8 309,1 307,1 305,3 303,9 302,8 298,8 297,6 294,0 291,5 290,6 290,7 222,7 222,7 222,? 221,3 219,8 216,3 211,8 209,6 207,0 203,6 201,2 199,2 197,8 196,5 195,9 192,5 192,1 190,6 190,0 189,9 190,0 89,7 90,2 91,6 92,2 91,5 89,5 88,3 87,7 87,5 87,8 87,5 87,5 87,2 86,9 86,5 86,0 85,2 83,3 81,5 80,7 80,5 508,1 508,1 512,2 515,5 516,5 515,6 514,4 513,6 513,5 513,5 513,7 514,0 512,4 511,7 513,1 513,7 514,6 512,9 512,6 513,5 514,4 50,9 51,0 51,2 51,1 51,1 50,8 51,2 51,0 51,3 51,4 51,5 51,6 51,7 51,7 51,8 51,6 51,7 51,6 51,6 51,8 52,0 109,7 109,4 111,4 112,0 112,5 112,6 112,8 113,2 113,7 114,0 114,2 114,1 113,0 112,6 114,2 114,6 114,9 114,7 115,4 115,9 116,4 791,1 790,9 796,1 798,5 797,0 790,2 783,0 779,5 776,6 773,3 770,5 768,5 764,5 762,1 762,1 758,3 757,7 752,4 749,7 749,8 750,9 718,5 718,2 722,6 724,6 723,4 718,1 712,6 709,7 707,3 704,3 701,7 699,8 696,5 694,6 695,2 691,8 691,8 687,8 686,4 686,9 688,3 72,7 72,7 73,5 74,0 73,5 72,2 70,4 69,7 69,3 69,0 68,8 68,7 68,0 67,5 66,8 66,5 65,9 64,6 63,3 62,8 62,7 88,8 88,9 89,2 89,6 89,9 90,0 89,2 89,3 89,5 90,0 90,3 90,6 91,1 91,4 91,7 92,1 92,3 92,2 86,4 86,3 86,0 61,6 60,7 59,3 62,6 63,4 66,2 73,9 77,2 79,7 82,8 84,5 86,5 88,5 88,1 88,4 94,6 95,4 96,7 99,6 99,8 98,9 33,0 32,3 31,1 32,7 32,6 33,7 37,2 38,5 39,5 40,8 41,5 42,5 43,5 43,2 43,0 46,3 46,5 46,5 47,2 47,0 46,6 8,1 7,8 7,3 9,8 9,9 10,2 11,7 12,3 12,7 13,2 13,1 13,0 13,0 13,0 12,2 15,5 15,1 14,8 15,0 14,7 14,3 21,9 21,7 21,4 21,4 21,5 21,9 23,6 24,1 24,5 25,1 25,7 26,1 26,6 26,8 27,1 27,8 28,3 28,7 29,5 29,7 29,7 24,3 24,3 24,3 24,9 25,5 27,0 30,1 31,4 32,2 33,0 33,5 34,2 34,7 34,7 35,0 36,1 36,4 37,2 38,3 38,4 37,9 32,1 31,8 31,6 31,4 30,9 30,8 31,2 31,0 30,7 30,4 30,3 30,5 30,7 31,0 31,7 32,5 33,3 34,4 36,9 37,9 39,4 13,9 13,9 13,7 14,1 14,4 16,8 20,9 22,8 24,5 25,9 27,6 28,7 28,9 28,5 28,3 30,8 30,3 31,2 32,2 31,7 0,0 6,5 6,5 6,3 6,6 6,7 7,0 7,8 8,2 8,4 8,8 8,9 9,1 9,4 9,4 9,4 10,0 10,1 10,3 10,6 10,7 10,6 5,4 5,4 5,3 5,6 5,7 6,1 6,9 7,3 7,6 7,9 8,1 8,3 8,5 8,5 8,6 9,1 9,3 9,6 10,0 10,1 10,0 8,0 7,8 7,5 7,9 7,9 8,1 9,0 9,3 9,5 9,8 10,0 10,2 10,5 10,4 10,4 11,1 11,2 11,2 11,4 11,3 11,2 -1,3 -0,9 4,1 6,1 -0,5 -3,8 -0,3 -0,2 -0,2 0,3 -0,7 0,3 -1,5 -2,5 0,6 2,9 0,4 -4,1 -5,7 0,2 0,0 0,5 0,5 0,9 4,6 1,2 0,8 1,2 1,0 1,1 1,1 0,8 0,8 0,8 0,7 1,5 5,9 1,3 0,9 1,0 0,8 1,0 4,6 3,4 4,5 5,2 5,5 6,6 10,4 6,9 7,5 8,2 7,4 7,0 7,3 5,5 7,2 8,5 7,9 6,8 8,6 5,4 5,8 2,3 3,1 4,5 4,0 3,2 2,4 3,2 2,7 3,6 3,7 4,3 3,9 4,0 4,6 5,5 4,4 4,8 3,9 5,0 4,0 5,1 2,0 1,6 2,3 2,5 2,7 2,2 0,7 1,9 2,5 2,4 2,2 1,9 2,1 1,9 2,8 3,8 3,6 2,5 1,7 2,0 2,6 1,6 2,2 1,1 1,2 -0,1 -2,4 -0,1 0,2 -1,7 -0,5 -1,2 -0,1 -1,0 -1,5 -0,2 -1,9 -1,3 -0,4 -0,7 -0,5 -0,4 1,6 2,2 2,6 2,3 2,0 1,8 2,3 1,6 1,5 1,9 1,7 1,7 1,4 2,4 2,9 2,9 2,3 2,1 2,5 2,2 2,0 -0,4 -0,2 6,6 4,6 2,7 1,4 1,2 1,7 4,0 3,7 3,1 2,7 1,7 2,1 4,4 5,1 5,7 -0,7 -2,2 3,6 3,4 19,8 20,1 24,7 19,7 15,7 12,3 13,7 12,2 14,2 12,0 13,9 14,5 14,7 12,3 14,9 15,7 11,7 11,6 12,7 11,7 13,5 76,9 76,8 76,0 74,9 75,6 73,1 72,0 75,0 77,5 77,2 77,8 78,7 80,0 82,0 80,7 78,2 80,1 77,7 77,2 79,9 79,7 83,8 86,7 88,6 90,3 90,4 90,7 90,7 91,2 92,6 92,1 90,6 87,8 86,6 84,7 83,4 81,1 79,6 78,4 77,6 77,2 76,5 8,9 9,2 9,4 9,5 9,5 9,6 9,6 9,6 9,8 9,7 9,6 9,3 9,2 9,0 8,9 8,6 8,4 8,3 8,3 8,2 8,2 12,7 10,4 19,6 17,8 11,4 8,9 10,2 8,1 9,3 10,0 8,8 8,5 8,7 6,8 12,6 11,9 8,9 7,6 8,9 7,0 7,7 Plače in indikatorji konkurenčnosti 2007 2008 2009 2008 2009 2010 2007 2008 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 12 1 2 3 4 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA , nominalno, medletna rast v % Skupaj 5,9 8,3 3,4 7,8 8,6 9,9 7,1 5,5 4,6 2,3 1,7 3,7 6,5 6,1 9,3 8,0 9,5 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 8,3 9,1 -0,2 10,3 9,3 10,8 6,7 1,2 1,6 -0,5 -2,9 3,3 10,2 8,3 16,1 6,7 10,3 B Rudarstvo 6,4 13,4 0,9 9,4 13,8 16,0 14,8 5,6 2,4 1,6 -4,9 3,4 20,6 5,2 9,7 13,3 11,8 C Predelovalne dejavnosti 7,0 7,5 0,8 8,2 9,7 9,3 3,4 0,0 -0,5 0,4 3,7 10,1 8,2 6,0 10,2 8,5 11,3 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 6,2 9,5 3,8 9,3 10,1 9,8 8,8 7,9 7,8 5,1 -3,2 4,7 11,8 8,4 10,2 9,3 13,2 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 7,1 7,8 2,0 8,3 9,1 9,0 5,2 4,2 3,2 1,2 0,1 2,7 8,5 7,2 9,8 8,1 10,7 F Gradbeništvo 6,6 7,5 1,0 7,7 9,6 9,1 4,3 1,2 1,0 1,6 0,9 2,9 5,5 7,5 8,8 6,7 11,9 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 7,6 7,7 1,9 7,5 9,0 8,8 6,1 4,4 2,3 1,2 0,1 2,6 6,9 6,5 8,8 7,1 10,0 H Promet in skladiščenje 6,0 8,4 0,7 8,7 8,5 10,4 6,6 2,3 2,1 0,5 -1,4 1,1 8,2 8,9 8,5 8,6 8,3 I Gostinstvo 5,3 8,3 1,6 9,3 9,6 10,0 4,9 3,4 1,7 0,6 1,0 2,8 7,5 9,8 10,4 7,9 9,5 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 5,7 7,3 1,4 6,8 7,8 8,7 6,2 3,7 3,1 0,8 -1,6 1,0 10,1 3,3 6,4 10,5 8,9 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 7,4 6,0 -0,7 8,6 8,8 8,2 0,0 2,0 -3,8 0,3 -0,5 1,2 1,8 7,4 7,9 10,6 11,8 L Poslovanje z nepremičninami 7,0 6,0 1,9 6,8 8,6 5,3 3,6 1,6 0,0 1,8 4,5 2,6 3,9 6,3 8,3 5,8 10,1 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 7,0 8,4 2,1 9,7 8,6 9,1 6,4 4,0 3,3 1,5 0,0 1,6 8,3 9,2 10,5 9,3 8,7 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 7,5 9,6 1,8 8,6 11,4 10,2 8,0 6,6 2,1 -0,2 -0,6 2,5 9,6 8,7 9,5 7,7 10,8 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 5,1 12,2 5,9 11,1 10,8 13,2 13,7 11,5 9,8 2,5 0,5 -1,9 6,9 6,8 14,3 12,0 12,0 P Izobraževanje 3,9 7,0 3,6 5,5 5,8 7,7 9,0 6,9 6,1 1,2 0,6 0,2 2,2 3,1 7,8 5,6 5,7 Q Zdravstvo in socialno varstvo 3,1 12,0 12,0 5,5 4,3 16,8 21,0 21,4 22,6 5,5 1,4 -0,4 2,6 3,1 7,2 6,1 3,2 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 3,6 5,3 3,9 2,4 5,8 8,3 5,1 7,0 5,7 2,2 0,9 0,7 3,8 4,5 5,9 -2,8 3,9 S Druge dejavnosti 3,3 8,2 1,3 6,6 8,6 8,5 8,8 4,1 1,0 0,7 0,0 3,2 4,9 6,6 6,2 6,9 10,3 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI, medletna rast v % Efektivni tečaj1 nominalno 0,8 0,5 0,4 1,2 1,1 0,4 -1,1 -0,3 -0,3 0,3 1,8 -0,3 1,1 1,3 1,0 1,4 1,4 Realni (deflator relativne cene življenjskih potrebščin) 2,3 2,8 0,7 4,5 4,2 2,6 -0,1 0,4 0,0 0,2 2,3 -0,3 3,6 4,4 4,3 4,7 4,7 Realni (deflator relativne cene ind. proizvodov)2 2,2 0,8 2,8 1,2 1,0 -0,2 1,1 3,0 3,4 3,7 1,4 -2,3 1,2 1,1 1,0 1,4 2,2 USD za EUR 1,371 1,471 1,393 1,500 1,562 1,504 1,317 1,302 1,362 1,431 1,478 1,384 1,457 1,472 1,475 1,553 1,575 Viri podatkov: SURS, APP, BS, ECB, OECD Main Economic Indicators, preračuni UMAR. Opombe: 'Sprememba metodologije: v izračun efektivnega tečaja so po novi metodologiji zajete valute oz. cene 17 trgovinskih partneric (Avstrija, Belgija, Nemčija, Italija, Francija, Nizozemska, Španija, Danska, Združeno kraljestvo, Švedska, Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška, ZDA, Švica, Japonska); uteži so deleži posamezne trgovinske partnerice v slovenskem izvozu in uvozu proizvodov predelovalnih dejavnosti (5-8 SMTK) v obdobju 2001-2003; izvoz je dvojno tehtan; rast vrednosti indeksa pomeni rast vrednosti domače valute in obratno. 2Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih - predelovalne dejavnosti. 2008 2009 2010 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 7,6 8,8 8,7 9,8 11,2 9,2 3,9 8,6 6,8 4,2 5,3 5,1 4,1 4,7 3,8 0,7 2,4 1,7 1,3 2,1 2,2 3,6 5,2 9,7 7,9 13,5 6,3 12,9 11,3 -0,1 10,2 1,1 -3,3 6,1 2,0 -1,8 4,7 -0,4 -0,3 -0,7 -5,5 -0,9 -2,5 1,1 3,0 5,7 17,0 12,5 17,3 10,0 20,7 39,0 -4,7 16,0 10,1 5,3 1,7 4,3 -5,9 9,4 2,3 6,2 -3,5 -20,3 16,1 -8,7 2,0 3,5 4,7 8,4 9,6 11,0 6,4 10,8 6,7 -1,4 5,7 0,1 -0,5 0,4 -0,4 -1,3 0,1 0,1 -0,6 1,6 1,9 4,6 4,3 6,7 8,3 15,2 9,6 7,8 15,3 8,3 6,2 25,2 2,2 3,2 9,4 6,1 8,1 7,6 5,5 10,3 5,6 2,9 6,7 -10,4 -8,6 12,1 3,5 6,6 4,3 6,8 9,8 10,5 5,5 11,3 14,0 -1,0 4,8 4,4 3,6 4,6 3,5 1,0 5,2 1,6 1,2 0,9 -3,3 2,1 1,1 0,0 3,0 5,1 7,5 9,5 10,0 6,0 11,3 7,3 -1,0 7,2 1,7 -0,6 2,5 0,5 -0,9 3,4 2,9 0,6 1,4 -1,4 1,1 2,9 1,0 2,9 4,6 8,0 8,9 9,1 7,0 10,2 8,0 3,9 6,6 6,1 3,5 3,6 1,5 2,9 2,4 1,6 1,5 0,6 0,4 -0,8 0,6 0,3 2,4 5,2 7,0 10,2 7,8 13,1 10,2 7,1 7,5 5,2 3,9 2,4 0,6 2,9 2,2 1,1 2,0 -4,8 4,4 -1,0 -3,3 0,5 -1,5 1,8 3,2 10,3 8,9 10,3 9,0 10,7 7,5 2,0 5,4 3,9 3,0 3,2 3,4 0,4 1,3 1,4 0,6 -0,2 -0,3 3,2 0,0 2,2 1,8 4,4 6,1 8,3 7,9 8,1 10,3 7,8 5,5 5,4 6,9 1,8 2,5 3,4 2,5 3,4 2,5 0,0 0,0 0,7 -3,6 -1,6 0,0 1,6 1,5 6,4 8,5 7,1 6,3 11,4 1,2 -6,3 8,1 3,8 0,6 1,7 -4,2 -5,4 -1,6 2,0 0,5 -1,7 6,3 -1,8 -5,1 1,0 1,6 1,1 8,3 7,5 4,7 4,6 6,7 4,5 1,5 5,0 2,9 1,4 0,6 1,3 -0,6 -0,5 1,9 1,4 2,0 4,2 5,3 4,0 1,8 3,3 2,7 7,9 9,2 9,9 7,3 10,3 9,3 1,8 8,8 3,1 4,3 4,7 4,6 2,2 3,3 2,0 1,1 1,3 0,4 0,6 -0,9 1,0 1,7 2,0 11,2 12,2 11,1 8,3 11,2 8,4 8,6 7,1 9,1 5,1 5,5 3,2 1,6 1,4 0,0 -0,1 -0,4 -1,0 -1,8 1,1 -1,2 4,1 4,7 10,0 10,4 7,6 18,8 13,3 12,9 16,0 12,3 15,2 8,8 10,7 11,0 10,0 8,4 5,3 -0,3 2,6 1,1 -2,0 2,4 -1,1 -1,5 -3,0 5,7 6,1 5,0 10,9 7,3 8,0 9,4 9,6 9,3 4,2 7,3 6,6 6,0 5,7 2,9 -1,7 2,6 1,8 0,0 -0,1 0,5 0,5 -0,4 3,8 6,0 4,6 24,5 21,5 21,3 20,5 21,4 25,5 18,9 20,0 26,5 22,2 19,3 16,0 0,4 1,7 2,4 0,8 1,0 -1,6 1,2 -0,6 6,9 6,6 4,1 11,3 9,4 10,7 -3,2 9,1 8,2 6,4 6,3 7,2 6,0 4,0 5,8 0,1 1,1 3,2 -0,5 -0,1 0,5 0,6 1,0 8,8 6,7 9,0 8,0 8,3 9,0 6,3 11,3 2,6 5,3 4,3 0,8 1,0 1,2 0,9 0,8 0,3 -0,4 -0,4 0,6 3,4 2,2 4,1 1,1 0,9 0,8 0,6 -0,1 -1,3 -1,7 -0,4 -0,4 -0,3 -0,1 -0,6 -0,3 0,1 -0,1 0,2 0,9 2,2 2,3 0,9 0,4 -0,3 -1,1 3,9 3,9 3,5 2,6 1,6 0,3 -0,7 0,0 -0,1 0,5 0,8 -0,2 0,1 0,3 -0,4 0,2 0,9 2,1 3,3 1,5 0,5 -0,1 -1,1 0,9 0,0 -0,2 0,3 -0,6 -0,6 0,8 3,2 2,8 2,8 3,5 2,9 3,2 4,0 4,2 3,1 3,8 3,8 1,5 -1,1 -1,8 -2,0 -3,2 1,556 1,555 1,577 1,498 1,437 1,332 1,273 1,345 1,324 1,279 1,305 1,319 1,365 1,402 1,409 1,427 1,456 1,482 1,491 1,461 1,427 1,369 1,357 Cene 2007 2008 2009 2008 2009 2010 2008 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 2 3 4 5 6 CPI, medletna rast v % 3,6 5,7 0,9 6,6 6,6 6,1 3,3 1,8 0,7 -0,2 1,1 1,4 6,5 6,9 6,5 6,4 7,0 Hrana in brezalkoholne pijače 7,8 10,1 0,6 14,0 12,0 9,8 4,9 3,2 0,9 -0,7 -1,0 -1,4 14,6 13,5 12,3 12,1 11,6 Alkoholne pijače in tobak 6,5 3,2 6,7 5,4 5,0 0,7 2,1 3,0 7,2 8,5 7,9 7,1 5,5 5,1 4,8 5,0 5,1 Obleka in obutev 2,1 4,4 -0,6 4,9 5,2 2,1 5,2 1,8 1,2 -2,2 -3,0 -5,0 4,8 6,7 7,0 4,6 4,1 Stanovanje 2,6 9,7 -0,3 10,5 11,4 11,5 5,3 1,7 -2,1 -3,5 3,0 8,3 9,6 10,4 9,3 11,4 13,4 Stanovanjska oprema 4,5 5,8 4,0 4,5 5,5 6,5 6,7 6,1 4,5 3,5 1,9 1,3 4,3 5,2 5,7 5,7 5,2 Zdravje 1,1 2,9 4,0 -0,5 1,7 4,9 5,8 8,7 5,3 1,4 0,7 -0,6 -1,2 0,5 1,4 1,7 1,9 Prevoz 0,3 1,9 -3,0 2,9 2,9 4,1 -2,2 -3,7 -4,5 -4,1 0,6 1,2 2,7 3,1 2,1 2,4 4,4 Komunikacije 0,3 0,6 -4,1 2,2 1,9 0,1 -1,7 -4,3 -4,7 -4,3 -3,2 0,0 2,8 2,9 2,8 1,5 1,5 Rekreacija in kultura 3,6 4,4 3,0 4,6 5,0 4,8 3,2 3,0 3,6 2,8 2,5 1,2 4,9 4,9 5,4 4,4 5,3 Izobraževanje 1,9 5,2 3,4 4,7 5,4 4,8 6,1 5,1 3,0 2,7 2,7 2,0 3,8 7,0 7,0 4,6 4,6 Gostinske in nastanitvene storitve 7,3 9,6 4,4 9,3 10,0 10,4 8,7 6,3 4,9 4,0 2,7 1,9 9,4 9,4 10,1 9,9 10,1 Raznovrstno blago in storitve 3,6 3,9 3,8 3,9 4,5 3,8 3,4 3,8 3,3 4,4 3,9 2,3 3,8 4,2 4,7 4,4 4,5 HICP 3,8 5,5 0,9 6,5 6,4 6,2 3,1 1,7 0,6 -0,2 1,4 1,7 6,4 6,6 6,2 6,2 6,8 Osnovna inflacija - brez (sveže) hrane in energije 2,6 4,6 1,9 4,7 4,9 4,7 4,0 3,1 2,6 1,2 0,7 0,0 4,9 5,1 5,3 4,9 4,7 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 4,2 3,8 -1,3 3,4 3,7 5,1 3,2 1,1 -1,5 -3,1 -1,8 -1,0 3,4 3,3 3,3 3,5 4,4 Domači trg 5,5 5,6 -0,4 6,0 6,1 6,2 4,2 1,5 -0,4 -1,5 -1,1 0,2 5,6 5,8 6,2 6,1 5,9 Tuji trg 3,0 2,2 -2,2 0,9 1,5 3,9 2,3 0,8 -2,6 -4,5 -2,5 -2,1 1,3 0,9 0,5 1,1 2,8 na evrskem območju 5,1 2,2 -3,5 1,4 1,7 4,2 1,5 -0,6 -4,5 -6,0 -3,0 -2,4 2,1 1,1 0,5 0,9 3,7 izven evrskega območja -0,5 2,1 0,3 0,1 1,0 3,4 3,9 3,5 1,1 -1,7 -1,6 -1,6 -0,1 0,5 0,4 1,3 1,1 Indeks uvoznih cen 4,0 1,3 -3,3 -0,2 0,3 3,8 1,4 -2,1 -4,6 -4,7 -1,8 4,0 -0,1 0,1 -0,3 0,5 0,8 REGULIRANE CENE1, medletna rast v % Energetika 0,6 12,4 -12,3 13,1 16,9 21,1 -1,2 -12,9 -17,7 -17,3 0,4 16,1 12,1 14,8 11,9 15,5 23,2 Naftni derivati -0,9 11,7 -12,0 14,8 17,4 21,1 -5,7 -16,3 -18,9 -15,9 6,2 21,9 14,1 16,4 12,6 15,3 24,1 Komunala -2,3 0,6 3,6 1,4 1,3 -1,3 1,1 1,7 0,9 0,8 10,8 - 0,7 0,7 1,3 1,3 1,3 Promet 0,6 -0,4 0,6 0,5 0,6 -1,3 -1,3 -1,2 -1,1 2,5 2,5 2,5 0,4 0,6 0,6 0,6 0,6 Ostale regulirane cene 2,9 1,8 4,9 1,4 1,7 1,7 2,4 2,4 6,8 5,6 4,9 4,9 1,2 1,0 1,2 1,9 1,9 Regulirane cene skupaj 3,1 8,6 -6,9 9,5 11,7 13,7 -0,2 -7,8 -10,9 -10,9 2,9 14,1 8,8 10,4 8,5 10,8 15,7 Vir podatkov: SURS, izračuni, ocene U spremembe podatkov za nazaj. "sest energije ie od 1.7. 2007 liberalizirat MAR. Opomba: • V sk ava skupin se spremin n. Podatki od julija 2007 adu z metodologijo se optimizacija izračuna osnovne inflaci ja, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerlji ' dalje niso primerljivi. Oblikovanje cen komunalnih storitev oi e opravi vsak mesec znova, zato so možne vi s predhodno objavljenimi. Trg električne d julija 2009 ni več pod nadzorom vlade. 2008 2009 2010 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 6,9 6,0 5,5 4,9 3,1 2,1 1,6 2,1 1,8 1,1 0,7 0,3 -0,6 0,0 -0,1 0,0 1,6 1,8 1,5 1,3 1,4 2,3 12,2 10,1 7,2 5,3 5,6 3,8 3,5 3,1 3,0 2,0 0,6 0,0 -1,3 -0,4 -0,4 -1,2 -0,8 -1,1 -2,4 -1,2 -0,7 -0,1 -0,2 0,5 1,8 2,1 2,1 2,0 2,2 2,7 4,0 4,3 8,4 9,0 9,1 8,6 7,7 7,7 8,1 8,0 7,9 7,6 5,9 9,9 0,8 1,7 3,7 6,1 4,6 4,8 2,3 0,6 2,3 0,5 1,9 1,1 -1,3 -1,7 -3,6 -2,7 -2,8 -3,4 -5,9 -5,7 -3,6 -0,9 13,6 10,4 10,5 9,0 4,8 2,4 0,8 3,0 1,2 0,1 -2,3 -4,0 -4,9 -3,5 -2,2 -1,7 4,5 6,3 7,6 8,4 8,9 10,7 5,9 6,4 7,3 7,0 6,7 6,5 6,5 6,7 5,1 4,7 4,2 4,5 4,0 4,0 2,5 2,1 2,2 1,5 1,8 1,6 0,6 1,0 4,5 5,0 5,1 5,2 5,4 6,7 9,5 9,8 6,9 5,4 5,5 5,1 1,9 1,6 0,7 0,6 1,3 0,3 -0,3 -0,7 -0,7 0,7 4,9 3,7 3,7 2,6 -3,6 -5,4 -5,1 -2,5 -3,6 -3,5 -4,7 -5,2 -5,6 -3,5 -3,1 -2,8 1,9 2,9 2,3 0,5 0,9 0,8 0,7 0,5 -0,9 -0,9 0,0 -4,3 -3,7 -4,7 -4,6 -5,2 -4,4 -4,4 -4,1 -4,2 -4,6 -3,7 -4,0 -1,9 -0,6 0,2 0,4 1,0 5,6 4,9 4,0 2,8 3,2 3,6 2,8 2,8 3,4 3,3 3,6 4,1 3,0 2,7 2,7 3,1 2,7 1,7 1,7 1,0 0,8 0,9 4,6 4,6 5,0 6,0 6,1 6,1 6,0 6,3 3,2 3,2 3,0 3,0 3,0 3,0 2,2 2,7 2,6 2,6 2,4 1,8 1,8 1,8 10,7 10,4 10,0 9,7 8,8 7,7 6,5 6,3 6,0 5,1 4,8 4,7 4,4 4,2 3,3 3,1 2,3 2,6 2,0 1,8 2,0 1,9 4,0 3,7 3,6 3,4 3,2 3,4 3,4 3,7 4,2 3,3 3,1 3,5 4,5 4,4 4,3 4,2 4,1 3,6 3,3 2,3 1,3 1,8 6,9 6,0 5,6 4,8 2,9 1,8 1,4 2,1 1,6 1,1 0,5 0,2 -0,6 0,1 0,0 0,2 1,8 2,1 1,8 1,6 1,8 2,7 5,1 4,7 4,5 4,1 3,9 3,9 3,2 2,8 3,1 2,6 2,6 2,6 1,4 1,3 0,9 0,7 1,0 0,3 0,1 -0,1 0,0 0,6 4,9 5,5 4,8 4,2 3,3 2,2 1,9 1,1 0,3 -0,5 -1,6 -2,4 -3,0 -3,3 -2,8 -2,4 -1,9 -1,2 -1,4 -1,2 -0,2 1,0 6,3 6,7 5,7 5,0 4,0 3,5 2,3 1,2 0,8 0,2 -0,7 -0,7 -1,3 -1,7 -1,6 -1,4 -1,1 -0,7 -0,1 0,1 0,5 0,7 3,6 4,3 4,0 3,3 2,7 1,0 1,5 1,0 -0,1 -1,2 -2,5 -4,0 -4,7 -4,9 -4,0 -3,2 -2,6 -1,7 -2,8 -2,5 -0,9 1,3 4,1 4,8 3,8 3,1 1,4 0,1 0,2 -0,3 -1,7 -3,1 -4,1 -6,2 -6,7 -6,4 -4,8 -3,9 -2,8 -2,3 -3,0 -3,1 -1,0 1,3 2,5 3,3 4,3 3,9 5,1 2,7 4,2 3,5 2,9 2,5 0,5 0,2 -0,6 -2,0 -2,4 -1,9 -2,3 -0,6 -2,4 -1,5 -0,8 1,4 3,5 3,3 4,7 3,7 1,6 -1,0 -2,4 -1,3 -2,7 -3,8 -4,8 -5,2 -4,7 -5,0 -4,5 -3,7 -2,1 0,4 3,3 3,2 5,4 8,3 24,8 20,0 18,4 14,1 -4,3 -12,7 -15,0 -8,9 -14,6 -14,5 -18,0 -20,1 -21,5 -16,3 -13,9 -12,6 3,8 13,0 16,9 13,9 17,5 20,1 25,5 20,0 17,7 12,2 -9,4 -18,9 -19,5 -11,2 -17,9 -15,6 -19,4 -21,2 -20,9 -14,8 -11,5 -9,4 10,3 21,9 24,4 18,6 22,8 22,7 1,3 -5,7 0,7 0,7 0,8 1,6 1,6 1,7 1,9 1,0 0,7 0,8 0,8 0,8 0,8 0,8 16,3 15,4 - - - - -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,1 -1,1 -1,1 -1,1 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,7 2,7 1,1 1,6 2,4 2,4 2,4 2,4 2,3 2,4 2,4 6,2 7,1 7,1 7,1 4,9 4,9 4,9 4,9 4,9 4,9 4,9 4,9 1,0 16,3 12,2 12,4 9,7 -2,2 -7,8 -9,4 -5,0 -9,0 -8,6 -11,2 -12,9 -13,7 -10,2 -8,6 -7,6 6,0 11,8 14,6 12,6 15,2 16,7 Plačilna bilanca 2007 2008 2009 2008 2009 2010 2008 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 3 1 4 1 5 1 6 PLAČILNA BILANCA, mio EUR Tekoči račun -1.646 -2.287 -340 -425 -486 -642 -733 -267 142 -120 -95 -60 -130 -120 -201 -165 Blago1 -1.666 -2.650 -621 -489 -668 -751 -743 -149 -17 -208 -246 -72 -166 -160 -285 -223 Izvoz 19.798 20.048 16.203 5.084 5.349 5.038 4.577 3.940 4.072 3.960 4.231 4.213 1.757 1.866 1.716 1.767 Uvoz 21.464 22.698 16.825 5.573 6.017 5.789 5.320 4.090 4.090 4.168 4.477 4.285 1.923 2.026 2.002 1.990 Storitve 1.047 1.609 1.022 334 475 487 314 236 302 292 193 221 118 152 170 152 Izvoz 4.145 5.040 4.319 1.053 1.299 1.480 1.209 927 1.052 1.279 1.060 916 378 422 433 444 Uvoz 3.098 3.431 3.297 719 824 993 895 692 751 988 867 694 260 270 263 291 Dohodki -789 -1.039 -651 -150 -259 -394 -236 -216 -154 -155 -125 -166 -69 -82 -70 -107 Prejemki 1.169 1.264 982 266 326 335 336 245 242 234 262 229 90 111 106 108 Izdatki 1.957 2.303 1.633 416 585 729 572 461 396 389 387 395 159 193 177 215 Tekoči transferi -239 -206 -90 -120 -33 16 -69 -137 12 -49 84 -44 -13 -31 -15 12 Prejemki 941 783 871 144 190 229 220 119 247 151 353 227 58 38 58 93 Izdatki 1.180 989 961 264 223 213 289 257 235 200 269 271 71 69 73 81 Kapitalski in finančni račun 1.920 2.395 32 435 741 632 588 -176 -29 72 165 87 121 192 346 202 Kapitalski račun -52 -43 -11 -8 3 -8 -30 -5 41 -4 -43 -37 2 5 -3 1 Finančni račun 1.972 2.438 42 443 738 640 618 -172 -70 76 208 124 120 188 349 201 Neposredne naložbe -210 381 -673 114 -142 128 281 -139 -312 -89 -132 -157 95 -49 -9 -84 Domače v tujini -1.317 -932 -625 -125 -450 -236 -122 -134 -324 -80 -86 -140 -68 -160 -128 -163 Tuje v Sloveniji 1.106 1.313 -48 239 308 364 402 -5 13 -10 -46 -17 163 111 119 78 Naložbe v vrednostne papirje -2.255 575 4.656 305 -1.152 165 1.257 873 1.149 2.326 308 1.099 -403 -452 -457 -243 Finančni derivativi -15 46 -9 30 4 5 6 -23 12 12 -9 -17 10 1 1 1 Ostale naložbe 4.313 1.415 -4.099 75 1.947 340 -947 -996 -964 -2.160 21 -862 536 602 797 548 Terjatve -4.741 -562 -314 -978 -187 388 215 766 -262 -1.073 254 301 -165 384 194 -766 Komercialni krediti -400 -143 254 -518 -170 -9 554 51 16 -49 236 -219 -212 -25 -98 -47 Posojila -1.895 -541 -2 51 -442 158 -308 70 -73 -39 40 -341 -80 17 -205 -254 Gotovina, vloge -2.454 117 -493 -502 385 258 -23 637 -207 -997 74 863 145 346 506 -468 Ostale terjatve 7 5 -74 -9 40 -19 -7 7 2 12 -95 -2 -18 46 -9 3 Obveznosti 9.054 1.977 -3.785 1.054 2.134 -48 -1.162 -1.761 -702 -1.087 -234 -1.163 702 218 603 1.314 Komercialni krediti 499 -67 -520 179 309 -19 -537 -382 -89 26 -76 59 155 93 220 -4 Posojila 3.841 1.868 -2.915 644 1.472 242 -490 -517 -1.320 -102 -975 -208 311 -173 512 1.133 Vloge 4.727 190 -318 253 346 -272 -137 -858 700 -983 822 -1.079 236 294 -128 180 Ostale obveznosti -13 -13 -32 -22 7 2 1 -5 6 -28 -5 65 0 4 -2 5 Mednarodne denarne rezerve2 140 21 167 -81 80 1 21 114 46 -13 20 62 -118 85 16 -21 Statistična napaka -273 -108 308 -10 -255 10 146 444 -113 48 -70 -27 9 -72 -145 -37 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 1.936 2.241 1.783 523 576 598 544 443 461 407 472 n.p. 199 193 192 191 Blaga za vmesno porabo 10.436 10.760 8.127 2.752 2.893 2.730 2.385 1.982 2.004 2.036 2.105 n.p. 927 1015 925 953 Blaga za široko porabo 7.035 6.808 6.144 1.753 1.817 1.648 1.590 1.474 1.569 1.481 1.620 n.p. 612 635 578 603 Uvoz investicijskega blaga 3.031 3.441 2.272 773 928 862 878 582 550 519 622 n.p. 274 316 312 300 Blaga za vmesno porabo 12.875 13.735 9.804 3.417 3.668 3.543 3.107 2.380 2.332 2.454 2.637 n.p. 1.156 1.225 1.222 1.221 Blaga za široko porabo 5.601 5.870 4.991 1.459 1.520 1.475 1.416 1.195 1.261 1.251 1.284 n.p. 519 518 503 500 Vira podatkov: BS, SURS. Opombe: 'izvoz in uvoz sta prikazana po F.O.B. in vključujeta prilagoditev za uvoz in izvoz blaga po ITRS ter po poročilih prostocarinskih prodajaln; 2rezerve BS. 2008 2009 2010 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 -347 -157 -138 -236 -164 -334 -73 -123 -71 12 46 83 -33 -107 20 -57 11 -48 -12 -114 66 -263 -298 -190 -266 -180 -297 -46 -34 -69 -65 -4 52 -45 -155 -9 -40 -68 -138 1 -70 -2 1.809 1.339 1.891 1.841 1.532 1.204 1.216 1.296 1.429 1.306 1.335 1.431 1.403 1.068 1.489 1.504 1.476 1.250 1.233 1.328 1.652 2.071 1.637 2.080 2.107 1.711 1.501 1.262 1.330 1.498 1.371 1.340 1.379 1.448 1.222 1.498 1.545 1.544 1.388 1.232 1.398 1.654 124 166 196 149 107 58 91 58 87 101 106 95 60 124 108 84 58 51 76 66 80 516 487 478 446 372 392 310 280 337 346 346 360 439 450 391 368 320 372 296 284 336 391 320 281 296 264 334 220 223 250 245 240 265 379 325 283 283 262 321 220 218 256 -214 -50 -130 -83 -82 -71 -79 -72 -65 -57 -53 -44 -51 -50 -54 -47 -43 -35 -59 -59 -48 111 115 109 108 105 124 86 80 79 78 81 83 79 77 78 83 84 95 73 72 84 325 165 239 191 187 195 165 153 144 135 134 127 130 127 132 130 127 130 132 130 132 5 25 -14 -36 -9 -24 -39 -74 -24 33 -2 -20 3 -27 -24 -54 63 74 -30 -51 37 64 106 58 54 80 86 29 40 50 112 75 60 69 45 38 54 140 159 51 73 103 59 82 73 90 89 110 68 114 74 78 77 80 66 72 62 108 77 84 81 124 67 411 187 34 -130 279 439 43 -109 -110 23 90 -142 81 -78 70 92 24 50 59 63 -35 -6 -1 -1 4 39 -73 -8 -2 5 -2 -2 44 -3 -2 1 1 25 -68 -7 -2 -28 417 188 35 -134 239 512 51 -107 -115 25 91 -186 83 -76 69 91 -1 117 66 66 -7 125 51 -48 -40 85 235 48 -57 -130 -46 -180 -86 -50 57 -96 -47 -48 -38 10 -39 -129 -116 -34 -86 -81 -9 -32 -29 -48 -57 -97 -209 -18 10 -8 -81 -64 21 -43 -19 -76 -45 241 85 38 41 94 267 78 -10 -73 51 29 -67 -60 66 -15 17 -69 5 30 37 -84 134 -207 238 387 658 212 410 559 -96 1.004 263 -118 862 -216 1.681 -13 -70 391 1.354 -460 205 2 2 2 2 2 2 -10 -13 0 4 8 -1 -2 6 8 0 1 -10 0 0 -17 229 238 -127 -516 -489 58 -394 -682 81 -932 -62 30 -673 48 -1.535 143 104 -227 -1.349 557 -70 112 -79 355 -435 19 632 83 595 88 -207 -811 756 -652 697 -1.117 274 -342 322 166 65 69 16 147 -172 -43 132 465 149 -45 -52 28 48 -60 -5 75 -119 -43 -21 300 -23 -37 -159 255 -377 280 -286 73 -95 -174 218 27 35 -49 -59 -57 59 -41 -1 29 12 -26 22 -337 -164 153 269 -115 -191 283 97 413 127 -269 -808 870 -590 556 -963 315 -352 110 221 75 567 5 -2 -22 9 5 -22 11 10 -15 -1 -2 5 0 6 6 3 2 -99 -6 5 -1 117 317 -482 -81 -508 -574 -477 -1.277 -7 -725 749 -726 -21 -649 -418 -131 446 -549 -1.515 492 -139 38 -116 59 -67 -182 -287 -378 -3 -1 -36 -33 -20 5 -91 113 78 77 -231 -76 59 76 112 228 -98 37 -483 -44 -101 28 -444 -329 348 -1.339 14 -69 -47 -175 19 -819 -42 -14 -152 -40 206 -438 -51 159 -244 5 -1.303 441 -361 434 627 -10 -491 -482 -36 358 500 -1.394 448 -133 6 0 -5 0 -2 2 -3 2 -4 2 -1 5 -30 3 -2 2 -8 0 -4 -1 70 -73 104 -30 33 -17 5 -4 86 31 -5 62 -11 -53 29 12 8 11 1 51 7 4 -64 -30 104 366 -115 -105 30 232 181 -35 -136 58 -47 185 -90 -35 -34 -1 -46 51 -31 203 152 243 201 185 158 128 152 162 171 141 149 147 110 150 168 154 150 116 122 n.p. 976 756 998 981 816 589 646 639 696 647 655 702 724 555 757 786 735 584 660 721 n.p. 607 411 629 638 511 441 429 491 555 479 524 567 517 392 571 540 577 503 447 476 n.p. 294 226 342 289 279 310 172 161 248 189 186 174 169 153 196 218 205 199 120 147 n.p. 1.291 1.029 1.222 1.309 1.017 782 758 803 820 762 758 812 859 710 885 910 933 794 784 869 n.p. 520 404 551 544 441 431 353 389 453 437 416 407 434 379 438 445 432 408 353 382 n.p. Denarna gibanja in obrestne mere 2007 2008 2009 2007 2008 12 1 |2|3|4|5|6|7|8|9|10 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR BS do centralne države 67 68 160 67 67 67 66 66 66 65 66 66 67 69 Centralna država (S. 1311) 2.367 2.162 3497 2.367 2.412 2.397 2.392 2.123 2.162 2.052 2.030 2.069 2.046 2.058 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 118 212 376 118 123 124 124 128 129 133 136 143 178 184 Gospodinjstva (S.14, 15) 6.818 7.827 8413 6.818 6.918 7.009 7.133 7.235 7.318 7.409 7.521 7.603 7.705 7.857 Nefinančne družbe (s.11) 18.105 21.149 21682 18.105 18.570 18.754 18.938 19.351 19.616 20.064 20.404 20.619 20.872 21.134 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 2.305 2.815 2703 2.305 2.390 2.411 2.494 2.558 2.568 2.736 2.726 2.729 2.798 2.815 Denarni sektor (S.121, 122) 2.401 3.666 5301 2.401 2.455 2.432 2.444 2.624 2.375 2.386 2.403 2.400 2.737 2.965 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 26.555 32.113 34.730 26.555 27.164 27.406 27.768 28.503 28.871 29.380 29.805 30.108 30.888 31.444 V tuji valuti 1.990 2.370 1.895 1.990 2.117 2.192 2.280 2.276 2.259 2.263 2.228 2.271 2.344 2.512 Vrednostni papirji skupaj 3.570 3.346 5.348 3.570 3.586 3.529 3.477 3.239 3.038 3.137 3.188 3.184 3.104 3.059 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 20.029 23.129 27.967 20.029 20.088 20.674 20.779 20.774 20.613 21.144 21.341 21.465 21.992 22.177 Čez noč 6.887 6.605 7.200 6.887 6.924 6.557 6.787 6.711 6.841 7.071 6.744 6.703 6.918 6.666 Vezane vloge - kratkoročne 8.913 10.971 9.766 8.913 8.899 9.862 9.745 9.734 9.292 9.439 9.936 9.929 10.038 10.530 Vezane vloge - dolgoročne 2.857 4.157 9.703 2.857 2.845 2.803 2.814 2.926 3.046 3.170 3.241 3.378 3.519 3.555 Kratkoročne vloge na odpoklic 1.372 1.396 1.298 1.372 1.420 1.452 1.433 1.403 1.434 1.464 1.420 1.455 1.517 1.426 Vloge v tuji valuti skupaj 559 490 433 559 571 560 520 529 527 488 491 502 493 537 Čez noč 218 215 237 218 248 240 226 222 225 218 220 228 218 244 Vezane vloge - kratkoročne 248 198 123 248 229 237 220 224 224 196 192 190 196 213 Vezane vloge - dolgoročne 56 41 45 56 55 48 45 45 42 42 43 42 43 44 Kratkoročne vloge na odpoklic 37 36 27 37 39 35 29 38 36 32 36 42 36 36 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,36 0,46 0,28 0,40 0,44 0,41 0,41 0,43 0,46 0,46 0,48 0,48 0,48 0,51 Vezane vloge do 1 leta 3,36 4,30 2,51 4,04 4,08 3,95 4,03 4,14 4,20 4,30 4,40 4,39 4,53 4,65 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 4,56 5,80 6,77 6,58 6,75 6,40 6,61 6,53 6,53 6,63 6,71 6,95 6,99 7,10 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 5,76 6,62 6,28 6,25 - - 5,63 6,32 5,47 6,63 6,91 6,53 6,94 6,76 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 3,85 3,85 1,23 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,25 4,25 4,25 3,75 MEDBANČNE OBRESTNE MERE EVRIBOR 3-mesečni 4,28 4,63 1,22 4,85 4,48 4,36 4,60 4,78 4,86 4,94 4,96 4,97 5,02 5,11 6-mesečni 4,35 4,72 1,43 4,82 4,50 4,36 4,59 4,80 4,90 5,09 5,15 5,16 5,22 5,18 LIBOR za CHF 3-mesečni 2,55 2,58 0,38 2,77 2,70 2,74 2,83 2,85 2,78 2,84 2,79 2,75 2,78 3,00 6-mesečni 2,65 2,69 0,50 2,84 2,77 2,77 2,87 2,93 2,89 2,98 2,94 2,89 2,92 3,09 Viri podatkov: BS, EUROSTAT, BBA- British Bankers' Association. 2008 2009 2010 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 69 68 69 87 103 121 140 142 151 167 166 161 161 160 176 177 140 140 2.176 2.162 2.704 2.867 3.134 3.288 3.542 3.472 3.456 3.427 3.610 3.625 3.581 3.497 3.334 3.382 2.884 2.898 181 212 223 229 233 243 254 251 257 262 281 305 336 376 390 395 390 392 7.785 7.827 7.831 7.852 7.868 7.910 7.946 7.951 8.055 8.135 8.231 8.295 8.345 8.413 8.452 8.480 8.601 8.648 21.092 21.149 21.346 21.429 21.469 21.509 21.516 21.517 21.557 21.671 21.704 21.688 21.645 21.704 21.795 21.896 21.950 22.059 2.845 2.815 2.815 2.814 2.851 2.869 2.838 2.835 2.838 2.868 2.846 2.846 2.772 2.680 2.684 2.665 2.620 2.608 2.963 3.666 3.887 3.826 3.786 3.829 4.008 4.365 4.382 4.334 4.723 4.563 4.589 5.302 6.141 5.093 5.057 5.555 31.594 32.113 32.388 32.663 32.648 32.790 33.140 33.353 33.601 33.628 34.045 33.922 33.962 34.731 35.678 34.817 34.893 35.429 2.371 2.370 2.372 2.315 2.190 2.172 2.122 2.059 2.017 2.003 1.969 1.939 1.919 1.895 1.904 1.894 1.887 1.859 3.077 3.346 4.046 4.040 4.504 4.686 4.843 4.979 4.925 5.067 5.380 5.460 5.386 5.345 5.215 5.200 4.723 4.871 22.385 23.129 23.563 24.487 24.334 25.649 26.020 26.576 26.206 25.956 26.950 26.860 26.930 27.965 28.953 28.198 27.716 27.949 6.577 6.605 6.415 6.421 6.609 6.610 6.876 7.163 6.862 7.011 7.079 6.940 7.028 7.200 7.949 7.139 7.396 7.351 10.659 10.971 11.246 12.053 11.705 12.951 13.053 12.015 10.560 10.067 10.720 10.487 10.283 9.779 9.722 9.479 8.582 8.347 3.727 4.157 4.542 4.729 4.827 4.876 4.868 6.182 7.600 7.712 7.952 8.190 8.315 9.688 9.928 10.260 10.431 10.894 1.422 1.396 1.360 1.284 1.193 1.212 1.223 1.216 1.184 1.166 1.199 1.243 1.304 1.298 1.354 1.320 1.307 1.357 551 490 504 502 491 489 495 492 480 462 462 457 454 433 426 439 436 450 247 215 242 230 233 231 251 249 239 240 244 242 261 238 240 241 250 270 227 198 181 195 177 180 166 170 166 150 144 141 122 123 117 120 110 103 42 41 42 43 42 42 41 39 39 38 43 42 43 45 48 52 54 54 35 36 39 34 39 36 37 34 36 34 31 32 28 27 21 26 22 23 0,52 0,43 0,48 0,40 0,34 0,28 0,25 0,23 0,23 0,23 0,23 0,23 0,23 0,23 0,22 0,22 0,22 - 4,56 4,45 4,08 3,40 2,82 2,44 2,28 2,40 2,35 2,27 2,14 2,04 1,97 2,00 1,91 1,75 1,69 - 7,17 6,88 7,05 6,63 5,75 6,75 6,37 6,59 6,74 6,57 6,64 6,74 5,00 6,28 6,11 6,08 5,33 - 7,24 7,74 6,61 6,35 6,34 6,05 6,10 6,19 6,36 6,20 6,66 6,47 5,94 6,06 6,15 6,31 5,64 - 3,25 2,50 2,00 2,00 1,50 1,25 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 4,24 3,29 2,46 1,94 1,64 1,42 1,28 1,23 0,98 0,86 0,77 0,74 0,72 0,71 0,68 0,66 0,64 0,64 4,29 3,37 2,54 2,03 1,78 1,61 1,48 1,44 1,21 1,12 1,04 1,02 0,99 1,00 0,98 0,97 0,95 0,96 1,97 0,91 0,57 0,51 0,44 0,40 0,40 0,40 0,37 0,34 0,30 0,27 0,25 0,25 0,25 0,25 0,25 - 2,16 1,08 0,71 0,65 0,58 0,54 0,54 0,52 0,49 0,45 0,41 0,39 0,36 0,35 0,34 0,33 0,33 - Javne finance 2007 2008 2009 2007 2008 2009 2008 Q4 Q1 Q2 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 Q3 1 Q4 3 4 5 6 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS - IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI PRIHODKI SKUPAJ 14.006,1 15.339,2 14.408,0 4.059,8 3.369,3 4.005,7 3.857,5 4.106,6 3.283,0 3.542,8 3.558,8 4.023,5 1.135,2 1.463,1 1.259,9 1.282,8 Tekoči prihodki 13.467,2 14.792,3 13.639,5 3.805,1 3.274,0 3.881,0 3.733,8 3.903,4 3.204,0 3.322,8 3.470,3 3.642,3 1.096,4 1.435,7 1.228,7 1.216,6 Davčni prihodki 12.757,9 13.937,4 12.955,4 3.606,0 3.110,0 3.702,0 3.472,0 3.653,3 3.058,9 3.164,5 3.279,0 3.453,0 1.037,0 1.374,1 1.175,5 1.152,4 Davki na dohodek in dobiček 2.917,7 3.442,2 2.805,1 769,4 694,4 1.106,5 806,5 834,7 707,3 617,5 735,5 744,8 250,1 498,3 316,7 291,5 Prispevki za socialno varnost 4.598,0 5.095,0 5.161,3 1.251,8 1.203,1 1.254,2 1.272,9 1.364,8 1.285,3 1.280,9 1.260,6 1.334,5 408,4 419,0 415,8 419,5 Davki na plačilno listo in delovno silo 418,1 258,0 28,5 120,9 59,4 62,2 63,5 72,9 7,4 7,2 6,2 7,7 19,9 20,9 20,4 20,9 Davki na premoženje 206,4 214,9 207,0 59,0 27,5 62,6 69,6 55,2 20,6 51,5 74,6 60,2 8,3 12,0 28,6 22,1 Domači davki na blago in storitve 4.498,6 4.805,3 4.660,2 1.372,5 1.099,4 1.181,7 1.227,8 1.296,4 1.015,4 1.177,5 1.184,2 1.283,1 340,1 411,5 383,4 386,9 Davki na medn. trgov. in transaksije 117,1 120,1 90,5 31,7 25,6 33,7 31,0 29,8 22,5 29,2 17,2 21,7 9,9 12,3 10,5 10,9 Drugi davki 2,1 1,8 2,9 0,7 0,6 1,0 0,7 -0,6 0,5 0,7 0,7 1,0 0,2 0,2 0,2 0,7 Nedavčni prihodki 709,2 854,9 684,1 199,1 164,0 179,0 261,8 250,1 145,1 158,4 191,3 189,3 59,4 61,6 53,1 64,3 Kapitalski prihodki 136,6 117,3 106,5 62,1 28,0 26,9 28,8 33,6 14,1 29,7 19,3 43,5 7,3 6,2 5,8 14,9 Prejete donacije 11,9 10,4 11,1 5,0 2,0 2,1 3,1 3,1 2,9 1,7 1,9 4,7 0,5 0,8 0,5 0,8 Transferni prihodki 42,5 53,9 54,3 40,5 1,2 0,9 0,6 51,3 0,2 1,5 1,1 51,5 0,7 1,1 -0,4 0,2 Prejeta sredstva iz EU 348,0 365,4 596,5 147,1 64,0 94,8 91,3 115,3 61,8 186,9 66,2 281,5 30,2 19,3 25,3 50,2 JAVNOFINANČNI ODHODKI ODHODKI SKUPAJ 13.915,5 15.441,7 16.368,2 4.081,8 3.388,6 3.792,9 3.628,8 4.631,4 3.877,1 4.064,6 3.767,1 4.659,5 1.218,0 1.228,6 1.363,5 1.200,8 Tekoči odhodki 5.950,9 6.557,5 6.797,3 1.658,2 1.575,9 1.581,7 1.513,7 1.886,2 1.768,8 1.682,7 1.578,1 1.771,2 612,7 528,6 544,9 508,2 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.276,9 3.578,9 3.912,3 825,0 819,7 906,8 892,5 959,8 965,0 1.005,6 955,4 985,9 285,1 277,7 338,9 290,3 Izdatki za blago in storitve 2.212,2 2.527,5 2.506,8 721,3 523,1 589,3 586,1 829,0 547,1 618,0 603,9 741,4 199,5 184,8 199,2 205,3 Plačila obresti 357,0 335,2 335,9 36,7 221,0 69,8 12,9 31,5 246,7 48,4 12,0 29,0 123,9 61,4 2,5 5,8 Sredstva, izločena v rezerve 104,8 116,0 42,3 75,2 12,1 15,8 22,2 65,9 10,0 10,9 6,8 14,9 4,1 4,6 4,3 6,8 Tekoči transferi 6.143,9 6.742,2 7.340,3 1.565,1 1.489,9 1.856,8 1.567,3 1.828,2 1.748,2 1.936,1 1.736,9 1.918,2 512,1 580,1 707,5 569,2 Subvencije 423,4 476,5 597,9 92,8 60,5 243,0 57,7 115,3 165,0 126,9 86,5 219,4 20,6 86,7 83,7 72,6 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 5.093,3 5.619,2 6.024,1 1.304,0 1.303,5 1.448,9 1.344,8 1.522,0 1.436,2 1.614,8 1.475,9 1.497,6 444,3 445,0 566,4 437,5 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 595,3 598,3 679,5 160,8 118,7 151,2 153,2 175,2 140,0 178,5 164,5 195,1 45,3 46,2 50,5 54,5 Tekoči transferi v tujino 32,0 48,2 38,9 7,6 7,2 13,6 11,6 15,7 7,0 15,9 9,9 6,1 1,9 2,2 6,9 4,6 Investicijski odhodki 1.130,5 1.255,5 1.293,3 567,3 149,0 215,9 350,0 540,6 175,3 237,2 297,5 584,1 50,5 69,3 68,4 78,2 Investicijski transferi 334,3 458,6 495,2 181,4 30,6 62,3 130,8 234,9 35,9 112,9 86,0 259,9 10,8 18,9 19,2 24,3 Plačila sredstev v proračun EU 355,9 427,9 439,3 109,8 143,2 76,2 67,0 141,5 148,9 95,6 68,7 126,1 31,9 31,7 23,6 20,9 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK/ PRIMANJKLJAJ 90,6 -102,5 -1.961,4 - - - - Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. Podatki pred letom 2007 so preračunani po nepreklicnem tečaju zamenjave 239,64 tolarjev za en evro. 2008 2009 2010 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1.342,2 1.226,0 1.289,3 1.310,0 1.305,0 1.491,6 1.123,2 1.067,7 1.092,1 1.199,9 1.102,2 1.240,7 1.285,0 1.182,6 1.091,2 1.241,3 1.364,0 1.418,1 1.076,9 1.164,2 1.306,1 1.164,7 1.263,0 1.295,2 1.184,7 1.423,5 1.112,4 1.029,2 1.062,4 1.124,2 1.047,1 1.151,5 1.240,6 1.157,6 1.072,2 1.218,5 1.170,6 1.253,2 1.048,1 1.116,0 1.253,4 1.066,2 1.152,4 1.234,1 1.126,5 1.292,7 1.068,5 980,1 1.010,3 1.076,2 996,5 1.091,7 1.194,2 1.087,7 997,1 1.164,1 1.113,3 1.175,5 994,1 1.053,8 297,9 256,5 252,1 261,1 261,4 312,2 249,4 239,9 218,1 195,9 229,5 192,1 291,4 233,6 210,4 234,2 232,4 278,2 224,3 219,9 425,8 414,8 432,3 435,0 434,9 494,9 433,4 423,7 428,1 433,1 423,8 423,9 424,5 417,3 418,8 428,7 426,3 479,5 424,0 414,6 21,3 20,4 21,8 22,1 22,7 28,1 3,2 2,0 2,3 2,4 2,3 2,4 2,6 1,7 1,9 2,4 2,5 2,9 2,1 2,0 23,0 26,5 20,0 16,3 26,6 12,3 5,3 7,9 7,4 7,9 15,8 27,9 22,6 34,6 17,4 17,1 30,4 12,7 6,7 8,6 475,3 336,2 416,3 490,6 371,0 434,9 370,7 298,5 346,2 424,3 316,7 436,5 445,4 395,4 343,5 474,0 413,3 395,8 331,1 401,7 9,8 11,5 9,7 10,2 9,7 9,9 6,3 8,1 8,1 12,4 8,2 8,6 7,4 5,1 4,7 7,4 8,1 6,1 5,7 6,9 0,3 0,2 0,2 -1,2 0,2 0,4 0,1 0,1 0,2 0,2 0,2 0,3 0,2 0,1 0,4 0,3 0,3 0,3 0,1 0,1 52,7 98,5 110,6 61,1 58,1 130,9 43,8 49,1 52,2 48,0 50,6 59,8 46,4 69,8 75,1 54,3 57,3 77,7 54,0 62,2 12,9 6,8 9,0 6,1 6,2 21,2 2,8 5,9 5,3 3,9 15,5 10,4 8,2 6,4 4,7 6,8 9,2 27,5 2,3 2,7 1,6 0,3 1,2 0,6 1,0 1,6 0,2 0,7 1,9 0,8 0,2 0,8 0,9 0,2 0,8 1,0 1,0 2,7 0,2 0,2 0,1 0,5 0,0 0,4 49,5 1,4 0,2 0,0 0,1 0,4 0,1 1,0 0,6 0,1 0,4 0,5 49,3 1,7 0,1 0,2 21,5 53,7 16,1 7,7 63,6 43,9 7,5 31,9 22,4 70,6 39,3 77,0 34,7 18,4 13,1 14,5 133,9 133,1 26,3 45,0 1.139,6 1.179,6 1.309,7 1.259,5 1.452,7 1.919,2 1.119,8 1.408,5 1.348,8 1.255,5 1.478,1 1.330,9 1.249,6 1.264,6 1.252,9 1.402,4 1.443,7 1.813,4 1.307,1 1.372,2 507,2 486,1 520,4 535,2 562,4 788,7 502,2 619,0 647,6 569,3 580,8 532,6 539,0 535,4 503,7 557,2 542,0 672,1 520,1 631,7 292,5 292,5 307,6 292,9 306,4 360,5 305,3 333,1 326,6 312,7 374,0 318,9 325,6 318,1 311,7 325,4 323,6 336,9 317,2 315,7 204,0 185,7 196,5 207,5 241,4 380,1 172,0 179,1 196,0 212,7 202,2 203,1 207,1 213,2 183,6 206,1 213,8 321,5 170,3 178,9 4,9 2,2 5,7 22,7 2,0 6,8 21,4 103,1 122,3 41,7 1,9 4,8 4,4 1,7 6,0 21,6 1,7 5,8 28,7 134,5 5,9 5,7 10,6 12,0 12,5 41,3 3,5 3,7 2,8 2,3 2,7 5,9 1,9 2,4 2,4 4,2 2,9 7,8 3,9 2,7 513,9 535,3 518,1 528,4 680,2 619,6 515,3 638,3 594,5 571,1 761,3 603,8 583,7 570,0 583,1 591,2 652,6 674,4 651,3 578,4 16,6 19,4 21,7 27,7 18,5 69,1 9,1 110,6 45,3 31,3 54,7 40,9 27,3 22,6 36,6 38,4 97,7 83,4 111,1 22,6 442,0 464,4 438,4 448,8 600,7 472,5 463,1 480,6 492,5 487,2 643,7 483,9 492,1 496,7 487,0 491,7 497,7 508,3 495,1 506,0 54,0 48,4 50,7 51,4 50,3 73,5 40,9 46,4 52,7 51,0 56,3 71,2 62,1 49,6 52,9 59,0 55,7 80,3 42,5 48,3 1,3 3,0 7,3 0,5 10,7 4,5 2,2 0,7 4,1 1,5 6,6 7,8 2,2 1,1 6,7 2,2 1,5 2,4 2,6 1,6 77,7 98,2 174,1 94,5 96,1 349,9 57,4 60,5 57,4 65,6 84,1 87,4 87,5 101,9 108,1 119,3 147,4 317,3 73,6 60,9 21,8 38,0 70,9 53,0 81,1 100,9 12,8 6,3 16,8 17,1 27,8 68,0 22,7 28,1 35,1 82,3 68,2 109,4 18,8 14,1 18,9 21,9 26,2 48,4 32,9 60,1 32,1 84,4 32,4 32,4 24,1 39,1 16,7 29,1 22,8 52,4 33,4 40,3 43,3 87,0 - - - - - - - - - - - Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu AJPES - Agencija RS za javnopravne evidence in storitve, ATVP - Agencija za trg vrednostnih papirjev, BDP - Bruto domači proizvod, BS - Banka Slovenije, DUNZ - Direktorat za upravno notranje zadeve, ECB - European Central Bank, EK - Evropska komisija, ELES - Elektro Slovenija, FED - Federal Reservse System, GURS - Geodetska uprava RS, HICP - Harmonized Index of Consumer Prices, IMD - International Institute for Management Development, IMF - International Monetary Fund, MF - Ministrstvo za finance, MNZ - Ministrstvo za notranje zadeve, NFI - Nefinančne institucije, OECD - Organization for Economic Cooperation and Development, RS - Republika Slovenija, SKD - Standardna klasifikacija dejavnosti, SURS - Statistični urad RS, UJP - Uprava RS za javna plačila, UMAR - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, ZRSZ - Zavod RS za zaposlovanje Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A - Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B - Rudarstvo, C - Predelovalne dejavnosti, 10 - Prz. živil, 11 - Prz. pijač, 12 - Prz. tobačnih izdelkov, 13 - Prz. tekstilij, 14 - Prz. oblačil, 15 - Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 - Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 - Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 - Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 - Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 - Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 - Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 - Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 - Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 - Prz. kovin, 25 - Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 - Prz. rač.,elektronskih,optičnih izd., 27 - Prz. električnih naprav, 28 - Prz. dr. strojev in naprav, 29 - Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 - Prz. dr. vozil in plovil, 31 - Prz. pohištva, 32 - Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 - Popravila in montaža strojev in naprav, D - Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E - Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F - Gradbeništvo, G - Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H - Promet in skladiščenje, I - Gostinstvo, J - Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K - Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L - Poslovanje z nepremičninami, M - Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O - Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P - Izobraževanje, Q - Zdravstvo in socialno varstvo, R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S - Druge storitvene dejavnosti, T - Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U - Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles Kratice držav AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, IL-Izrael, IT-Italija, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, USA-Združene države Amerike. ekonomsko ogledalo maj 2010, št. 5, let. XVI