Poštnina plačana v gotovini | Ureja: glavni in odgovorni urednik Peter Gunčar in uredniški odbor, ki ga sestavljajo: Jože Javornik — predsednik, Janez Vraničar — namestnik in člani: Franc Istenič, Marija Vitez, Milena Sagadin, Stane Primožič, Boris Pertot, Jošt Bajželj, Magda Ostanek, Polde Jenko — Tisk: CP »Gorenjski tisk« v Kranju LETO XI — 2. X. 1968 — št. 9 tekstilec GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINPUS — KRANJ Kaj je zlnašfmi družbeno-političnimi organizacijami? Med nepoučenimi člani kolekti- dinske organizacije sem ugotovil kuharski tečaj, letos pa imajo v vsebini dela te organizacije. Ne va vlada prepričanje, da naše bistvo njihovega dela, dobil pa programu nadaljevalnega. Organi, družibeno-političnc organizacije ne sem tudi zapisnike sej. V natda- zirali so tudi delovno akcijo v delajo veliko; nekateri celo me- ljevanju tako objavljam intervju obratu II z namenom, da zaslu- s predsednikom mladinske organi- žijo denar za nadaljnje delo. zacije, opiis dela organizacije ZK, Priredili so zabavo v domu JLA, ki sem ga sestavil iz zapisnikov kjer so se pogovarjali s priznani-in prispevek o delu Sindikalne ma športnikoma Poidem Milekom organizacije, ki ga je napisal predsednik te organizacije, tovariš Franc Istenič. nijo, da spe. Morda je videz resnično tak, ker naše organizacije o svojem delovanju ne informirajo članov kolektiva, čeprav imamo glasilo kolektiva, ki je brez dvoma naj-prikladnejBe sredstvo za obveščanje. Leta nazaj laihko beremo v Tekstilcih vrsto člankov, (ki govore o delu ZK, sindikalne organizacije, ZB in mladine, že leto dni pa v Tekstilcu ni nobenega tovrstnega prispevka. Tak odnos je nepravilen, ker je glalsilo v našem podjetju edino sredstvo, ki lahko informira vse člane kolektiva. Ni zato čudno, če člani govore, da organizacije spe, hkrati MLADINSKA ORGANIZACIJA (Pogovor s predsednikom, tovarišico Jožico Jerajevo) Zadnja leta je aktivnost naše mladinske organizacije precej popustila. O njenih težavah in problemih je bilo kar dovolj rečenega na raznih sestankih družbenopolitičnih organizacij in tudi v Tekstilcu. Na posebnem sestanku pa je neobveščanje članov (kolek- političnega aktiva je bilo pred tiva še slabost, ki onemogoča so- meseci sklenjeno, da je treba delovanje večine članov kolektiva mladini pomagati, vendar je na v družbeno-političnem déLu. Mno- žalost ostalo vse samo v zapisni-gi člani kolektiva bi namreč radi fcu. V takih razmerah je imela pomagali uresničevati razne ukre- mladinska organizacija svojo let-pe in spremembe, ki jih organi- no skupščino, na kateri je bil zacijia namerava izvesti, pa zaradi izvoljen tudi nov mladinski ko-slabega obveščanja zanje niti ne mite. Na prvo akcijo novega komiteja nismo dolgo čakali. Bil je to koristen in prijeten izlet v Kranjsko goro. Njegov namen je bil, da bi se člani medsebojno bolje spoznali in zbližali, izkoristili pa so ga tudi za pogovore o razme- vedo in zato ne morejo pomagati. Prav bi bilo, če bi naše organizacije v prihodnje to napako spoznale in popravile. Ce se povrnem na vprašanje, kako je z našimi organizacijami, potem moram povedati, da je organizacija ZK Tekstilindus zelo rah v organizaciji, o njenih ob-afctivna, aktivni pa sta tadi orga- veznostih nasproti kolektivu in nizacija ZB in sindikalna. O delu tudi o bodočih nalogah, mladinske organizacije pa resni*- ^ uspešna akcija no ni mogoče naphati veliko. noveffa vodstva. Naslednja je bil V pogovorih s sekretarjem ZK izlet v Logarsko dolino. V protetto predsedniki sindikata ter mia- lem letu so organizirali začetni Inženirji in tehniki iz Češkoslovaške so nam vrnili obisk in Lidijo Osovnik. Za letos so imeli v programu tudi »Solo za življenje« (to naj bi bila poučna in vzgojna predavanja strokovnjakov), vendar z njo niso uspeli, ker ni bilo prijavljenih dovolj kandidatov. Tekom leta so sprejeli mladince in mladinke iz Colnmbije in pobratenega mesta La Ciotat (Francija), naredili pa so tudi nekaj obiskov v druge tekstilne tovarne. Ce bo možno, bodo organizirali tudi tečaj za šivilje. Očitno je, da niso spali, res pa je tudi to, da je dejavnost te organizacije preveč enostranska; mladih namreč ne srečamo na področju delavskega samoupravljanja, torej tam, kjer bi morala biti mladina najbolj aktivna in zainteresirana. Ne moremo mimo resnice, da bodo mladi že čez leta morali prevzeti večji del upravljavskih obveznosti. Kako naj to store, če bodo v tem pogledu brez prakse in izkušenj? V pogovora s sekretarjem ZK sem zvedel, da ima tudi ta organizacija v programu tesnejše sodelovanje z mladinsko, da ji namerava vsestransko pomagati, in to z nasveti in dejanji. Pred vrati je letna konferenca mladine, pa upajmo, da bo uspešna. Mladina mora tudi v našem podjetju najti tisto mesto za delo in življenje, ki ji pripada. ORGANIZACIJA ZK TEKSTILINDUS bo odveč, če navedem nekaj sklepov im ugotovitev osme seje Centralnega komiteja ZK Slovenije. Preobrazba ZKS v sodobno organizirano in učinkovito idejnopolitično silo naj spodbudi nadaljnji proces razvijanja to utrjevanja samoupravne socialistične družbe v interesu delovnih ljudi to slovenskega naroda. (dalje na 2. strani) Rudi Polak ponovno imenovan za glavnega direktorja podjetja Tovariš Rudi Polak je bil imenovan za glavnega direktorja leta 1962, ko je odšel na drugo delovno mesto tovariš Dušan Horjak. Ker predpisuje Temeljni zakon, da je potrebno vsake 4 leta razpisati delovno mesto glavnega direktorja, smo morali to izvesti letos tudi v našem podjetju. Objavljamo odlok našega Centralnega delavskega sveta: 1. Za glavnega direktorja podjetja »Tekstiilindus« Kranj se za dobo naslednjih 4 let imenuje Rudi Polak, dosedanji glavni direktor. 2. Ta sklep o imenovanju glavnega direktorja je bil sprejet po predhodno izvršenem javnem razpisu in po predlogu razpisne komisije, ki je ugotovila, da imenovani v celoti izpolnjuje razpisne pogoje. ČESTITAMO! Uredništvo »živela svobodna Jugoslavija!« so nam zaklicali prijatelji iz Češkoslovaške, ko smo se pozdravili na cesti pod Ljubeljem. Vsi po vrsti so nas stiskali in objeli. Takšno je bilo naše ponovno srečanje s prijatelji društva »KO-LORE« iz Semily, ko so se pripeljali k nam na obisk. Naše društvo inženirjev in tehnikov tekstilcev je letos že drugič organiziralo ekskurzijo svojih članov na Češkoslovaško, in to v dogovoru s podobnim društvom Ko-lore iz Semily. Naša skupina je bila tam od 1. do 8. junija, za njihov prihod pa smo določili tedaj 2. september. Na njihov obisk smo se vestno pripravljali, da bi se tudi oni počutili pri nas tako prijetno, kot smo se mi pri njih. Okupacija Češkoslovaške pa je prekinila vse naše priprave, saj smo menili, da v takih razmerah ne bodo mogli priti. Zaradi take predpostavke smo odpovedali vse rezervacije in prenehali s pripravami. 3. septembra pa smo dobili telegram, da pridejo v Jugoslavijo. Težko je bilo ponovno urediti vse potrebno, vendar smo le uspeli, da je bilo vse nared in pripravljeno. Le kako ste uspeli priti? smo jih prve trenutke spraševali. Takole so odgovorili: »Ko ste bili pri nas, smo se dogovorili za povratni obisk. Takoj smo si priskrbeli dovoljenje in potne liste, in vse smo imeli pri- pravljeno že meseca julija. Ko je prišla okupacija, sploh nismo več mislili na odhod, vendar smo čez 10 dni dobili obvestilo, da je pot prosta. Pa smo se skorajžili in odšli. Trije od predvidenih so ostali doma in se norčevali, češ: saj boste že jutri prišli nazaj. (dalje na 4. strani) (Po zapiskih iin pogovoru!) Prodno preidem na opis delovar-nja ZK v našem podjetju, moram poudariti, da se je dejavnost te organizacije v našem podjetju bistveno ratašiirila in ojačala po reorganizaciji ZK'J, ki je bila izvedena v preteklem letu. Reorganizacija je prinesla spremembe v organiziranosti ZK to tudi pri Izvršitev osnovnega plana PREDILNICA I Julija: 122,4% v efektivnih kg in 116,6% v baznih. Avgusta: 115,2 % v efektivnih kg in 108,5 % v baznih. Kumulativno ima koncem sta 115,4% v ef. kg in 108,0% v baznih. Podatki povedo, da je predilnica I dosegla julija še večjo prekoračitev osnovnega plana kot meseca junija. Povedano je že bilo, da gre to na račun dodatno montiranih kapacitet prstančevih strojev in predenja nižje povprečne številke od planirane. Za mesec avgust velja isto. S surovinami je bila julija in avgusta v redu oskrbovana, in to po količinah in kvaliteti. Oba meseca je predilnica pokrivala vse potrebe tkalnice; manjše količine preje smo morali kupiti samo za Nm 16 flanel. PREDILNICA II Julija: 109,0 % v efektivnih kg in 108,4% v baznih. Avgusta; 105,3 % v efektivniih kg in 107,0% v baznih. Kumulativno: 105,9 % v efektivnih kg in 105,0% v baznih. Tudi ta enota je presegla svoje planske zadolžitve meseca julija in avgusta. Julija je potekala proizvodnja celo bolje kot junija, predli so tudi nekoliko višjo povprečno Nm, pa tudi zastojev zaradi pomanjkanja predpreje je bilo manj. Prvi pozdrav v podjetju je bil zares prisrčen (dalje na 4. strani) Kaj je z našimi družbeno-političnimi organizacijami? (nadaljevanje s 1. strani) Reorganizacija ZKS temelji na tezah CK ZKJ o nadaljnjem razvoju in reorganizaciji ZKJ. Izhajajoč iz teh tez, ki so j ih podprli in sprejeli komunisti v Sloveniji, sprejema CK ZKS naslednje sklepe: . — Celotno organizacijo ZK moramo usposobiti kolt idejno-politif-no silo, ki pravočasno odkriva družbena protislovja, zastoje in konflikte, ki analizira in odkriva politične in idejne tokove in njihove nosilce bodisi tiste, ki odpirajo pot naprej in usmerjajo revolucionarno družbeno akcijo, bodisi tiste, ki zavestno ali podzavestno spodjedajo delo in napore za družbeni napredek. — Zveza komunistov uresničuje družbeno vlogo znotraj samoupravnega sistema z idejno-poii-tičnim delom svojih članov. Komunisti so politično odgovorni za razvoj in uveljavljanje socialističnih odnosov v naši družbi. — Nezadostna idejna usposobljenost, počasno osvobajanje starih navad in pogledov, kriterijev in meril o delu in vlogi ZK povzroča pri delu članov ZK nezadovoljstvo, izobilnost, apatičnost in krilikarstvo ter strah pred političnim bojem in odprto razpravo o družbenih protislovjih. — Odločneje se bomo morali spopasti z nekaterimi napačnimi pojmovanji o vlogi, delu in organiziranosti ZK, ki so v nasprotju s sprejeto usmeritvijo ZK. — Vsestranska razprava je svobodna izmenjava mišljenj, dokler traja razprava o kakem vpraša- jah ZK preko konferenc, posvetov, aktivov in drugih oblik. — Mestni in občinski komiteji se morajo vse bolj uveljavljati kot pobudniki in organizatorji izmenjave mišljenj in pogledov komunistov ter drugih delovnih ljudi, da bi oblikovali skupna stališča in s tem zagotovili enotnost akcije (vseh sklepov nismo objavili!). Omenili sem že, da je (bil poleg konkretne vsebine dela ZK z reorganizacijo uveden tudi nov tip organizacije v delovni organizaciji, katerega značilnosti so bistveno drugačne od zaprte celice. Transformacija organizacije — komisijo za družb ono-ekonomske odnose. Toliko o novi obliki organizira- SINDIKALNA ORGANIZACIJA TEKSTILINDUS Odkar je bil izvoljen nov tovar- — organizacijo za obisk ob proslavi v Novi Gorici, — pomoč članom CSSR, — itd. To je le nekaj važnejših zadev, .... .. . n°v x°v"' ki jih je TO obravnaval na svojih nosu organizacije ZK v našem niški odbor, je imel le-ta 11 rednih s . h in Q katerih je sprejel svoja podjetju in o vselbini dela te sej m tri izredne seje, skupno z staIišča. skupno z organizacijo ZK organizacije po izvršeni, reorgani- organizacijo ZK. Meseca oktobra Tekstilindus si prizadeva, da bi zaciji ZKJ. je bila izvedena tudi delovna kon- p0tekaj0 dej0 jn življenje članov O DOSEDANJEM DELU ORGANIZACIJE ZK TEKSTILINDUS Doslej je imela konferenca 3 seje. Na prvi seji (9. 10. 1967) se je konstruirala in izvolila se- ferenca. Vsebina teh sej zajema: - priprave na volitve v republiško in zvezno skupščino, - program dela sindikalne organizacije, program izobraževanja članov, imenovanje ‘komisij pri TO, v našem podjetju v smislu smernic zadnjega kongresa ZKJ. Kot vidite, dragi člani kolektiva, ni res, da naše druž- raia m izvorna se- — imenovanje auuusij m I I V,, henr» nnlitičnp r»rannizariie kredariat in komisije, sprejete — razprave o: planu proizvodnje _ „„*!!! :„ B J sklepe o reorganizaciji ZK v podjetju, obravnavala in sprejela je ZK v delovni organizaciji mora svoj poslovnik in poslovnik se-potekati sedaj v dveh temeljnih kre/tariata in tudi program dela smereh: prvič — oblika organizi- konference. Na drugem zasedanju ran ja in metode idejnega ter političnega delovanja komunistov v podjetju in drugi delovni organizaciji se morajo razvijati tako, da bodo omogočile in zagotovile naj učinkovitejši iboj komunistov za uveljavitev in razvoj samoupravnih odnosov in delitve po delu, za socialistično vsebino sklepov in s tem tudi za razvoj delovne organizacije, hkrati pa proti birokratizmu, monopolu in vsakršnim privilegijem. S .tem bodo omogočile in spodbujale tudi sindikalno ih druigo zbiranje in delovanje delavcev, in drugič — ta organizacija mora biti tako odprta in usmerjena, da Ibo omogočala in spodbujala idejno-poli-tično, akcijsko in organizacijsko združevanje komunistov v širših, občinskih, nacionalnih in zveznih merilih. so člani konference razpravljali o idejnih problemih na področju izobraževanja in, vzgoje in o aktivnosti organizacije ZK v podjetju po izvedeni reorganizaciji. Na tretji seji (28. 5. 1968) so obravnavali: pravilnik o nagrajevanju (poročilo je pripravila ko- — delovanje BVP, misija za družibeno-ekonomske odnose), gospodarske probleme podjetja in položaj tekstilne industrije v Sloveniji, Prav ta seja je bila zelo plodna. Konferenca je obravnavala: in finančnem planu, o proble- spe, ampak je resnica prav matiki podjetja, o letovanju nasprotna, da zelo aktivno socialno ogroženih, o socialni (jejaj0 premalo ali nič pa o »<*">dd“ praznovanju državnih prazni- kolektiva. Prepričan sem, da kov itd., bodo to svojo napako v pri- nadomestilo za K-15, hodnje popravili, saj ni dvo- dotacije družbeno-političnim or- ma, da imajo v svoji sredini — volitve v samoupravne organe dovolj članov, katerim ne bo podjetja, sistem nagrajevanja in sprejela sklep, da ga je trelba izpopolniti v smeri nagrajevanja po vloženem delu. Večji poudarek je treba dati tudi nagrajevanju za doseženo I. kvaliteto izdelkov. Nasploh pa se je treba boriti za kvaliteto izdelkov, ker je leta _ ... . . . pogoj za uspešno prodajo in za Ta nova oblika organiziranosti uveljavitev našega podjetja na nju, nato pa dosledno izvrševanje v delovni organizaciji izgleda ta- domačem in tujem tržišču sprejetih stališč, to je bistvo de- kole: mokraličnih odnosov v ZK. 1. Vodstveno telo organizacije — Da bi v ZK dosegli enotnost ZK v delovni organizaciji je akcije je potrebno, da se ustrezno KONFERENCA. Konferenco soorganiziramo, tako v delovnih stavljajo člani, ki so jih neposredno izvolili člani v oddelkih. (V našem kolektivu imamo 5 oddelkov.) Člane konference se voli vsake dve leti. Konferenca voli iz svojih članov sekretariat ter 3 stalne komisije Zasedanje vodi organizacijah kot v občini in republiki. Organizacije ZK v delovnih organizacijah morajo neposredno vplivati na celotno družbeno dogajanje in odločitve. To pa bo mogoče doseči, če se bodo jem delu na celotno napredno socialistično akcijo in misel v družbi. — Novi pogoji dela ZK zahtevajo nadaljnje napore za dvig znanja, poglobitev teoretičnih spoznanj in idejne zrelosti komunistov, Idejno-politično izobraževanje moramo vključevati v vsakodnevno politično delo. — Komunikacijska sredstva — tisk, radio, RTV in založniška dejavnost — imajo pomembno vlogo pri širjenju in uveljavljanju idejno-političnega vpliva ZK, pri hitrem in razumljivem obveščanju o političnih stališčih ZK, — Reorganizacija ZK zahteva kadrovsko politiko, prilagojeno novim spoznanjem in potrebam. — Intenzivno moramo razvijati oblike dogovarjanja komunistov v občinskih in mestnih organizaci- zasedanju konference znova. 2. SEKRETARIAT organizacije ZK vodi organizaci jo ZK med zar sedanji konference, pripravlja gradivo za konferenco in jo tudi sklicuje na zasedanje. .Skrbi za izvrševanj e nalog in sklepov, ki jih določi konferenca. V našem kolektivu ima sekretariat 11 članov. Sekretariat in konferenca organizacije ZK deteta po poslovniku, ki ga sprejme konferenca. 3. KOMISIJE KONFERENCE ORGANIZACIJE ZK. V našem kolektivu imamo 3 komisije, in to: — komisijo za organizacijo in razvoj ZK, — komisijo za družbeno-polltič-ne odnose in idejno politične probleme, pretežko napisati kratek informativni prispevek za Tek- StilCa O VSeh tistih drobnih in ka o razdeljevanju stanovanj v „ • _ , in kreditov za gradnjo, vaznih zadevah, o katerih — obravnava zaključnega računa organizacije razpravljajo in podjetja za leto 1967, predlagajo dopolnitve in ka- — reelekcijo direktorja, tere bj mora, poznati tudi — razpravo o poslovnem poročilu _lehernj koiektiva poslovanja podjetja v prvem sienenu elan Kolektiva. polletju 1968 P-G. Povprečni mesečni izplačilni netto osebni dohodki • din na delavca po spisku • za bombažne tkalnice SFRJ z nad 600 zaposlenimi — Konferenca se je zavzela za smotrno investiranje v tista področja, ki bodo zagotavljala zaposlitev, normalno proizvodnjo in uspešno prodajo na tržišču, hkrati pa seveda kar največji dohodek podjetja ter dvig življenjskega standarda zaposlenih. — Ker so člani ugotovili, da se v kolektivu posveča premalo po- organizacije ZK opirale pri svo- delovno predsedstvo, ki ga člani zornosti razvoju in krepitvi de- konference izvolijo na vsakem lavskega samoupravljanja oziro- ma organom delavskega samoupravljanja, so sklenili, da bodo v sodelovanja s sindikalno organizacijo poiskali nove oblike dela teh organov, v katerih bodo delavci preko izvoljenih članov zavestno reševali naloge proizvodnje v obratih. — Skupno s tovarniškim odborom sindikalne organizacije bodo člani konference pomagali komiteju mladinske organizacije aktivirati mlade v našem podjetja. — Skupaj s tovarniškim odborom bo konferenca skrbela za boljše informiranje članov kolektiva, itd. Očitno torej je, da je organizacija ZK aktivna, še prav posebno pa to velja za člane konference in sekretariata. Mnenje, da ne delajo komunisti, je zato napačno. Izvozno blago čaka na prevoz Podjetje po velikostnem rangu Repub- lika Osebni 1.1966 dohodki 1.1967 Indeks 1967/66 % odnos do popr. SFRJ 1967 Rang podjetja po OD 1967 Podjetja, ki imajo preko 3000 zaposlenih 1 Sl 662 641 97 108 11 2 H 560 544 97 92 19 3 H 642 584 91 98 13 1 4 Sl 663 709 107 119 7 1 5 M 442 479 108 81 25 Podjetja, ki imajo preko 2000 zaposlenih 6 Sr 538 489 91 82 24 7 BiH 540 585 108 98 12 8 Sr 516 554 107 93 17 9 H 633 709 112 119 8 10 Sl 514 580 113 98 14 Podjetja, ki imajo preko 1000 zaposlenih 11 BiH 528 451 85 76 27 12 Sl 728 779 107 131 3 13 Sr 611 716 117 121 6 14 CG 391 385 98 65 30 15 Sr 582 673 116 113 9 16 Sr 522 644 123 108 10 17 H 791 741 94 125 4 18 BiH 456 417 91 70 29 19 Sr 591 555 94 93 16 Podjetja, ki imajo preko 600 .zaposlenih 20 Sl 619 720 116 121 5 21 Sr 376 362 96 61 31 22 H 509 541 106 91 20 23 Sl 805 893 111 150 1 24 BiH 445 458 103 77 26 25 Sl 591 544 92 92 18 26 Sl 562 559 99 94 15 27 BiH 448 419 94 71 28 28 Sr 479 520 109 88 21 29 M 418 499 119 84 23 30 H 430 502 117 85 22 31 Sl 842 863 102 145 2 Povprečje obravnavanih 573 589 103 99 podjetij Povprečje vseh bom baznih predilnic itn 569 594 104 100 tkalnic SFRJ Opomba: Velikostni rang podjetja je določen na osnovi zaposlenih delavcev v letu 1967, pri čemer pomeni rang 1 podjetje z na i več i im številom zaposlenih. Tekstilindus ima ta velikostni rang 4. Značilno je, da stoje slabše vsa večja podjetja razen našega, ki zavzema med 31 podjetji 7. mesto Sodeluj v Tekstilcu! MARKETING V julijski številki nemške strokovne revije Textdipraxis sta bdla na vprašanje nekega bralca: '»Kakšno nalogo ima oddelek marketinga v tekstilnem podjetju in kako mora ita sodelovati z razvojnim oddelkom?« Objavljena dva odgovora, katera zaradi njune aktualnosti >(tudi v naših razmerah) objavljam v skrajšani obliki. Preji naj še povem, da izvaja v našem podjetju vlogo marketinga konjunkturni oddelek, vlogo razvojnega pa raziskovalni oddelek. Zaradi krajšega izražanja pa !bom obdržal prvotne nazive marketing in razvoj. 1. V sistemu prodaje blaga pripada marketingu absolutno prednostni pomen. Vodja tega oddelka mora določiti, katero tržišče je za proizvode podjetja pristopno in kako je to tržiišče možno najbolje pridobiti s prodajno propagando, servisno službo, poučevanjem in drugimi prodaj no-teb,-ničnimi sredstvi. Po drugi strani pa je naloga razvojnega oddelka, dia tehnično obdela artikle, ki jih marketing prizna za prodajo zanimive in jih zato osvoji, da zanje izdela tehnologijo, ki je proizvodno in ekonomsko najulgodnejiša. Razvoji mora tudi prilagoditi od marketinga določeni proizvodni program kapacitetam obratov. Za to potrebne odločitve se sprejemajo v tesnem sodelovanju obeh z vodstvi' proizvodnje in prodaje. Ustvaritev idealnega stanja medsebojne vskla-ditve vseh teh dejavnikov zahteva mnogo ideji, fantazije, znanja in upoštevanja dejstev. Dalje so potrebni še talenti izkušenega vodja oddelka marketinga, ki raziskuje in ocenjuje stanje konkurence in menjajoči se položaj tržišča. Danes je važno spoznanje, da sama proizvodnja vedno redkeje predstavlja ključ za rešitev vseh problemov tekstilne industrije. Preprečiti je treba proizvodnjo blaga zaradi zadovoljitve zahtev obratov in končne obdelave! Bolje se je ravnati po zahtevah tržišča! Seveda ibi grešili, če bi strogo proizvodno orientimo vodstvo podjetja sprevrgli, v strogo prodajno orientirano, ker je eno prav tako nezaželeno kot drugo. IM RAZVOJ Na podlagi doslej povedanega bi vlogo marketinga označili takole: marketing je umetnost prodati blago z doseganjem najvišje možne stopnje koristi. Povezava marketinga z razvojem je osnovano na tem, da mu razvojni strokovnjaki uresničujejo njegove ideje in predloge ter jih vpeljejo v proizvodnjo; zato je nujno tesno medsebojno sodelovanje nujen predpogoji za skupni uspeh. Izsledki in rezultati obeh partnerjev se morajo tekoče izmenjati, da je možno izvršiti odgovarjajoče odločitve, ker se bo le 'tako uspešno odvijalo celotno delo. 2. Moderno označujemo marketing kot »vodenje podjetja s strani tržišča«. Ohsega naslednja glavna delovna področja: — zbiranje vseh potrebnih informacij o možnih kupcih: kdo so, kaj želijo, koliko so pripravljeni plačati, kako hočejo kupovati, — pretvarjanje vseh teh informacij v proizvodni program, katerega izhodišče je izdelava kolekcij, — izdelava plana s ciljem, da bo proizvod prodan v zadostni količini tako, da ima podjetje od tega dobiček, — izvedba tega plana, v kar spada: a) informirati kupca o tem, da se izdelek lahko dobi, in ga prepričati, da je vreden zahtevane cene, b) poslati mu izdelek v željeni kvaliteti, količini in rokn; — ocenitev rezultatov teh naporov in podvzemanje ustreznih mer, da se plan izpelje ali pa spremeni, če to zahtevajo nove okoliščine. Osnovni cilij službe marketinga je ta, da nudi kupcu takšen izdelek, kakršnega si ta želi. To lahko doseže samo v plodnem sodelovanju z razvojno služibo. Zato mora slednja biti stalno in dobro obveščena o vseh poročilih marketinga, ki zadevajo izdelavo artiklov in kolekcij. Samo teko ddbi razvoj prijemljive podatke o žer ijenem materialu, barvah in vzorcih. Pred izdelavo kolekcij se mora izvesti skupno testiranje VSELJUDSKA OBRAMBA Vse do okupacije češkoslovaške smo bili Jugoslovani prepričani, da nam grozi nevarnost predvsem z zapadne strani in morda prav majhna nevarnost z grškoalbanske, v nobenem primeru pa se nismo nadejali vojaške intervencije s severa in severovzhoda. Nihče namreč ni pričakoval, da bi socialistična dežela lahko postala agresor socialistične dežele. »Zdaj vemo, da tudi pred tistimi deželami, ki same o sebi trdijo, da so socialistične in ki bi morale za to še toliko bolj spoštovati neodvisnost, suverenost in enakopravnost držav, jugoslovanske socialistične pridobitve niso vame. Ob tem trpkem spoznanju ki ga je prinesla okupacija ČSSR so se zrušile tudi nekatere naše obrambne iluzije. Ne gre za to, da bi se koncept vseljudske obrambe izkazal kot neustrezen. Nasprotno — ob nezlomljivi enotnosti Čehov in Slovakov je dobila njegova pravilnost najprepričljivejšo potrditev; vendar pa so se nekatere obrambne dispozicije izkazale kot izrazito enostranske. Računali smo pač, da vsaj tisti, ki deklarirajo socialistična načela, ne morejo postati agresorji. češkoslovaški primer nam je torej pokazal, da se tudi majhni narodi, če so zares enotni, lahko energično uprejo vsakršni oboroženi sili. Opozoril pa nas je tudi, da moramo biti kar najbolje usposobljeni in vsak hip pripravljeni na obrambo naše neodvisnosti. Minuli sklepi predsedstva in izvršnega odbora zvezne konference SZDL so ponovno jasno izrazili stališče, da o suverenosti in neodvisnosti ter o samostojnem notranjem razvoju naše dežele ne more biti nobenih pogajanj in kompromisov z nikomer in za nobeno ceno. Bolj kot našim občanom je bilo treba povedati vsem tistim od zunaj, ki bi hoteli ogroziti našo samostojnost, da je obramba države sveta stvar slehernega državljana socialistične Jugoslavije; nihče nima pravice podpisati ali priznati kapitulacije ali okupacije. V teh dneh se je ponovno izkazalo, kako prizadeto in globoko so naši občani zainteresirani, da bi bila naša obramba kar najbolj učinkovita. Njihova zahteva je, da postane obramba pomemben element aktivnosti vseh delovnih ljudi in vseh dejavnikov naše samo-upravljalske družbe. Zato tudi terjajo, da bi v vse politične akcijske programe za konkretizacijo smernic predsedstva in izvršnega komi-, teja CK ZKJ vnesli tudi podrobnejše načrte za koordinacijo vseh sil in akcij, ki jih terja vseljudska obramba. Hkrati pa dajejo naši občani jasno vedeti vsem, ki so prevzeli svoj delež odgovornosti, da ne bodo dopuščali in odpuščali popustljivost ter zavlačevanja pri izvajanju smernic. Tisti, ki bi se hoteli otresti svoje odgovornosti, se morajo namreč zavedati, da so bile z agresijo na ČSSR napadene tudi smernice, ki so trasirale nadaljnjo demokratično pot in družbeno ekonomski napredek. To dvoje pa je tudi pogoj za nadaljnjo krepitev obrambne moči in zavesti, da ni za svobodo domovine previsoka nobena cena in žrtev.« (Vzeto iz dnevnika »Delo«) France Jeras osnutkov na tržišču zaradi njihovih cen in modne usmerjenosti. 'Vpogled v pojavljajoče se modne smeri dajejo obema oddelkoma skupni obiski sejmov in ratastov, kakor tudi branje strokovnih revij' in časopisov. V isti namen se kot dopolnilo pritegnejo še izsledki ocenjevanja tekočih trgovskih potnikov. Zelo ploden je lahko tudi skupen razgovor z grosisti, ki — po izkušnjah sodeč — dobro poznajo želje potrošnikov. Marketing in razvoj skupno sestavita kolekcije kot predpogoj in osnovo proizvodnje. Pri tem naj preprečite takoimenovano msortimentsko poplavo«, da bi obdržala obseg artiklov v razumnem odnosu do konkurence in v okviru stvarnih potreb. Dobro in tesno sodelovanje med marketingom in razvojem tako v naj več ji meri določa prodajni uspeh modernega tekstilnega podjetja. Vsiljuje se mi vprašanje, ali imata konjunkturni in razvojni oddelek v našem podjetju opisano vlogo. Gotovo še ne, saj zanjo nimata niti zadostne kadrovske zasedbe (čeprav so po sedanji shemi vsa delovna mesta polno zasedena) niti dovolj izkušenj, pa tudi njuna organizacijska opredelitev gornjemu opisu le delno ustreza. Prav bi torej bilo ,da okrepimo naša prizadevanja za dosego stanja, ko bomo res lahko govorili o »vodenju podjetja s strani tržišča«, pa čeprav današnji anarhični položaj na našem tržišču ta prizadevanja močno otežuje. Ing. M. Pogačnik Kot pred SO leti KAKO SE JE TREBA ČUVATI OD SRČNEGA INFARKTA? V New Yorku je osnovan »antikoronarni« klub. Člani kluba poskušajo živeti tako, da se izogibajo srčnemu infarktu. Oni dnevno trošijo samo 2000 do 3000 kalorij hrane, izogibajo se mastnega mesa, šunke, masla, mastnega sira ter jedo nemastne vrste mesa (perutnino, ribe), rastlinska olja, veliko sadja in zelenjave itd. Število obolenj od srčnega infarkta med osebami, ki se hranijo po svobodni izbiri, je trikrat večje, kot med člani omenjenega kluba. OD CESA SESTOJI ČLOVEK? Znano je, da človek sestoji od mesa in krvi, kože in kosti, toda, če ga razstavimo v kemijske elemente, potem to izgleda popolnoma drugače. Od česa npr. sestoji človek, ki tehta 80 kg? — 43 kg kisika: to izgleda neverjetno, toda ne smemo pozabiti, da je ta plin brez barve in vonja najbolj razširjena kemijska tvarina; — 22,1 kg ogljika, potem 7,2 kg vodika, 3 kg dušika in 2,2 kg kalcija, ki se v glavnem nahaja v kosteh. Za zdravje ni dobro, če v organizmu ni dovolj kalcija, ker kalcij povečuje telesno moč in odpornost. Kalcija je dovolj v špinači, jagodah, jabolkah, a največ v mleku. — 1,2 kg fosforja. Ta, drugače močan strup, se nahaja v telesu kot neškodljiv element. S fosforjem je bogato meso in krompir. V telesu se nahaja fosfor v živčnih in spolnih celicah. Možgani so tako bogati s fosforjem, da lahko rečemo: brez fosforja ni misli! — 375 g natrijevega klorida (kuhinjska sbl), ki 'je potreben krvi in telesni tekočini. On deluje na dražljivost živcev in mišic ter regulira vodo v telesu. Mnogi ljudje jedo preveč slaino hrano in tako nabirajo preveč vode v tkivih, a to je nezdravo. — 180 g žvepla, katerega je največ v jajcih, grahu, leči, redkvici in čebuli; potreben pa je za pravilno rast las in nohtov. — 80 g fluora, ki se nahaja v zobeh in kosteh, če organizem nima dovolj fluora, potem zobje začnejo propadati. — 50 g magnezija, ki je neobhodno potreben celicam, tako kot je železo potrebno za izgradnjo krvne barve — hemoglobina. STOLETNIKI V Bolgariji živi 1.412 oseb, ki so starejši od 100 let. 'Proučevanje njihovega načina življenja je pokazalo, da so oni delali do globoke starosti in da se hranijo v glavnem z mlekom, sadjem in zelenjavo. ALI SO MOŠKI VSEENO MOČNEJŠI SPOL? Moški so zelo občutljivi spol. Velikokrat moški pacienti tarnajo: »Doktor, ne morem več zdržati bolečin,« medtem ko se ženske na enako močne bolečine sploh ne pritožujejo. Takim moškim pacientom se kaj lahko zgodi, da jih bo zdravnik zavrnil z besedami: »Ko bi enkrat poizkušali roditi, bi prenehali tarnati zaradi take malenkosti!« Angleški zdravniki so ugotovili, da je intenziteta bolečin pri porodu deset dolov, to pa je obenem najhujša bolečina, katero ženska lahko prenese. V medicini se je že dolgo poizkušalo najti neko mero za stopnjevanje bolečin. V Angliji je bil izumljen instrument, ki so ga imenovali »dolorimetrom«, a z njim je mogoče meriti intenziteto bolečin. Enoto za bolečine so imenovali »dol«. Na osnovi dolgotrajnih poizkusov merjenja bolečin je prišlo do naslednjih rezultatov: En »dol« odgovarja navadnemu glavobolu ali lažjemu obolenju zob. Dva »dola« odgovarjata na primer obolenju »ušes«. Trije »doli« so merilo za bolečine pri lažjih opeklinah, a štirje »doli« pri revmatičnih obolenjih. Krči, globoke rane in rana na želodcu povzročajo bolečine od pet do šest »dolov«. S tem smo prišli do meje bolečine, ki jih moški lahko vzdržijo. Ko bolečine presežejo to mejo, moški glasno stokajo. Oni se v tem primeru zatečejo k jemanju raznih tablet proti bolečinam, medtem ko ženske raje tiho trpe. Srčni napadi in migrene dosežejo intenziteto bolečin do devet »dolov«. Devet »dolov« je dejal neki zdravnik, »je dovolj, če trajajo tri ure, da povzročijo pri moškem popolni fizični in psihični zlom. V slučaju migrene, ki lahko traja dneve in dneve, za katero pa največkrat trpijo ženske, bi 'moški že zdavnaj kapitulirali in bi bili zreli za bolnišnico, v kateri zdravijo živčne bolnike. Toda nismo še prišli do najhujših bolečin. Najhujše bolečine znašajo deset »dolov«. A deset »dolov« je bolečina, ki jo morajo žene izdržati pri porodu. Kar se tiče prenašanja bolečin izgleda, da je ženska »močnejši spol«. Tudi iz povesti prednikov je večkrat zaslediti, da so ženske pri raznih mučenjih pokazale večjo vzdržljivost kot moški. F. D. Izvršitev osnovnega plana (dalje s 1. strani) Zaloge preje so narasle. vodnje. Zaradi tega je bilo izpol- S surovinami je bila enota ju- Izkoriščanje statev meseca juli- njevanje domačih dispozicij zelo Hja in avgusta v redu oskrbovana ifje^bdo m % m -eseca^avgu- slabo, tako po količim kot tudi v pogle- du kvalitete. Težave so nastopile samo zaradi menjav, ki jih povzročajo nujna naročila za tkalnico, kar morajo predilnice upoštevati. Proizvodnja česane preje se je znižala, povečala pa se je proizvodnja mikane, ki jo tkalnica nuj- sta 89,0'%. I. kvalitete izdelkov je Julija se je poslabšala tudi kva-bilo julija 84,0% in avgusta 82,6 %, liteta tkanin. Se nadalje je problematična nabava barv in kemi- TKALNICA II Julija: 100,8% v tekočih metrih in 106,4% v votkih. Avgusta: 105,5 % v tekočih metrih in 102,8% v votkih. Kumulativno: 97,7 % v tekočih neje potrebuje. Kvaliteta preje se metrih in 99 90, v’votkih. Brez besed je po trdnosti izboljšala, glede enakomernosti pa poslabšala. Vzrok so izrabljeni strojni park v mikal-nici in prstančevi stroji. TKALNICA I Julija: 105,1 % v tekočih metrih in 97,6 % v votkih. Avgusta: 102,7 % v tekočih metrih in 99,7% v votkih. Kumulativno: 99,2 % v tekočih metrih in 97,4% v votkih. Prekoračitev v tm gre na račun povečane proizvodnje dvojnih tkanin na širokih Riti statvah. S prejo je bila enota julija in avgusta dobro oskrbovana. Količinsko je vse v redu, pri kvaliteti pa so problemi zaradi odebeljenih mest in neenakomernosti preje. Avgusta meseca je tkalnica obratovala v dveh izmenah, in to zaradi letnih dopustov. Družbeno neprilagojene osebnosti in medsebojni odnosi Življenje jm eksistenca človeka zavisirta od ravnotežja njegovega telesnega in duševnega zdravja. Človek kot oeefbnoslt prihaja v stik s svojo okolico in sodeluje pri delu. Skladnost teti odnosov postane nujna zahteva za človekovo udejstvovanje v društveni in proizvodnji sredini. Harmonija vzajemnega spoštovanja pravilnih medsebojnih odnosov očvrščuje pozitivne lastnosti posameznikov im skupine. Toda posameznik ne ustvarja vedno svojo harmonično ravnotežje v društveni dinamiki. On pogosto poizkuša svoje težnje in interese ustvariti za vsako ce- Priisotnost bolestnih reakcij vse večjega števila posameznikov je danes predmet znanstvenega zanimanja v moderni, psihiatriji, Da bi se ohranilo duševno zdravje posameznikov in skupnosti, se bo treba temeljito lotiti odkrivanja in proučevanja vzrokov psihičnih motenj 'posameznikov, ter proučevati socialne in kulturne faktorje njihove sredine. S tako prevenci-jo (zaščito) duševnega zdravja Enota je mesečni osnovni plan presegla julija in avgusta. Obrat je delal samo z 2/3 zasedbo. Delo je potekalo v redu, ker ni bilo posebnih menjav, v redu pa je bila tudi oskrba s prejo. Povedati je treba, da je enota presegla planske zadolžitve meseca avgusta, čeprav je 3. avgusta prenehala obratovati tkalnica IV. Pomagali so si tako, da so proste tkalke zaposlili v tretji izmeni, ki je bila prosta zaradi koriščenja letnih dopustov. Septembra meseca je ta možnost odpadla, pa je treba kalij. Avgusta je enota visoko prekoračila osnovni plan. Prekoračitev je nastala, ker je bil osnovni plan nizko obremenjen, pač zaradi kolektivnih dopustov. Proizvodnja tiskanih tkanin je bila prekoračena za 7%, z uslugami pa za 15,8%. Surove tkanine pa so dosegle 148% plana. Kvaliteta je bila še vedno slaba. Na kvaliteto vplivajo težki desini. PLEMENITILNICA II Julija: 102,6% v tekočih metrih in 104,6% v kvadratnih. Avgusta: 91,6% v tekočih metrih in 97,2% v kvadratnih._ Kumulativno: 89,6 % v tekočih metrih in 93,2% v kvadratnih. Obrat je imel kolektivni dopust od 15. do 26. julija, kar je bilo predvideti izpad surovin z 80 stro- predvideno po planu. Podatki ka- . . . An to anni» CirAia nl^TIClrP bodo odkriti in poslani na' zdravljenje visi posamezniki, iki so družbeno neprilagodljivi. Soci ailno-psihiat ri jaka služba ■mora takim posameznikom pokloniti vso pozornost, da jih čilmprej pozdravi, socialno rehabilitira in ponovno vključi v društveno sredino kot enakopravne diržav-Ijane in sodelavce na delovnem mestu. F. D. žejo, da je enota svoje planske obveznosti presegla meseca julija, avgusta je sicer pod planom, če pa dodamo avgusta še usluge, pa je tudi ta mesec plan prekoračila. Julija meseca je Imela enota težave v adjustimici, kjer morajo večji del proizvodnje zaviti v trgovske komade, kar zahteva več dela. Zaradi tega nastopa ozko grlo na navijalnih strojih; nabaviti bo treba vsaj enega novega. V času kolektivnega dopusta so bila izvršena najnujnejša popravila. Avgusta je enota pričela z redno proizvodnjo. Vzrok za slabše doseganje planskih obveznosti Je zaradi neenakomerne zasedenosti oziroma obremenjenosti posamez- jev v treh izmenah. Izkoriščanje statev je bilo julija 87,5 % in avgusta 87,5 %. Izdelkov I. kvalitete pa je bilo julija 83,6% in avgusta 91,1 %. PLEMENITILNICA I Julija: 93,5 % v tekočih metrih in 92,8% v kvadratnih. Avgusta: 125,6% v tekočih metrih in 127,8 % v kvadratnih. Kumulativno: 93,7 % v tekočih metrih in 93,2% v kvadratnih. Enota planskih obveznosti ni izpolnila. Meseca julija je pričela s kolektivnim dopustom in je obratovala samo 19 dni. Proizvodnja tiskanih in barvanih tkanin je bila ta mesec dosežena 97,6 %, če dodamo še usluge pa se odstotek nih oddelkov oziroma faz. Tako je zviša na 98,6. Surove tkanine so bila belilnica močno preobreme-bile izvršene le 66,4 %. njena, barvama preje in tkanin pa V mesecu juliju je bil močan premalo. Iste razmere so bile v pritisk na proizvodnjo tkanin za kosmatilnici, kjer je lastnih tkanin izvoz. Odnos izvoznih količin z za obdelavo premalo. I. kvalitete viški je znašal 73% redne proiz- Izdelkov je bilo 84,8%. Inžinir ji in tehniki iz Češkoslovaške so nam vrnili obisk ► Člani DITTS, ki so bili letos na češkoslovaškem. Tiste dni so Čehi in Slovaki preživljali radostni in z nado na lepo in boljšo prihodnost. Potem je prišla okupacija. no, jft to na škodo drugih, zato pada v konflikte in agresivne reakcije. Vse bolj pogosti so primeri motenja ravnotežja psihičnega in socialnega Zdravja. Takšni so agresivni socialni in asocialni psihopati, nevrotiki z neprilagojenim ponašanjem, mentalno (duševno) zaostali ter socialno in emocionalno (čustveno) nedozoreli posamezniki. Porušenim medsebojnim odnosom je večkrat krivo tudi neskladno držanje delovne skupine, kadar ona zavzema impulzivno in agresivno stališče do posameznikov; kadar je neobjektivna in kadar se proti posameznikom nerazumno vede. Vse bolj se ugotavlja pomen socialnih faktorjev v društvenem ravnotežju, in to tako posameznika, kaikor tudi njegove sredine, v kateri živi in deluje. Skupina Čehov v Kopru V Kranju so si ogledali oba obrata našega podjetja, nekateri pa so obiskali še podjetje Kovinar. Istega dne popoldne smo imeli z njimi strokovne pogovore. V teh so sodelovali iz našega podjetja tovariš Tone Čare — tehnični direktor, Tine Rojina — vodja kadrov-sko-socialnega sektorja France Remic — vodja ekonomsko-organi- Naslednji dan so se odpeljali do Postojne, kjer so si ogledali znamenito Postojnsko jamo, potem pa so se — na poti v Novigrad — zaustavili še na gradu Socerbu in v Kopru. Lepo sončno vreme je kot nalašč spremljalo naše goste v Novi-gradu, odkoder so se v torek, 10. septembra odpeljali v sosednjo v njegove valove. Mnogi so jokali, vsem pa je bilo tesno pri srcu ob misli, da se morajo vrniti v okupirano domovino. Priznati moram, da je bilo hudo tudi nam Slovencem, ko so se poslavljali in vračali v negotovost jutrišnjega dne. B. P. (dalje s 1. strani) S tesnobo v srcih smo se peljali proti meji, saj smo bili v tej smeri edini na cesti. Nasproti so prihajala vozila, v katerih so se Čehi in Poljaki vračali domov iz inozemstva. Kakih 14 kilometrov pred mejo so ustavili naš avtobus poljski vojaki, ga pregledali in nas spustili naprej. 4 kilometre pred mejo smo videli sovjetske vojake, vendar nas ie-ti niso ustavili. Na meji so bili naši uslužbenci, ki so nas vprašali, če so nas Rusi kaj ustavili? Ker je bil odgovor Ne, in ker so nas spustili naprej, so nas tudi naši spustili čez mejo.« Pri nam jim je šlo vse v redu naprej, pa so prispeli točno po programu. zacijskega sektorja in kot predstavnik DITTS tovariš inž. Mirko Pogačnik. Drugi dan so si ogledali tovarno čipk na Bledu, blejski grad in muzej v Begunjah. Zvečer so imeli tovariško srečanje s člani iz tovarne IBI Kranj. Italijo. Od tam so se preko Avstrije vrnili domov. Težko je opisati njihovo navdušenje in zadovoljstvo, ki so ga izražali ob lepotah naše domovine. Ob slovesu so se vsi zbrali na obali sinjega Jadrana ter nemi zrli na stran • nasveti - za družino Trije kostimi za jesen i°.i»,ca 1. Za hladne dni ukrojimo ko- poševno ukrojeni. Krilo ima spre- z ažurnim vzorčkom etim iz tweeda. Jopica je krojena ravno, na prsni del apliciramo žepa Namesto gumbov prišijemo kovinske zaponke. Krilo je krojeno zvončasto. 2. Se en kostim iz tweeda. Žepi na jopiici imajo dekorativni značaj in ne praktični., ker so pomaknjeni od pasu navzgor in daj guibo, krojeno je zvončasto. 3. Športni kostim iz toplega voinsnega blaga v zelo modernem karo desenu. Jopica precej dolga, pas je pomaknjen navzdol, je enobarven iz usnja ali umetnega materiala v odgovarjajoči barvi. Krilo je tudi. krojeno zvončasto in ima spredaj gubo. MaK PRSNA ŠIRINA 90—92 cm 144/36 Material: cca 650 g Neve-da volne, pletilke št. 4, 6 gumbov lesenih, ki jih obkvačkamo, premera 17 mm. VZORČEK: Pletemo po vzorčku in skici, ki prikazuje samo 1 motiv, ki se ponavlja v širino in po višini. Na zadnji strani pletemo vedno le leve, spredaj pa desne. Poizkus pletenja v cm: 18 p in 24 vrst = 10 X 10 cm. t oiiiiiin« o** aioaiiiiiio4** ■•tOSIItlOiflll liiwollioill*« llll^oaotliH* Miinoiiii*«« IZDELAVA: Dele pripnemo na podlogo za likanje, da dobijo pravilno obliko in skozi vlažno krpo zfikamo; krpa se ne sme posušiti, nato jih sešijemo. Nato nasnuje-mo ovratnik na sprednji in zadnji del po 41 pentelj, pletemo patent 1 leva 1 desna. Po ramnemu šivu snemamo 3 krat po 8 vrstah pletenja 3 kot v vsaki drugi vrsti še po 1 p. Nato pletemo še 6 cm in ravno posnamemo. Mak ZADNJI DEL: Nasnujemo 91 pentelj. Naredimo 2 vrsti samih desnih, nato pričnemo vzorček in sicer od robu popletemo 2 pentlji šele nato pričnemo z vzorčkom. Po 33,5 cm pletenja pričnemo snemati za rokavni izrez in sicer v vsaki 2. vrsti IX po 4 pentlje in 2X po 2 p. ter 3X po 1 p. Nato pletemo ravno 18 cm, za ramo snemamo v vsaki 2. vrsti na obeh straneh 1 X 6 p. in 3 X 5 p. Ostalih 27 p. ravno posnamemo. LEVI SPODNJI DEL: Nasnujemo 44 pentelj, po 2 vrstah pričnemo vzorček in sicer: robna p. 3 motivi po opisu in robna p. Naprej po vzorčku. Rokavni izrez isto kot pri hrbtnem delu. Za vratni izrez pričnemo snemati po 46 cm (ali 110 vrstami). Snemamo od leve strani v vsaki 2. vrsti IX po 4 p. 1 X 3 p in 1 X 2 p., nazadnje še 3X po 1 p. Ramo snemamo kot pri zadnjem delu. DESNI SP. DEL: isto kot levi, le da snemamo z nasprotne strani. ROKAV: Nasnujemo 45 p. in pletemo vzorček, dodajamo 8X po 1 p. v vsaki 10. vrsti, ki jih pletemo gladko desno. V višini 36 cm imamo 61 p. Snemamo rokav tako: V vsaki 2. vrsti 1 X 4 p., 3 X 2 p., 8 X 1 p., 2 X 2 p., 1 X 3 p., in ostalih 11 p. ravno posnamemo. IZDELAVA: Dele pripnemo in rahlo zlikamo preko mokre krpe, ki se ne sme posušiti, nato jih sešijemo. Jopico obkvačkamo in sicer s samimi nizkimi oz. gostimi pentljami. Na vogalih vkvačka-mo v 1 p. po 2 gosta stebrička v enakomerni razdalji naredimo na desni strani 6 lukenj za gumbe. Gumbe obkvačkamo ali pa jih kupimo iste barve kot je jopica.. OPOZORILO! Kroj za pulover v norveškem vzorcu objavljamo zaradi pomanjkanja prostora na naslednji strani Tekstilca. UREDNIŠTVO \ (j a ÜL JL »M U J i \ A 5 1