f f av. 57. V Trstu, v ponedeljek, M. februarja 1913 februarja 1917 Letnik Hilf. Izhaja vsak dan, tud! ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. t '-VO- Ulica Sv. Frančiška Asi?kec;a 20. L — Vsi do. r : Si r .*•':.'»jo tr: JmStvu Iis-t*. »frankirana pisma *e ce sprcjsnaja št rokopisi se ne vračajo. Jrd-'- cr< odgovorni urednik Štefan G ć irr. !.s«tnik konsorcf) lista .Edinost«. — Tisk tiskarne „Fdin .si*, vpisane zadruge a ctnejenim j • roStvom v Trstu, ulica Sv. Frančiške A% ikega §t. 20. Teitfon uredništva in uprave štev. li-57. Niro£n!na znaša: Za celo lero...... . K 24.— Za p ■! 'c*a ........... • lira Lr! n:e;>ece .............. • • • — z J nedeljsko izdajo za četo lelo...... . 5.20 za pol leta ...............» 2.80 p** ^ErSFS ^Ki^J ? -0 j K-4...... Posamezne številke .Edinosti' se prodajajo po 6 vinarje«, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokostl ene kolore Cene: Oglasi trgovcev in o rtni»:ov .... mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, ogissi denarnih zavodov . . . . '...........mm po 20 v!n. Oglasi v iek?!u lista do pet vrst ........ K -p-— vsaka nadaijna vrs;a ............ ■ — Mali ogiasi po 4 vinarje beseda, najm.inj pa <0 vinarjev. Oglase sprejema i r. se ratni oddelek »Etlinosti*. Naročnina reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno le upravi .Edinosti1 — Plača in toži sc v Trsta. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici £v. Frančiška Asiškega 5L *20. — PoStnohranlluičnl račun št. 841 052 AisirilsHo urarfno porofileL DUNAJ, 25. (Kor.) Uradno se razglaša: 25. februarja 1917. Vzhodno bojišče. — Sevcroza-padno Tatarskega prelaza ie izvršil sovražnik po sedeinurni topovski pripravi nspad. Prodrl ie začasno v naše jarke, a je kii s prGtiasipadotn zopet popolnoma prejrn£«. Sicer nič važnega. italijansko bojišče. — Na primorski fronti je topovsko delovanje vsied umnega razgleda zopet vsak dan zelo živahno. Na Goriškem se je razvil predvčerajšnjem v odseku Vrtojbe posebno srdit boj s topovi in ininovkami, ki je nadaljeval tudi ponoči in je narastel zjutraj ilo velike srditosti. Pod zaščito močnega zapornega ognja je nato par ita-r*: .,ji:fcih siotnij napadlo naše postojanke. S». v rožniku se je posrečilo, proireti v našo r rezalo črto; oddelki priznanega peš-po'ka št. 2 pa so ga zopet pregnali, mu prizadejali težke izgube »n ga zasledovali do njenega okopa. Jugovzhodno bojišče. — Neizmerne njeno. N. rcM.iik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fml. Hgr-išKo iivtin poročilo. BFROLIN, 25. (Kor.) Veiiki glavni slan, 25. februarja 1917. Zapadno bojišče. — Južno Vper-na k.« kor tudi med Armentierescm in Ar-rac- - }e bilo odbitih več. deloma po močnem ognju izvršenih sunkov Angležev. P izvedo* alni u Kazi so privedli naše na-p? j:ie čete zapadno Lisvina gleboko v - ražr.o postojanko, kjer smo napravili ujetnike in postojanko razrušili. V ozemlju Som me je bil cd časa do časa topovski živahen, predvsem med SaU!y in ,ha\e^nes. Vzhodno St. Mikieka je bila trsncv>ska akcija brezuspešna, dočini ucm je naša v gozdov ju, ležečem fco!j ob Ma^i, prinesla 12 ujetnikov. Pri Lu^e na vzhodnem pobočju Vogezov so privedle n-iše napadne čete iz francoske pesto-»anke 36 mož. V noči od 23. na 24. t m. ie bi! en francoski zrakoplov z obrambnim ognjem v gozdu vzhodno Saaraiben ses treijen. Vzhodno bojišče. — Fronta pri -ca Leopolda Bav.: Nobenih posehr.ih (k^odkov. — Fronta nadvojvode Jožefa: Na Tatarskem prelazu v severnem delu Gozdnatih Karpatov se je ruski napad izjalovil. — Pri MackenSenovi armadi in na macedonski fronti ?e bil položaj raz-\cn neznatnih predstražnih bojev neiz-premeajea. Prvi gencral'»i "kvartirinojsterf pl. Ludendorff. Eo!?9«Ko uradno poročilo. SOFIJA, 24. (Kor.) Na maesdonski fronti slaboten topovski ogenj in patruljne praske. — Na romunski fronti streijanje •r.ed predstriižami na obeh straneh rokava Sv. Jurija. V bližini Sereta ste bili dve ru>:-i stotni*, ki ste poizkušali prodirati, odbiti. SOFIJA, 25. (Kor.) — Macedonska fronta: Med Prespskim jezerom in Varlo pićel artiljerijski, pehotni in Strojniški . -eni. Pri vasi Siopu iužno Gjevgjeiije ■flto preunaii močne sovražne poizvedovale oddelke. Med Vardarjem iti Dojran-s\im iezGrom precej močan sovražni ar-&i:ieri|ski ogenj. V sereški ravnini patruli-* ki boizkuša!i osvojiti izgubljene :>< -i >;anke na višini !S5 ju/.no Riponta. j ::ck z-u'traj sc jc pričela francoska ar- tiljerija usmerjati na nove postojanke. Opojne se je ogenj ojačil in narastel od 5—6 zvečer do bobuajočega ognja. Ob f/25 so izvršili Francozi napad na novo nemško fronto; toda iz nemških jarkov, o katerih se 'je domnevalo, da so razbiti, jih ie sprejel divji ogenj, 4dočiin je zaporni ogenj preprečit prihajanje ojačenj. Ob težkih izgubah so pobegnili francoski napadalci v svtoje izhodne jarke. Ob 10 zvečer so poizkušali Francozi drugi napad. Po kratkem bobnaiočem ognju so nastopile nove napadne kolone, toda njihov napad se ie razbil deloma že v nemškem ogiTju. tiočim je bil ostali del krvavo odbit di posadke. Se tekom noči je bil topovski boj živahen. S ponovnimi trdovratnimi osvojevalnimi poizkusi kaznuje francosko armadno vodstvo samega sebe, ker je že ponovno poročalo o zopet-nem zavzetju višine 185. — Na vzhodni fronti je padla temperatura do 20°. Ob Seretu snežni viharji. P O !) f. 1 S T E K. rMm sodite,... Roman. — Kai____potemtakem zavzema r.ie- » sof.ro^e?____to je pač preveč! < ina ga ne zavzema, priznavajo ji ga •Jrugi! ' K' sc je oglas H ta nekam raskavi glas z /< rnje^a konca mize in se je vmešal tako prvikrat v pogovor državni pravd-nik |»l. Jarov. ki so ga spoštovali vsi in se v:a obenem tudi bali, je hipoma utihnilo \se in nihče si ni upal pripomniti kaj zbadljivega. — Vi imate besedo, čestiti gospod državni pravdmk, — je dejal vljuUno deželni svetnik. — Visokost vidi v gospici Cigirinovi vi5;e bitje, ki ga je rešilo smrti, in ji posveča spoštovanje, obožavanje in samo-posebi umljtvo strastno ljubezen. — I seveda! Ta vzklik je ušel malemu pristavu, ki se je prestrašeno potuhnil in stisnil svoia solga ušesa v visoki ovratnik. Uspehi nemških podvodnikov. BEROL1N, 24. (Kor.) \\ olffov urad poroča: PodvoUiiiki, ki so se vrnili, so poto-pitili zopet 11 parnikov, 2 jadrnici in 8 ribiških plovil. Med potopljenimi parniki sc je nahajal angleški prevozni parnik »A 19 <, ki je bil potopljen dne 12. februarja na potu iz Liverpoola v Plymonth. Z ostalimi potopljenimi ladjami je bilo potopljenih med drugim 8600 registriranih ton premoga in 3000 ton solitra. AMSTERDAM, 24. (Kor.) Glasom angleških listov je bil parnik - Bayrcaulc« (3<*)0 ton) potopljen. Istotako španski parnik »Josefa Raich«. LONDON, 24. (Kor.) Angleški parnik »Grenadier-r je bil potopljen. Kapitan in šest* mož posadke so bili ubiti. Istotako je bil potopljen angieski parnik »Trojan Princa« (3196 ton). ROTTERDAM, 24. (Kor.) Zdi se, da je bil potopljen tudi parnik xMcnado-^ (5874 ton). KRISTIJANLlA, 25. (Kor.) Norveško poslaništvo v I.oriJonu je naznanilo, da so bili parniki »Normanna« (29f» 0 ton), *-Vja\a (1468 ton) in aDieriiičitn (1029 ton) potopljeni. DUNAJ, 25. (Kor.) iMeseca januarja so potopile osrednje vlasti 170 sovražnih trgovskih parnikov, skupno 336.000 registriranih ton. Od teh je 91 ladij (245.500 ton) angleških. Vrh tega je bilo potopljenih 58 nevtralnih ladij (103.500 ton), ki so peljale prepovedano biago. Mesečna izguba znaša torej skupno 228 Jadij (439.500 ton). Od pričetka vojne je bilo potopljenih torej 4,357.500 Ion sovražnih ladij, od teli 3,314.500 angleških. Dalje so potopile osrednje vlasti 459 nevtralnih ladij (641.000 ton) radi vožnje prepovedanega blaga v Anglijo.____ Amerika v obrambo svoje lastnina. V/ASHINGTON, 25. (Renter. — Kor.) Senat je po republikancu (na vladi so demokratke; — prip. ured.) F3!Iu predlagani dnevni red, po katerem se predsednik pooblašča, da naj uporablja boine sile Zedi-nienih držav v obrambo trgovinskega bl£ga in življenja državljanov Zcdinjenih držav, enoglasno izročil odseku za zunanje stvari. Senat bo v sredo glasoval o tem dnevnem redu. Pomanjkanje potrebščin na Francoskem. BERN, 25. (Kor.) Živilska in prevozna krrza zavzema v francoskih listih mnogo prostora. Včerajšnji ministrski svet pod predse^ltvcm predsednika Poincareja se je pečal .predvsem s temi vprašanji. Vrhovni rudokopniški svet se je posvetoval o sredstvih glede dobave premoga. Radi pomanjkanja premoga mora vsak dan kaka tovarna ustaviti svoj cbrat. Nadvojvoda Maks v Sofiji. SOFIJA. 24. (Kor.) Sprejem nadvojvode Maksa je bil izredno prisrčen. Na potu od kolodvora do kraljevega gradu, kjer stanuje nadvojvoda, se je zbrala velikanska množica ljudstva. Mesto je okrašeno z avstrijskimi, ogrskimi in bolgarskimi zastavami. Ob 7 zvečer bo nadvojvoda s spremstvom sprejet di kralja v slovesni avdijenci, da mu izroči pismo glede nastopa vlade cesarja Karla. Avdijenci bo prisostvoval tudi ministrski predsednik RadosJavov. _________ Vrnitev grofa Czernina na Dunai. DUNAJ, 25. (K*t.) Minister za vnttnje stvari, grof Czermn, je včeraj zvečer prispel semkaj iz Monakova. Turško po^ojHo v Avstriji. CARIGRAD, 24. (Kor.) Vlada je predložila zbornici predlog, ki pooblašča finančnega ministra, da najame v Avstriji posojilo v znesku 240 milijonov kron v svrho poplačila blaga, nakupljivega v Avstriji. ___ Angleški voini proračun. LONDON, 24. (Kor.) Vojni proračun je bil objavljen danes- m določa 5 milijonov mož za armado, ne vštevši v Indiji služeče vojake. Njegov strogi predstojnik ga je pogledal, da ga je kar pretresel mraz, in potem nadaljeval: — Gospića Cigirinova zavzema v gra-Ju popolnoma mesto soproge. Izkazuje največje spoštovanje, obzirnost in čast, in nihče se tie drzne, drugače nastopati napram njej. Dr. Mendler je ves navdušen zanjo na svoj komični, drastični način, Lcsinskcmu se zaleskečejo njegove stroge oči, če kedaj mimogrede omeni njeno požrtvovalnost. Njej in edino njej se je zahvaliti, da se )e knez zopet oiivadil op?ja, bedela je pri njem noč m dan in tudi sedaj si privošči le nekaj malo uric počitka. — To so zelo zanimiva pojasnila. Ali se sme vprašati, iz kakega vira izvirajo? — Vir je prav tako preprost kot zanesljiv. Dvorni maršalski urad je iskal komorne služabnice z višjo izobrazbo za gospico Cigirinovo. Neka sestričina moje žene. ki je \ sled udarcev usode živela v zelo revnih razmerah, se je prijavila. Bila je sprejeta in je z velikim strahom nastopila svoje mesto. Sei3aj ji je minil ves strah, čeprav ob njenem rojstvu ni mislil nihče, da bo kedaj morala zavzemati tako mesto. Z veseljem služi svoji gospo- Ali smo no predvečera solne z Ameriko ? Diplomatični dlnašaji med Zedinjenimi državami in našo monarhijo še niso prekinjeni in nekateri, menijo, da še ni izginila vsaka nada. da vendar ne pride do tega skrajnega koraka. Glasila entente pišejo seveda drugače, ker v naravi stvari, da žele katastrofe — i grešili, tTrkc^- bi si hctcH IahIio:r!išljC-no zatiskati oči pred resnostjo položaja. Nota, ki i>o je ameriški veleposlanik na Dunaju, dr. Penfiekl, izročil našemu ministrstvu za vnanje stvari, je nevarna puška, ki se more izpražiti. Ameriška nota zahteva od naše vlade, naj označi svoje stališče z ozirom na stališče Zn cd i njenih držav napram pooistreni podmorski \ojni od strani Nemčije. Po taki formulaciji vprašanja ne moremo misliti drugače, nego da Zedinjene države pripravljajo prelom tudi za avisitro-ogrsko monarhijo. Saj morajo v Ameriki vedeti že v naprej, kak odgovor poda naša vlada: cUgovor. ki je edino možen, ker drugačnega ne more dati. Ne more odgovoriti drugače, nego: :h\ je staliSče avstroogrske monarhije identično z onim nje zaveznice, nemške države. Drugačnega odgovora ne dopušča logika stvari. To morajo vedeti v Ameriki in so to gotovo vpoštevali, ko so sestavljali svojo noto avstrijski vladi. Na jasnem so si morali biti, kak bo Olgo-vor. in na čistem so bili s seboj glede kon-sekvenc, ki jih bodo imeli oni izvesti po logiki stvari. Diplomatični odnošaji med Ameriko in Nemčijo so prekinjeni. Cim odgovori naša država, da je nje stališče identično z onim Nemčije, moramo biti pripravljeni na to, da Amerika prekine diplomatične odnošaje tudi z našo monarhijo. In morda je vprašanje le malo dni, ko bo ameriški veleposlanik na Dunaju zahteval svoje »listine. Istotako naš veleposlanik v Wa/shingtomi, grof Tanunv-sky. Sevala ostaja vprašanje, ali sc t^koj nato uresničijo računi entente: ali bo odpovedanemu prijateljstvu takoj sledilo odprto sovraštvo s sovražnimi dejanji? darici, ki je pač ekscentrična, toda vedno plemenita, odlična dama. • — Čudno! — Zelo zanimivo. — Dalje, 'dalje, gospod državni pravdu ik. — Od te dame bi se mogle izvedeti majhne, dražestne podrobnosti! — Prosim vas, vi mlada gospoda, da mi ne zategujeta pogovora volno na to stran, drugače bom molčal. Torej, gospa Lehnerjeva pripoveduje, da gredo vse jedi, vse pijače, namenjene knezu, skozi roke gospice Cigirinove, ona nadzoruje vse. Ona, ki je bila kraljica vseh slovesnosti, se je zakopala v bolniško sobo: ona, ki je vneta za vsak šport, prihaja komaj še na sveža zrak; ona, ki se je naslajala v toaletnih umetnostih, nhna večkrat časa, da bi se dala oplesti, če knez v svoji nervozni nestrpnosti hoče njene navzočnosti, da mu po cele ure lirži roko na čelu, da ga pomiri. Priznati moram, da jo občudujem. -— Zgovornega zagovornika ima v vas, gospod državni pravdrifk, — je odgovoril pristav. — Moj poklic mi nalaga, da opazujem in presojam ljudi z vseh strani. Ne smem' To je sedaj najkritičneje vprašairje! In z ozirom na to vprašanje prevladuje po evropskem časopisju — pesimistično na-ziranje, da je le malo nade do ohranitve miru z Ameriko. Ta pesimizem izvira iz dveh dejstev, da je nemška vlada pofcoin švicarskega posianika priobčila ameriški vlaJii, da ie pripravljena stopiti z Zedinjenimi državami v pogajanja na formalen ali neformalen način, toda pod pogojem, da se trgovska blokada proti Angliji s pogajanji ne pretrže; 2.) da je ameriška vlada izjavila, da ne more stopiti v nikaka pogajanja glede podvodniško-vojne politike, dokler Nemčija ne ponovi svoja zagotovila i dne 4. maja in dokler ne začne postopati v smislu tedanjih zagotovil! Po takem razvoju stvari moramo biti res pripravljeni na eventuvalnost vojne z Ameriko. Ali. pričakovati moremo na-daljnih dogodkov brez vsakega vznemirjenju in strahu. Ne da bi hoteli podcenjevati moč Zedinjenih držav, vendar smemo računati kot z gotovim dejstvom, da pomoč, ki jo bo Amerika nudila ententi, ne more bistveno vplivati na vojni položaj! Posebno zato ne, ker Amerika gotovo ne bo posebno hitela s pošiljanjem bataljonov v Evropo. Sai še iz Anglije, ki je vojskujoča sila, ki je celo prvačica v ententi, ki ste jo silila lastni interes in mo-ralična obveznost napram zaveznikom: še celo iz teritorijalno bližnje Anglije je tista, toliko napovedana moderna milijonska armada skozi celi fdve loti takorekoč le kapala na francosko, belgijsko in druga bojišča! Pač pa utegne Amerika začeti s hudim gospodarskim bojem: proti naši kroni in nemški marki! Ali tudi v tem boju bo objekt napadanja zelo ozek, ker imate centralni vlasti od začetka vojne sem le neznatno inozemsko trgovino. Dalje inore Amerika 'povečati produkcijo municije in vojnega materijala za naše sovražnike. Ali, zato gredo centralnima vlastima v prilog težave prevažanja, povečane po poojstreni pod vodniški vojni: tudi za to zlo se je našel lek. Slednjič bi mogla Amerika pomagati ententi pri operacijah na morju in z gradnjo trgovskih ladij. Nu — če uvažujemo, da vse združene pomorske siie naših sov raZiiik&o*' niso mogle doslej vojnega položaja bistveno izp remen rti centralnima vlastima na škodo, potem je več negio gotovo, da tudi ta pomoč Amerike ne bo mogla biti tolika, da bi dosegla efekt, ki ga vse flote entente ne morejo doseči. Zaključek: s človečanskega stališča, radi čim prejšnje povrnitve miru, ki hrepeni po njem vse človeštvo, radi dejstva, da si nikdo ne more želeti pomnožitve števila svojih nasprotnikov, v zavesti, da fcomo v bodoče morali iskati gospodarskih stikov s potenco, kakršnja je Amerika za vse svetovno gospodarsko življenje in snovanje, je naravno da naša monarhija ne želi vojnega konflikta z Ameriko! — Istotako pa nima nobenega razloga, da ne bi radi te nevarnosti držala zvestega zavezništva s svojimi zavezniki do — vseh in skrajnih konsekvenc!_ Dužno za svojce vojni!) ujetnike« l VUino bolj se množe vprašanja in pritožbe prebivalstva glede neugodnega položaja ujetnikov v Rusiji, naslovljene deloma na vojno ministrstvo, deloma na skupno centralno izkaz no pisarno, poiz-vedovalnico za vojne ujetnike, deloma na razne ura'Je družbe Rdečega križa, na ministrstvo za vnanje stvari in druge centralne urade. Iz številnih teh dopisov je razvidno, da so glede uradov, na katere se je obračati, potem glede orientiranosti poklicanih uradnih mest in njihovega delovanja v smislu obrambe vojnih ujetnikov razširjana md« občinstvom popolnoma napačna mnenja, ki jih je treba definitivno popraviti. slepo obsojali, varovati se moram, J; dvignil kamen proti svojemu bližnje a bi gnu Kamen pron svojemu onznjemu, ne bom branil njenega koraka, ki ga je storila, s stališča morale in nravnosti, toua zagovarjam pa njeno požrtvovalnost, s katero izpolnjuje dolžnosti, ki so ji nastale vsled tega koraka. — Ob takih predpogojih bi tudi jaz ho-tel težko oboleli in bi se poigral nekoliko z revolverjem. — Dragi moj pristavček, ali bi se pač trudil zastonj: k vam bi pač ne prišla! Vse se je posmejalo na rovaš pristava, ki jc bil v velikanski zadregi. Bankir, ki je tudi že mislil na poroko s Sonjo, je omolknil. — Tajnega svetnika je treba zelo obžalovati. Zaprosil je za upokojitev. Knez je odgovoril na prošnjo z redom. — Tudi lep položaj. Se zahvaliti se mora zanj. _ Samo pri ministru, ker Visokost ne sprejema. — Ali je umeknil prošnjo? — Ne. — Škoda za izbomega uradnika! Deželni svetnik se je nenadoma začel prekanjeno smejati. Potrkal se je na že]) in dejal: Predvsem je omeniti: A.) Agende zaščite vojnih ujetnikov v sovražni tujini so koncentrirane v vojnem ministrstvu, ki edino odloča v tozadevnih vprašanjih. B.) Glede civilnih internirancev v sovražni tujini je kompetentno sporazumno z vojnim ministrstvom ministrstvo za vnanje stvari. C.) Kot pomožni urad vodnega ministrstva v voino-ujetniških zadevah fungira Skupni osrednji poizvedovalni urad (Ge-meinsames Zentralnactnveiscbureau), po-izvedovalnica za vojne ujetnike (Aus-kunftstelle fjr Kriegsgefangene). Dunaj I., Brandstatte št. 9. Pristojnost oddelkov Skupnega osrednjega poizvedovalnega urada jc razvidna iz sledeče tabele: 1.) K'ior sc hoče informirati glede kakega civilnega inierniranea v sovražni tujini, ali glede ženitvene polnomoči za vejne ujetnike in šarže ujetih oficirjev in kadetov, kdor sc hoče brzojavno informirati o vojnih ujetnikih v sovražni deželi, naj se obrne na Skupni osrednji poizvedovalni urad, poizvedovalnica za vojne ujetnike (Gemeinsarnes Zentrakiachvvei-sebero, Auskunftstelle fiir Kriegsgefan-gene) Dunai f., Fischhof 3, telefon štev. ! 6.567. 2.) Poizvedbe o vojnih ujetnikih v sovražnih Ijcželali preskrbuje v točki 1.) navedeni urad. 3.) Denarne pošiljatve za vojne ujetmke posreduje (Gerncinsames Zentrahiach-\veisebiiro, Auskunftstelle filr Kriegsge-fangene, Geklsteile, Dunaj I., Graben 17, telefon št. 1404). 4.) Kdor išče zaščite ali pomoči za kakega vojnega ujetnika ali civilnega inter-niranca v sovražni tujini, naj se obrne na (Gemeinsarnes Zentralnaelnveiscnbii-ro. Auskunftstelle fiir Kriegsgcfangcne, Abteilung F., Dunaj L, Brandstatte 9, telefon štev. 12.617. 5.) Kdor lnoče poslati kakemu ujetniku kako knjigo, zamore storiti to potom (Gc-meinsamer Zentralnachvveissbiiro, Auskunftstelle fiir Kriegsgefangene, Dunaj I., LanUskrongasse št. 1. telefon št. 14.460. 6.) Kdor iioče občevati z lastnimi državljani v ozemljih, okupiraiilh |>o sovražniku (zaenkrat mogoče le z Italijo), naj se obrne na (Gemeinsarnes Zentral-nachv. eisebiiro, Auskunftsstelle fiir Kriegsgefangene, Dunaj I.t Brandstatte št. 9, telefon št. 12.617. 7.) K'ior išče potoni iskalnega lista, ki se pošilja tudi v sovražno tujino, kakega pogrešanca. naj se obrne na >Suchblafct zur Ermittlung verschollener Krieger im Felde, Dunaj !., Eiseimlatz 5, tel. 7.620 in 10.159.) D.) Drugi uradi Rdečega križa se ne pečajo z vojnimi ujetniki. E.) Nastopanje posameznikov ali d. uštev pri nevtralnih diplomatičnih zastopstvih je absolutno nedopustno. F.) Vojno ministrstvo je o položaju vojnih ujetnikov na vseh krajih in v vseli okoliščinah natančno informirano, za kar ima na razpolago organizacijo, ki se poslužuje vseh pristopnih potov in pomožnih sredstev. Nemogoče ie, da bi Uobili zasebniki o gotovih stvareh obvestila, ki bi bila vojnemu ministrstvu neznana, ker sc vsa pisma ujetnikov cenzurirajo in izdelajo poročila za vojne ujetnike, iz katerih je možna natančna orijentacija. K temu pridejo še informacije, ki privatnikom sploh niso na razpolago. G.) Na podlagi vojnemu ministrstvu predloženih informacij se organizira od pričetka vojne pomožna akcija v velikem slogu, poleg potrebnih odredb dlplo-matičnim potoni se posveča posebna pozornost praktični pomoči. Izbira ined primernimi sredstvi je pridržana kompetentnim uradom. Pri presojanju rezultatw je treba opozarjati na to, da je treba na eni strani, posebno v Rusiji, računati na celo vrsto lokalnih težkoč (klimatične in — Gospoda, jaz imam največjo novost v žepu! — Vun žnjo! Povejte! —je klicalo vsevprek. — Tako hitro ne gre. Imeti moram za to kai. Naročite pnr steklenic šampanjca. — O____o____ali je stvar tako pretresljiva? — Mislim pač! — Naj bo, če niste ravno preveč žejen, sem za to. — je zaklical župan smeje. Debeli deželni svetnik je kar rezgetal, tako se je smejal. — Gospoda moja, knez nima več > O-gina ! — Kako Ja ne? — Daroval ga je. — Daroval? Pa menda vendar ne... — Da, Cigirinovi! — Strela! Kaj naj pa počne ona žnjim? Saj vendar ne bo stanovala tam zunaj, m dohodkov ji ni treba, ko ima sama svoje veliko imetje.* — Ne, toda ona potrebuje nečesa drugega... naslova! — Aha, odtod torej piha veter! — Da, sedaj se more z vso pravico i-menovati grofica Oginska. Vedel sem za to stvar že zdavnaj, pa nisem smel govo- Stran II. .EDINOST" MoV. 57. V Trstu, dne 26. febrnarja 1917 sanitarne razmere, pomanjkanje medika-memov, organizacijske napake in druge stvari, na katerilf trpe idomači prebivalci v Rusiji i^totako kakor vojni ujetmkf), na drug: strani pa ie javno razpravljanje o j položaju in ukrenjenih odredbah neljubo, onim. ki jim jc treba pomagati, namreč | uietnikom samim. Po mirovnem oklepu bo treba to pač prebivalstvu pojasniti in dokazati, na kako obsežen način se Je skrbelo za vojne 1 ujetnike v tujini. H.) Dopisi iz občinstva zahtevajo često zlasti povračilne odredbe. Te se u-krenc, >. ako je pričakovati kakega uspe-, ha. Namen odgovornih mest mora biti. da; d< sežej:) kar je največ mogoče, ne pa ~!a bi se ozirala na želje posamičnih vsledi neugodnih vesti razburjenih oseb. Pri-j tožbe je mogoče presojati Ie v celotni j zvezi. So tudi vojni ujetniki, ki v popolnem nepoznanju razmer, večinoma opti- j ma fide. prihajajo z neupravičenimi pri-j t/t .i. Drugi vojni ujetniki nasprotno, niti v ujetništvu ne izgube mirnosti in ' presojajo \ se trezno in z razumom. In ta' mnenja so mcrouiijna. \elikih a^cij kjer j gto za tisoče človeških življenj, ni mogo-j če izvesti impulzivno, ampalv le kon-j sekventno in z vetifco vztrajnostjo. I.) Postopanje z vojnimi ujetniki v naši j državi odgovarja pravnim določbam in prestižu naše »Jržave. Kompetentna mena pričakujejo, da j ti -eže to pojasnilo svoj namen in da po- i i;whnii: sedaj dvi nr o pristojnosti pjkli-j can li mest. Popolno pojasnilo je treba | prh raniti za poznejše čase. V svrho ne-ovirrie rešitve kompliciranih agend je; zato ; otrebno. da se občinstvo v interesu i stvari sa:i:e kar največ ozira na zgoraj' omenjeno organizacijo raznih oddelkov. E(l!jCi1> Dr.e 10. tebr. je praznoval Tomaž Edison sedemdesetletnico svojega rojstva in Fe približal oni dobi, ko se pri drugih urnrjočih kaže trudnost in potreba počitka. Pfi Edisonu tega ni opaziti. S!ej ko prej se krtia trden in neupogljiv po orjaškem la oratoriju, ki je že celo mesto laboratorijev, udeležuje celo iavneg življeuja, v kolikor se strica z njegovimi interesi. V tem svetovnem k ml km se je poka al pri-sta a Rooseveltovega, torej strogega šovinista. A n';d tem mišljenjem njegovim se ne i izpodtikanio. Ta!-: znnjo le Francozi, ki so hkrati, ko so izpop -njevali svojo adnjo vojno opremo in preskrb vali bclni^nicam in ambulancam K ntgtnovih araatov, črtali iz vrst akademikov tega rtiož^, kateremu s? je zahval.ti' za na, tqe dobrote v vojni kirurg ji. Fri ms velja dtugo načelo; splošnih za-; s'ug ne taimo nikomur, pa najsi bode naš nas r >tnik ali kar 2e. Veliko so vredne za naše kulturno živi] rje iznajdbe Edisonove, r.i majši fi komaj moremo predstav jati ž v jene brez njih, .a še več nam je vreden! vzgled Edšsonovega življenja. O.j Ed s nov je bii krojač, lončar, rast-: l?n.tr, naposled stari -ar. Vse mu je neslo le iral . Bil je Nizozemec. Mati je bila Sko-' ti: ja p^ stanu učitelj:ca in ena je prva' u.i\. Edisona čitana, pisanja in računska.! Deček ie bi; iz^edro vedož* Ijen in je pre-1 biral d k^a v~e knjige, ki so mu prišle v roV., posebn rad zgodovinski in učenjaška! c la Dvana s leten je dobii službo časnikarskega prodajalca na Gra^d-'i :unk železnici.-Ra ven teqa je proda al tudi pecivo, slaščice in ci a-e ter si pri lužfl nekaj tisoč kron,' katere ie po la? ročit l,em. Kmalu si je n i I je! dva, tri pomočnike, ki so zanj obavljali pr d o, sam pa je sedel v založne m vozu in čita!, čital. Krra'it potem je kupi slučajno realno t skarno na d^azb; ;n v zvezi z reko lo e po.-.iieruno a; en'uro, ki mu je pošiljala c j pos aje do p os a^e poročila, je ustanovil! ča i -, ki je pozneje slovel kot železniš' i ča.-n. ic. izj rva je proda al list po številka-., J p ineje .udi v naročnini in je stal 8 centov E tli-on j. imel tedaj 13 iet Tedaj mu je pri a ;o n ključju v roke Fresenijjva knjiga o ;em.j in rja navdušila tako. da je; uredil v za! 2n ; vozu kjer je imel tiskar-! no. urednik, o in spa!nlc">, še majhen ke-! n: en J a:: o. a torij. A nekega dne se mu je p i neriia eks( ioz ja, v a; malo da se ni u-el i i Edison je moral ili. V Port Huronu je ustanovil sedaj sia neji list „Pavel Jezični c in objavljal v njem škardalčke, krit ke in podobno, dokler ga ni nekdo napaden- riti o njej. ScJaj pa je stvar oficijelna, kajti včeraj p je bilo dostavljeno daro-| vani^ko pismo. — 1 a stvar se seveda mora zaliti.' sve tnice. — Pristavče. naroČite šampanjec! Dr/a .mi prtn'd!i«k je vstal. , — DovoIHc. gospoda, da se prej pošlo-1 v . Prv ič romani več časa in drugič ne j V ' arkiflejsih valov. Na svidenje' Hvala fck ^n, da ie cdše'. — so deiali nrr • Pri aV je zadovoljno izvlekel ušesa' Prije . so za kozarce in potem sc je o-' — Živela Ligirin >va! Živela lepa So-j nja! Novopečena grofica Oginska. živela! — Ce izve moja žena, *da pijem v zJravje Cigirinove. se da ločiti od mene. '— LjuHm soprogam se pač ne smej po leJati \ >e, prrslušniče moj. — S^i n.kakor ni tako napačno, če ji nazdravljamo, kajti brez nje bi ležal naš knez v grobnici in imeli bi za vladarja ii'laJcga tujega princa, njegovega strič-nika, ki bi nam s svojim ultrainontan-srvom ravnal vraga na vrat. Zato pa šel enkrat: živela Cifeirinova! • * * i cev brez polemike in pogajanj vrgel kratko in malo v vodo. Štirinajstletni urednik je sicer znal plavati in se je otel, a časnikarstva je imel dosti. Lotil se je čevljarstva, a ni šlo. Verdar se je kmalu pričelo zanj pravo življenje. Nekemu načelniku postaje je otel otroka iz smrtne nevarnosti in ta ga je naučil br-zojavljanja. Tako je bil Edison neposled telegrafist. A bil je slab uradnik, ki ai bil nikoli tam, kjer bi moral biti, če pa je bil, se je vedno bavil s čim drugim, kakor je bila njegova služba. Da bi ga lože nadzorovali, so mu ukazali šefi, da je moral brzojaviti vsake pol ure besedo „sixu, s katero bi naznačil, da je ca svojem mestu. "Da bi se iznebil te sitne, je izumil sedaj pripravo, ki je sama automaiično brzojavljala točno vsake pol ure ukazani „sixtt, naj je on kolovrati! že koderkoli. To je bilo leta 1864. Isto leto je izumil tudi pomoček, da se je moglo brzo-javljati istočasno in po isti žici v nasprotni smeri. Za kazen je bil premeščen nešteto-! krsj, povsod se je bavil z izumi, a sreče ni i imel. Nekcč je skušal zvezati po brzojavu i dva vozeča vlaka. Imel je smolo, nekaj se ni zlagalo, vlaka sta trčila, njega so odslovili. Poskusi in izumi so ga stali mnogo denarja, da je obubožal. Še-Ie leta 1868. je dobil službo'inženerja pri agenturi s poročili, ki je vsak četrt ure obveščala s središča brzojavno naročnike o zlatih kurzih. Njegovi izumi so Jeli vzbujati zanimanje. Društva so jih pokupiia za visoko ceno. V Newarku pri New-Yorku je ustanovil sedaj tvornico za gradnjo strojev, ki jih je izumil. Pozneje je uredil še sloviii laboratorij v Neujersay-u. V pritličju so bili I stroji, pisarna in knjižnica, vse prvo nad- ' stropje je bilo prirejeno za mojstrov laboratorij. A prostor ie bil kmalu premajhen. Dva do štiritisoč delavcev je imel Edison in tako j je naspalo veliko električno mesto izumov | in vzor delavskega mesta. Vse se je vršilo j z eh ktriko tn tako je bilo vse vzor snaznosti. j Nekdanji časn karskf raznašalec ima sedaj j imetja več mili.onov dolarjev. Nad 600 izumov je napravil Edison, mnogo slovečih, mnogo pozabljenih. Mnogo takih, ki so preobrnili svet, mnogo samo duhovitih igrač. Vreden pa je občudovanja duh, ki je vedno stremel še za novimi izumi, j dečim so mu rasle v rokah izvršitve prej- j Nih.______ ¥€SiL j Včeraj dopoldne se je ob veliki uiieležbi ] meščanstva vršil pogreb zemeljskih ostankov pokojnega Antona Gandusio. Pogreba so se udeležili med drugimi cesarski komisar dvorni svetnik pl. Kre-kich-Strassoldo kot zastopnik tržaškega mesta, magistratni prisednik dr. Gabrielii, ki je zastopal občino Krk, in mnogi drugi občinski iuiikcijonarji. Častno stražo so tvorili občinski stražniki v svečanostni t uniformi. Občinski uslužbenci so nosili. dva velika venca: venec občine tržaške! z bdo-rdečimi in venec občine Krške z j nrc Jriini trakovi. Gdiba mestne ubožnice j ie spremljala sprevod do Lesnega trgu. Razpis natečaja. Za tekoče šolsko leto: se podeli nekai podpor za »odgojo vojnih sirot iz Trsta in okolice. Prošnje je nasloviti poP m šolskega vodstva na upravni kuratorij ustanov za vojne sirote in se jih mora opremiti z zadnjim šolskim spričevalom ter potrdilom, da je prositelj resnično vojna sirota. Izplačevanje odškodnin za oddane ko-vinaste predmete. Anagrafični urad v ulici Sanita št. 25, III. nadstr^ vrata 58, bo danes, 26. t. m., med 3 pop. in 7 zvečer | izplačeval odškodnine za kovinaste pred-1 mete, oddane komisiji št. 3 v ulici Oiotto, i in sicer proti izročitvenim potrdilom štev. 1. do 300. — Nadaljuje se tudi iz-; plačevanje že likvidiranih, ali dosedaj še j ne dvignjenih zneskov za kovina-te pred-i mete. oddane kom isri a m št. 1., 2., 4.. 5.' in C. Tedensko zdravstveno poročilo. V času rii 17. do 24. t. m. je bilo v tržaški občini zaznamovati 6 slučajev davice in 3 slučaji lega rja. Nemško operetno gledališče (»Eden«). Danes ob «s zvečer prvikrat Lcliarjeva j opereta »Evaa. Mestna zastavljalnica. V torek, 27. t. m., se bodo od 91 2 dop. do 1 pop. prodajali na dražbi nedragoceni predmeti, zastavljen: meseca februarja na rumene listke serije 139 in sicer od št. 11.501 do št. 13.( 1M K D Ali O VI. G. Ivo Petrič daruie moški podružnici CMI) K 50'—, ker je bil snoči tako srečen. da je pred kinematografom »Edison« zaplenil po zmagoviti borbi »laško strojnico in — klobuk z znamko »Giorgio Alabba Trieste«. Tisti, ki mu je šlo, kar ie dobil, se za klobuk lahko zglasi v na-j šem uredništvu. Denar hrani uprava. CS&sp&darsfvo. Ali so naše kmečke posojilnice postale res nepotrebne? Izredne vojne razmere, v katerih sedaj živimo, niso brez vpliva na posojilnice. Tudi v njih je nastala marsikaka sprememba in tudi one imajo premagati marsikatero oviro. Prišle so težkoče z oso-1-iem. Člani najelstva so šli k vojakom in težko je bilo dobiti nadomestila, osobitoj za one, ki so svoj čas opravljali vse posle v posojilnici in biii takorekoč posojilnica. Da to iz raznih razlogov ni zdravo, se je na tem mestu pogostoma omenjalo. Jeden razlog je občutila uprav sedaj marsikatera posojilnica, ko ni mogla lahko dobiti nadomestila in se je tupatam cele tedne j uradovalo tako bolj po priliki. Mi končno' so prišli na 1'elo le drugi možje in posojil- j niče delujejo navzlic znatnim spremem- - 1' načelsivih in uradništvih naprej. s;:$i;c se pa tuintam z dežele glasovi, katere je treba resno kot neutemeljene zavrniti. Ti glasovi trde, da so vsled sedanjih ugodnih razmer, v katere je bojda prišlo kmetijstvo v splošnem, postale kmečke posojilnice nepotrebne. Istina je, da se je nehalo vsled odhoda velike množine kmečkih gospodarjev in malih obrtnikov na vojno posojevanje in da je tudi tu ali tam trpelo skupno nakupovanje kmetijskih potrebščin potom posojilnic. Kmetovalci prodajajo ali navadno morajo prodati živino in poljske pridelke ter dobivajo zato znatne vsote denarja. S tem plačujejo svoje doigove pri pasojilm-nici in še nalagajo. Kmečke posojilnice so postale nabiralnice za miljonske svote kmečkega denarja — in tukaj velja takoj pripomniti, ne prihranjenega kmečkega denarja, temveč začasno v Idenar spremenjenega inventarja. In ravno te razmere, ko so pri mnogih posojilnicah plačani skoraj vsi dolgovi in imajo opraviti skoraj samo s hranilnimi vlogami, navajajo nekatemike do trditve, ua so kmečke posojilnice svoj namen dosegle, da so se torej preživele m da jih je treba likvidirati. Ako bi bila ta trditev* resnična, bi bilo s tem dokazano, da so kmečke posojilnice svojo nalogo v odlični meri izpolnile; kajti njih cilj je poleg nravne v prvi vrsti gospodarska povzdiga našega kmečkega ljudstva. Ta cilj pa še zdavnaj ni dovršen. Današnje izredne vojne razmere niso stalne, denar, katerega imajo danes posojilnice v izobilju iz kmečkih rok, niso prihranki, temveč le dostikrat prisilno v denar spravljeno blago. Ker danes gospodarsko življenje na deželi več ali manj stoji in se opravljajo le najnujnejši posli, še ni -s tem rečeno, da naše kmetijstvo ne bo rabilo po vojni cencnega kredita za gospodarske investicije in za druge namene. Vse kaže, da bode ravno obratno: mestni denarni zavodi bodo morali s sfvojim denarjem ■ zalagati trgovino, veliko in malo obrt za nakupovanje surovin iij drugega blaga, za j kmečke potrebe bodo pa morale imeti j kmečke posojilnice denar na razpolago. Mi smo mnenja, da se ravno posvojni pokažeta v pravi luči važnost in potreba kmečkih iposojilnic. Zato je prazno go-vorjeivie. da so nam ti mali denarni zavodi odveč; narobe, držati treba obstoječe in kjer so tla ugodna, še ustanoviti nove. Na vsak način pa ne kaže nobeni posojilnici sedaj odmetavati kmečki denar in ga riniti v nekmečke denarne zavode. Bodimo veseli, da uživamo vendar enkrat pri kmetovalcih zasluženo zaupanje in da se nam daja sredstev, s katerimi bodemo mogli po vojni pomagati našemu krne-tijstvu._i_Zadruga. ^MALTCGLASaT: f—»r—1 se računajo po 4 sto t. boiedo. i F^ I""! L-JJ—i kastno tiskano tosedo u* rata- I LJU naj o enkrat t«5. — Haj manjša I -Sp. i_JLJ : pristojbina znaža 40 atotiak. . ILJLJ ftfMft 3prer. i/.acije na Opčinah se bo razdelje-ViilU valo 26 ia 27 februarja. Vsaki gostilničar do.'i «0 L 955 Jm", „Dom In Svet" In „Slooan" dobiva se v posameznih zvezkih in na uč«. se v knjigarni J. Slo*a, Trst, Molino piccolo 19. 3052 H 11Vt«l?Atn bete cunje po K 1-50. barvane po liUPUJČIll K 1*—, volnena pokru ala K 4 —, i leteni .e K 4-50. bombaž K 6*—, nerabno obleko K 2'—, vrv in žaklje. Skladišče ulica Geppa Nacson. 953 TisMI učenci Predno»t i'najo 14-letui zdravi dečki sposobni deželnih jezikov. Pismene ponudbe pod š fro „Ti kar" sp-ejema vodstvo t skarne Ed nost ulica Sv. Frančiška št. 20._ f*#ifnAMMf Anton JerkiČ posluje zopet ▼ «vr>iem rOIUSktU ateljeju ▼ Trat«. Via deli« Po-te rtev. 10. _'_4u7 Gospodje m, prosim, čitajte f Mi kadilci nismo še imeli tako bridkih ča~ov. Marsikdo, je že ves obupan, hote! zvijati posušeno lipovo listje v cigareto in spuščati oblake dimov v prosto ozračje, a ni šlo; iz listja ne napravimo cigarete. Sam slučaj je pa r anesel, da pridemo temu v okom. Posrečilo se mi je namreč nabaviti veliko množino finih p'p iz morske pene in s tem bo rešeno veliko število kadilcev! Pipe so kakor omenjeno iz pristne morske pene, bele kot sam Sneg, rorček pa, ki odvija in privija v svrho čiščenja je iz same ambre. Največje važnosti pa je dejstvo, da so bile take pipe kadilcem vedno priporočene o 1 zdravnikov samih. Kadilci smo rešeni tudi Iz ekonomičnega ozira! Nič nas ne straši, četudi ni tobaka! Kdor bo imel tako pipo, puši! bo lahko pristna, domača posušena želišča in dišeče listje, ker morska pena daje dimu najlepši aroma. Pipe so krasne, dostojne za vsakega ele-gamnega gospoda v družbi in na ulici. — Vsaka ima svoj krasen etui in ker sem sam kadilec, prodajam jih po naslednjih, neverjetno nizkih cenah: male po K 4 večje po K 6 še večje po K 8—10. — S krasno izrezljanimi podobami pa po K 14, 16, 20. Po poŠti pošiljam le na povzetje. Z odličnim spoštovanjem j. Stoka Trgovina s papirjem in vsemi pisarniškim-potrebščinami na drobno in na debelo. Trst, ulica Molino piccolo štev. 19, Trst. Brez posebnega obvestila. Novo pogrebno podjetje, Corso 47. ■ Globoko užaloščeni javljamo vsem svojim sorodnikom, prijate-I ljem in znancem, da je danes po dolgi in mučni bolezni naša I preljuba mati I Antonija vdova Pečar I mirno v Gospodu zaspala. R Pogreb predrage pokojnice se bo vršil v torek, 27. t. m., ob I 4. pop. iz hiše žalosti na Katinari št. 2. I TRST, 25. februarja 1917. I Rlhard, Eliza por. Schreyerf Pavla, Emilija, Ernesta ■ sin. hčere. I Ana* Franc S:hreyer9 Rlhard, Marcel, Ed vina I nevesta. zet. vnuki. ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. — Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. IM-Ml KM! Trst - Via stadion 10 - Trst Odprt od 81* zvečer naprej Ceno: L vrste K 2. II. vrste KI. mtmrnrni Kostimi, plašči, suknje, krila, bluze obleke itd. Zaloga ženskih oblek. Karto Conforii, Trst 0. Ctrnipsnila 21 Hote! in restavraciji METROPOLE Trst, ulica S. Nicold 22. Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Etegantne sobe. — Največja čistost. — Cene zmerne. zdravnik Ned. Dr. Karol Perničie stanuje v Trstu, ul. Giulia 76 III. n. (zraven Dreherjeve pivovarne) in ordinira V ulic! Carinila 39, I. od 3 do 4 pop. za notranje, nervozne in otroška bo« lesni (blizu cerkve sv. Antona novega.) | IVAN KUŽE - Trst § □ P»c: za San Giovanni 1. g □ TnlftAfi kuhinjskih in kletarskili potreb- □ ♦ LUluSu Sčin od lesa tn pletenin, škafov, ♦ 2 brent, Cebrov in kad. sodčekov, lopat, re- g % šet, sit in vsakovrstnih IcoSev, jerbasev in + □ metel ter mnogo drtijjiii v to stroko spa- □ 2J daiočih predmetov. — PRIPOROČA svojo g O trgovino s kuklnjsko posodo vsake vrste * □ r>odi od porcelan , zemlje emaila. kosi- □ tarja ali cinka, nadalje pasamantorje, kletke g ^ ftd Za gostilničarje pipe, kroglje. sesalje * □ In stekleno posodo za vino i. t. d. i. t. d. □ tel „Efllnast" u fim ie izdal in založil naslednje knjige 1. »VOHUN«. Spisal l F. Cooper. — Cena K 1.60. 2. dTRI povesti grofa leva tolstega«. — Cena 80 vin. 3. »kazaki«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knailič. — Cena K 1.60. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregoriu. — Cena I K. 5. »poljub«. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Opisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P. — Ceoa 80 vin. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin. 7. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. a »JURKICA AGICEVA«. Spisal Ksa-ve» Sandor - Gjalski. Prevei F. OreJ Cena K 2. 9, »UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E. Tomić. Poslovenil Steian Klavš. Cena K 1.60. 10. »JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholcušek. Poslovenil H. V. Cena K 3. 11. »VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Che-valier de Mais' m rouge.) Roman iz Časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevei Terdo Perhavec. — Cena K 2.50. Zleti!rnlc^^E Pino v Trstu se je preselila na Corso št. 15 v bivšo zlatarnico G. Zercowitz & Figllo. Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne. i ZOBOZDRAVNIK Dr. J. £@rmiii v Trstu, ul. PosSe vecchie 12, vogal ulkedalle Pos!e. Izdiranje zobov brez boieči^e, :-s Piombir&ajs. UMETNI ZOB3E 9 Raznovrstna darila dobit« v j Grarnici in Zlatarnici E. JERMANN — Trst j ulica Barršera veseft-a št. i - I Velika izbera zlatih predmetov, zajamčenih double, prstanov, verižic, ovratnih verlž'c, medaljonov za slike uhanov Iz pozlatenega srebra ter J ur Iz kovine od K 10.50 naprej. — I :—: Preprodajalcem popust. :—. E :—: Pošiljatve proti povzetju. :—: I--NB. Govori sa siovensko.-- FoiraH al® iHH Trst - Corso štev. 39 - Trst Razglednice v platinu. Specijaliteta : slike v barvah, fotosehizzi. Gabinet, visit, povečanja, reprodukcije vsake slike. — Električna razsvetljava. — Teltf. H-S7 TBJT Telet. 11-5? ul. so. Frančiška As. 20 tvršuje tiskarska dela v ajmodernejšem slogu, odisl v p. Iprostem aH ečbarvnem tisku in po mernih cenah. - Vizit-ice, vabila, memoran-um, zavitke, dopisnice krožnice, pismeni pa-ir, trgovske cenike itd. . n. naročnikom ugo Ji izvršenjem naročila : v najkrajšem času :::