Celjski tednik CELJE, 7. oktobra 1960 Leto X., štev. 40 glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva OKRAJA celjb; llst izdaja in tirca časopisno podjetje .celjski TISift direktor IVAN MEIJK-gojmie urejuje uredniški odbor od(x)vorni urednik tone maslo PREPOZMO ALI NE? Ze dober teden je od tega, ico so zadnji občinski ljudski odbori v celjskem okraju sprejeli odloke o minimalnih agrotehničnih ukrepih na po- vršinah, kjer kmetovalci pri- delujejo pšenico in krmo. V celjskem okraju je osem ob- činskih ljudskih odborov, in le v Laškem teh odlokov na seji občinskega ljudskega odbora niso sprejeli. To je najmanj čudno, saj je konč- no prav laška občina med tistimi, ki ima razmeroma malo industrijskih podjetij in kjer teža gospodarske mo- či občine sloni na kmetij- stvu. Istočasno pa analize o po- vprečni porabi umetnih gno-. jil na hektar obdelovalne po- ] vršine pokažejo, da najmanj umetnega gnoja uporabljajo v laški občini. Ce pa vemo, da bodo novi odloki koristili predvsem onim področjem, kjer sodobnega kmetovanja še niso osvojili, je odklonil- no stališče še bolj čudno. Kmetijski strokovnjaki pravijo, da za žito ni veli- kega problema, ker to po- dročje glede žita tudi ni in- teresantno. Kljub temu pa bi višji donosi v nekaterih kra- jih laške občine, (kar bi končno lahko dosegli), kori- stili predvsem domačinom in zadrugam iz laške občine, ki se skoraj vse nahajajo v te- žavnejših finančnih situaci- jah. Mi smo o odlokih, ki so jih sprejeli občinski ljudski od- bori, pisali podrobno že v pretekli številki. Naša anke- ta je tedaj pokazala, da so se zadruge in občinski ljudski odbori na to akcijo temeljito pripravili. Tega vtisa v laški občini ni mogoče dobiti. Na- mesto da bi o posameznih problemih odlokov (na pri- mer o teritoriju, ki ga bo odlok zajel) razpravljali kme- tovalci %a zborih zadružni- kov in o sestavljenem osnut- ku na zborih volivcev (tako so napravili v drugih obči- nah celjskega okraja), je od- lok prišel pred svet za kme- tijstvo in tudi pred občinski ljudski odbor še skoraj ne- pripravljen. Ljudje so imeli pomisleke, pomisleki so ro- dili ugovore in končno so sklepanje o odloku odložili za naslednjo sejo občinskega ljudskega odbora. Tako je na upravni aparat občine in na zadrugo padel še en madež, madež zato, ker je vsem jas- no, da je tudi v laški občini potreben odlok o minimalnih agrotehničnih ukrepih v travništvu. Madež zato, ker je jasno, da je. tudi ta akcija šla mimo, ne da bi jo teme- ljito pripravili. M. Iršič CELJSKI GRAFICARJI SO PROSLAVILI 10-LETNICO DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA V SPOMINU NA SLAVNE DNI v rede'.jo je delovni kolektiv časopisnega podjetja »ČeijskJH tisk« proslavil 10-'.etnico delavskega samoupravljanja. Za to slo- vesnost je značilno, da so celjski grafičarji povezali to pomemb- no obletnico z obiskom partizanskih tiskarn v Zgornji Savinjski dolini, kjer je bil zbor kolektiva. S tem so celjski grafičarji po- kazali, da niso pozabili na zavçdne ljudi, tamkajšnje domačine, ki so v času narodnoosvobodilne vojne dali vse od sebe, nekateri celo življenja, da so partizanske tiskarne nemoteno delovale. Hkrati s tem pa so priklicali v spomin slavne dni, ko so v tež- kih in nevarnih pogojih njihovi tovariši v času vojne širili na- predno tiskano besedo, ki je bila v tistih časih še posebej važna, saj je dvigala borbeni duh pri borcih in zavednih ljudeh, okupa- torju pa je zadajala nič manj težje udarce kot borci na fronti. Tej proslavi so dali poudarka s svojo udeležbo tudi številni gosti. Med njimi smo zapazili politične in oblastvene predstavnike iz Celja in Mozirja tovariše Staneta Sotlarja, Cveta Pelka, Iva- na Cokana, Toneta Skoka, Jožeta Bevca, Franja Pajka in Hinka Copa. Celjski grafičarji so najprej obi- skali nekdanjo partizansko tiskarno v Kropi pri Bočni, ki je bila skrb- no skrita v kegljišču pri Francu Kranjcu. Direktor podjetja tovariš Gojmir Melik, ki je v času NOE vo- dil tiskarne v Gornji Savinjski do- lini, je grafičarjem živo prikazal na- čin dela in težke pogoje, pod kate- rimi so takrat v strogi ilegali tiskali partizanske liste in drugo propa- gandno gradivo. V Gornjem gradu so položili venec na spomenik pad- lim borcem. V Lenartu, ki je oddaljen približno uro hoda od Gornjega grada, je bila na domačiji Alojza Jelšnika glavna svečanost. Ko so se člani kolektiva in gostje zbrali na prijaznem griču, kjer leži domačija, je navzoče naj- prej pozdravil tov. Gojmir Melik. Se posebej toplo pa je pozdravil do- mačina Alojza Jelšnika, kjer je de- lovala tiskarna »Pravica«, in Franca Encija iz Smiklavža pri Novi Štifti, ki se je te svečanosti tudi udeležil. Pri njem je namreč bila skrita »Po- horska tiskarna«. Ko je tovariš Melik obudil spo- min na težke pogoje dela v teh ti- skarnah, orisal njihovo pomembnost za razvoj narodnoosvobodilnega gi- banja in izrekel priznanje zavednim domačinom, ki so v najtežjih dneh naše zgodovine nudili partizanom nesebično pomoč, je spregovoril predsednik delavskega sveta tovariš Jože Kunej. V svojem govoru je ori- sal prehojeno pot organov delavske- ga samoupravljanja, težave in uspe- he, ki so jih dosegli v desetih letih. V tem obdobju se je zvrstilo 8 de- lavskih svetov. V organih uprav- ljanja je doslej sodelovalo več kot polovica članov kolektiva. Kljub te- žavam, v katerih je tiskarna še se- daj zaradi dokaj zastarelih strojev se je v desetih letih marsikaj spre- menilo. Leta 1950 je znašal bruto dohodek nekaj manj kot 14 milijo- nov din, lani pa je narasel kar na 180 milijonov din. V desetih letih je bila tiskarna delno obnovljena. Leia 1955 je dobila knjigoveznica lepe in svetle prostore, leto kasneje pa je začela obratovati tudi klišarna. Le- tos v juliju je stekel tudi kartonažni oddelek. Razen tega so nabavili 4 sodobne tiskarske stroje, 1 stavni stroj, s sodobno opremo pa so opre- mili tudi knjigoveznico, ročno stav- nico in klišarno. Ena glavnih ovir za uspešnejši razvoj so pretesni prostori, saj je bila tiskarna pred vojno zgrajena za 4Ö ljudi, sedaj pa v njih dela štiri- krat več ljudi. 2e iž prikazanega je razvidno, da delajo celjski grafičarji v težkih pogojih. Prostori, stroji in kadri, to so glavni problemi, ki jih bo moral kolektiv v bodoče vztraj- no reševati, če bo hotel iti v korak z razvojem in potrebami, ki jih na- rekuje življenje. Omeniti je treba še to, da so celjski grafičarji s 1. oktobrom uvedli nagrajevanje po ekonomskih enotah, kar bo brez dvo- ma še povečalo produktivnost, hkrati s tem pa bodo rasli zaslužki tistih delavcev, ki vlagajo v delo več truda. Ob zaključku svečanosti je kolek- tiv časopisnega podjetja »Celjski tisk« podari! Alojzu Jelšniku in Francu Enciju, ki sta nudila zato- čišče partizanskim tiskarnam, sliko maršala Tita s posvetilom in prak- tična darila. -ma Celjski grafičaru so najprej obiskali nekdanjo partizansko tiskarno v Kropi pri Bočni, v Gornjem Gradu pa so položili venec na spomenik padlih borcev (sliki spodaj). Zbor kolektiva je bil na domačiji Alojza Jelšnika, po končani proslavi pa so celjski grafičarji preživeli lepo sončno nedeljo v prijetnem vzdušju kar pod kozolcem. 8. oktober praznik šoštanjskej občine v noči od sedmega na osmi oktober 1941. leta je skupina štajer- skih partizanov napadla Šoštanj. Napad je uspel. Vso noč so ga borci za svobodo držali v svojih rokah in pri tem obračunali z neka- terimi domačimi izdajalci. To je bil prvi napad partizanskih enot na mesfo sploh. — Ker se tuji nemški osvajalci niso mogli znesti nad partizani, so svojo »moč« dva dni zatem pokazali nad nemočnim prebivalstvom. Deset talcev je stalo deseteg?. oktobra pod Pustim gradom, deset življenj je usahnilo pod streli nemških nacistov. V spomin na prvi partizanski napad na Šoštanj praznujejo pre- bivalci te občine svoj praznik. Letos ga bodo v vseh večjih krajih počastili z vrsto proslav in akademij. Jutri, osmega oktobra, bodo v Velenju izročili namenu nov obrat tovarne za izdelovanje gumiranega papirja. V Šoštanju bodo imeli že dopoldne krajevno praznovanje, pri katerem bodo upoko- jenci razvili svojo zastavo. Lepo akademijo pripravljajo še v Šmart- nem ob Paki. Osrednja proslava bo v nedeljo, 9. t. m. v Paki pri Velenju. Tu bo v dopoldanskih urah skupna slavnostna seja občinskega ljudskega odbora ter občinskega odbora Zveze borcev, takoj za tem pa bodo odkrili spomenik v počastitev proboja štirinajste divizije. NAGRAJEVANJE brez togih tarifnih prawilnikov Vse kaže, da bodo z novim le- tom zaslužki v gospodarstvu pro- sti formalnih omejitev. Zaslužki se bodo formirali prosto, skladno z ustvarjenim učinkom posamez- nikov ter uspehom ekonomske enote in delovnega kolektiva. To pomeni, da bodo tarifni pravilni- ki ter tarifne postavke, ki še ved- no veljajo kot merilo za razdeli- tev čistega dohodka znotraj go- spodarske organizacije, postali nepotrebni. V tem slučaju bodo vse omejitve, ki so bile doslej ve- zane za tarifni pravilnik in nje- govo uporabo, postale odveč. Kot smo informirani, že izdelu- jejo predpise, ki bodo kmalu predloženi najvišjim državnim or- ganom in po katerih bo razdeli- tev čistega dohodka povsem stvar delovnega kolektiva, vloga skup- nosti pa bo pri tem le usmerje- valna. Namesto tarifnih pravilni- kov, — ki dejansko predstavljajo nagrajevanje po delovnem času, po kvalifikaciji ter odgovornosti delovnega mesta in tako že vna- prej določajo zaslužek posamez- nika skoraj brez vsake zveze z njegovim zalaganjem in uspehom pri delu — bo omogočeno delov- nim kolektivom, da sprejmejo pravilnike o razdelitvi dohodka, v katerih bodo precizirana soraz- merja, kaj bo šlo v sklade in kaj v korist osebnega dohodka. V njih bodo določeni kriteriji za razde- litev tistega dela čistega dohodka, ki ostane za osebne dohodke. Vse te spremembe ne bodo po- menile nič novega za tista pod- jetja, v katerih so že uvedli na- grajevanje po kompleksnem učin- ku. Merilo za razdelitev osebnih dohodkov v teh podjetjih je iz- ključno prispevek posameznika k uspehu ekonomske edinice in podjetja. Zakonodajalec bo torej samo potrdil prakso, ki je v nekaterih kolektivih že dobila domovinsko pravico, ter jih osvobodil neka- terih omejitev, katera so morala tudi ta podjetja spoštovati. Hkra- ti bodo novi predpisi stimulativ- no delovali na tiste delovne ko- lektive, ki nagrajujejo izključno po višini kvalifikacij, odgovorno- sti na delovnih mestih ter po de- lovnem času. Ti predpisi bodo prisilili take kolektive, da bodo zavrgli sistem delitve dohodkov, ki ni v skladu s socialističnim principom nagrajevanja po delu, niti z našim sistemom samouprav- ljanja. Tajk način nagrajevanja pa bo tudi močno vplival na pro- duktivnost in ekonomičnost po- slovanja ter na aktivnejše sodelo- vanje vsega kolektiva pri uprav- ljanju. M. M. Gostinci In trgovci so ZBOROVALI Pretekli teden je bil v Celju zbor Republiškega odbora sindikata tr- govskih in gostinskih delavcev. Razpravljali so o problemih delitve dohodka v teh panogah gospodar- stva. Sedanja delitev dohodka nam- reč ne dopušča povečanja skladov trgovinskih in gostinskih podjetij, hkrati pa spričo omejenih sredstev dejansko onemogoča stimulativnej- še nagrajevanje. Podjetja namreč kratko malo nimajo sredstev, da bi izplačala dohodke zaposlenih, ki jim pripadajo po doseženem učin- ku, čeprav se je sterilnost v obeh panogah gospodarstva povečala. Priprave za »Mesec tehnike« Od petnajstega oktobra pa do sre- liine novembra bomo tudi v celj- skem okraju počastili »Mesec teh- nike«. Organizacije Ljudske tehnike, slasti pa Okrajni odbor Ljudske fchnike je ob sodelovanju Društva 'nženirjev in tehnikov v Celju že se- stavil spored najvažnejših priredi- tev, ki se bodo zvrstile v tem času. ta okvirni program kaže na ve- "ko aktivnost in razgibanost orga- nizacij Ljudske tehnike na našem '^t'močju. Razen osme razstave umet- {"'ške fotografije, ki jo je pripravil 'oto klub »Emajl« in ki bo v mali ^vorani Uniona odprta še v nedeljo, ?• oktobra, bosta v Mesecu tehnike dve pomembni razstavi. Tako bo oktobra odprta republiška raz- ?tava prototipske dejavnosti društev y klubov Ljudske tehnike. Štirinajst ^"i za tem pa bo prav tako v mali ■^"lionski dvorani urejena še okrajna l^zstava izdelkov društev in klubov ^udske tehnike ter šolske tehnične dejavnosti. **rogram prireditev v Mesecu teh- nike bodo izpopolnila še najrazlič- nejša predavanja, zatem tekmovanja voznikov motornih vozil, nastop bro- darjev, predvajanja filmov itd. Mi- mo tega bo v tem razdobju razšir- jeni plenum Okrajnega odbora Ljud- ske tehnike v Celju, nekatere orga- nizacije pa bodo odprle svoje do- move, -mb Spominska plošča LOJZETU HOHKRAUTU Več sto ljudi je v nedeljo do- poldne prišlo v Bukovco, kjer so pri- sostvovali odkritju spominske plo- šče prvobrcu in revolucionarju Loj- zetu Hohkrautu, na hiši, kjer se je rodil in delal v ilegali dolgo let. V komemorativnem delu svečano- sti so govorili Lojze Ribič, Adolf Naglav, Miha Jerič in Karel Golob, ki je spominsko ploščo tudi odkril in jo predal v varstvo osnovni organi- zaciji Zveze borcev Sedraž nad La- škim. Pogled nazaj in naprej v soboto so v Žalcu slavnostno odprli veliko gospo- darsko razstavo. Slavnosti so se razen številnih doma- činov in predstavnikov občin iz celjskega okraja ude- ležili tudi sekretar Okrajnega komiteja ZKS Franc Simonič, predsednik Okrajnega odbora SZDL Jože Marolt, podpredsednik Okrajnega ljudskega odbora Miran Cvenk in sekretar Okrajnega odbora SZDL Stane Sotlar. Med prvimi pa si je gospodarsko razsta- vo v Žalcu ogledal tudi predsednik Okrajnega ljud- skega odbora Celje Riko Jerman. Gospodarska razstava v Žalcu je razmeščeiia v raznih prostorih in prikazuje vso dejavnost žalske občine. Posebno pozornost vzbu- jata razistavišči kmetijske meha- nizacije, ki sta razstavljeni okoli hmeljarsikega doma, in razstava podjetij iz žaliSike občine, ki je zelo lepo 'Urejena v še nedograje- nem novem občinskem poslopju v središču Žalca. Tu prikazujejo svojo dejavnost vsa velika podje- tja, razen njih pa tudi manjša in manj mana podjetja iz žalsike ob- čine. Prav ta popolnost pa daje gospodarski razstavi v Žalcu po- sebno vrednost in ркжпеп. Ob otvoritvi gosipodarske raz- stave je govoril tudi predsednik Občinskega ljudskega odbora tov. Tone Delak, kj je med drugim po- vedal, da ta razstava prikazuje uspehe raznih panog gospodar- stva v občini, hkrati pa kaže ve- like možnosti razvoja gospodar- stva v občini. To bo v nasled- njem obdobju mora'la biti tudi prva skrb občine. Le enakomeren in hiter^ razvoj lahko prinese še večje uspehe, v sedanjem sistemu pa tudi boljše življenje delovne- mu človeku. Razstavo so priredili na pobudo Občinskega sindikalnega sveta. Namen razstave pa je, da bi naj- prej pokazali gospodarski napre- dek v žalski občini, hkrati pa bi pridobili potrebna sredstva za utrditev ^počitniške skupnosti za žalsko občino. Nekatera večja podjetja v žalski občini sicer že imajo lastne domove oddiha, le manjša podjetja pa te ugodnosti svojim, delarvcem ne morejo nu- diti. Prav zaradi tega so se od- ločili v Zaicu, da bodo organizi- rali občinsko počitniško zvezo. VREME y NAELEDKJIH DNEH Nestalno s pogostimi padavinami. Vmesne razjasnitve ne bodo trajale več kot dva dni zaporedoma. Moč- nejši dež z ohladitvami med 12. in 14. oktobrom. 2] CELJSKI TEDNIK STEV. 40 — 7. oktobra I960. O delu in bližnjih nalogah IZ RAZGOVORA S PREDSEDNIKOM IN PODPREDSEDNIKOM OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA ŠOŠTANJ TOV. PETROM ŠPRAJCEM IN TOV. ANTONOM MOCILNIKOM Delo šoštanjske občine pri reše- vanju nekaterih nalog na industrij- skem področju je bilo v letošnjem letu ne-le veliko, temveč tudi uspeš- no. Tako je začela obratovati tovar- na za proizvodnjo elektrofiltrskih elementov, postavljena je bila nova tovarna, pa čeprav majhna, za izde- lovanje gumiranega papirja, tovar- na Gorenje s« je preselila v Vele- nje, v teku so zadnja dela pri mon- taži druge faze šoštanjske termo- elektrarne in gotovo je, da bo za- čela s poskusnim obratovanjem pred rokom. Izvršuje se rekonstrukcija v tovarni usnja v Šoštanju; v gradnji je nov kromov oddelek, šoštanjska Galanterija je dobila nove stroje, velenjski rudnik lignita izvaja inve- sticije za dosego trimilijonske pro- izvodnje premoga itd. Siri se Lesno industrijski kombinat v Šoštanju (v teku je gradnja nove mizarske delavnice) itd. Močno razširilo se je tudi občinsko komunalno podjet- je. Skoda je le, da se je pri svoji dejavnosti preveč usmerilo na izva- janje investicijskih del, kot na grad- njo stanovanjskih blokov, šol in po- dobno in spričo tega zanemarilo iz- vrševanje tistih nalog, za katere je bilo to podjetje sploh ustanovljeno. Razveseljiva je ugotovitev, da so bili tudi v obrti doseženi pomembni uspehi. To še posebej velja za mi- zarsko in mehanično podjetje v Ve- lenju. V načrtu pa so novi obrati frizerske stroke, nadalje krojaška in šiviljska delavnica. Vse to bodo ure- dili v novih blokih novega mesta ob Paki. Za razvoj trgovine je bilo letos potrošenih precej sredstev. Velenj- ska tržnica je dobila nove hladilne naprave. Do konca letošnjega leta pa bo svoje prostore v Velenju ure- dil tudi celjski »Avtomotor«, na- dalje so v teku razgovori za otvo- ritev poslovalnice ljubljanske Les- nine. Izvršujejo se dela za ureditev trgovine s sadjem in zelenjavo, de- likateso, prodajalno kruha, mlekar- no itd. Do konca letošnjega leta, morda pa že do konca prihodnjega meseca, bo odprta tudi mesarija z ribarnico, prodajalna tobaka itd. Svoje prostore bo dobila tudi »Mla- dinska knjiga«. Medtem, ko je šo- štanjska Komunalna banka že od- prla v Velenju svojo poslovalnico. se bo najbrž tudi pošta preselila v center Novega Velenja. Ista stremljenja za ureditev ne- katerih novih trgovskih lokalov za- sledujejo tudi v Šoštanju. Tu name- ravajo urediti tudi lepo prodajalno tobaka in njegovih izdelkov ter s tem v zvezi odstraniti dosedanje le- sene barake, ki kazijo zunanjo po- dobo mesta. Z otvoritvijo hotela Kajuhovdom v Šoštanju je glavno mesto Šale- ške doline dobilo težko pričakovani gostinski objekt. Nov korak naprej pa bo napravljen prihodnje leto, ko bo odprt prvi hotel v Velenju. Mi- mo tega imajo v načrtu še ureditev zajtrkovalnice, mlečne restavracije in bifeja. Prvi pomembni uspehi v kmetij- stvu so bili doseženi po zaslugi pro- izvodnega sodelovanja med kmetij- sko zadružno organizacijo in pro- izvajalcem. Določeno smer razvoja pa je osvojilo tudi kmetijsko gospo- darstvo Salek. Skrb za proizvodnjo mleka se kaže v gradnji hleva za dve sto glav živine. Da bi čim prej realizirali načrt o ureditvi vrtnarije s toplovodnim ogrevanjem, bodo ustanovili ustrezno podjetje v iz- gradnji. V prvi fazi imajo v načrtu ureditev toplih gred na površini pol hektarja. Za ta dela bodo potrebo- vali okoli petdeset milijonov dinar- jev, ki jih nameravajo zbrati tudi ob pomoči in razumevanju delovnih kolektivov gospodarskih organiza- cij. Pri nadaljnji gradnji vrtnarije s toplovodnim ogrevanjem pa bo morala sodelovati širša skupnost in ne samo občina, oziroma velenjska podjetja, saj bo ta vrtnarija lahko zalagala z zelenjavo ne-le celjski okraj, temveč tudi širše zaledje. Letos bo dokončno zgrajena osnovna šola v Velenju, nova šola v Belih vodah pa bo odprla vrata ob začetku prihodnjega šolskega le- ta. Po dolgem času so se začela tu- di dela pri gradnji nove osnovne šole v Smartnem ob Paki. V bližnji prihodnosti bo treba zgraditi še eno šolo v Velenju, več šol pa adapti- rati, kot Plešivec, Cirkovce, Šentilj, drugo osnovno šolo v Šoštanju itd V počastitev dneva republike bodo v Velenju odprli tudi dom kulture. -mb Motiv iz Šoštanja POGLED PO SVETU Nedvomno je pretekli teden za našo zgodovino pomemben, saj se je v njene strani zapisalo ime maršala Tita kot svetovno po- membnega borca za mir. Na go- vorniškem odru svetovnega par- lamenta generalne skupščine OZN je stal mož, ki stoji zadnji dve desetletji v prvi vrsti človeštva. Z bojem za neodvisnost naše dr- žave je postal borec za neodvis- nost vseh tistih, ki še niso svo- bodni, obenem pa borec zoper hladno vojno in zoper vojno na- sploh. Sprejem, ki ga je doživel v New Yorku, je dokaz da naša politika za veliki svet mnogo pa- meni. Palača OZN je seveda sijajna priložnost za neposredne stike med velmožmi 96 narodov in dr- žav. Prišlo je res do cele vrste sestankov. Med najvidnejše šte- jemo sestanek med Titom in Hru- ščevim, med Titom in Eisenho- werom, med Hruščevim in Mac- millanom, med Eisenhowerom in Macmillanom, dalje sestanek pe- tih, ki predstavljajo tezo aktivne koeksistence: Tito >— Nehru — Naser — Sukamo — Nkrumah. Navzočnost teh v New Yorku je močno utrdila tezo o nujnem po- mirjenju sveta in o ekonomskem sodelovanju med razvitimi in manj razvitimi državami. Marsikaj je tudi motilo vzduš- je pomirjevanja. Macmillan je s svojim govorom razočaral. Priča- kovali smo, da bo prevzel tradi- cionalno vlogo med Zahodom in Vzhodom, njegov govor pa je po- kazal, da je želel predvsem po- kazati solidarnost med Veliko Britanijo in ZDA, manj pa mu je šlo za direktno posredovanje za pričakovani sestanek js Hrušče- vim in Eisenhowerom. Hruščev je izjavil, da bi na tako posredova- nje pristal in da bi z Eisenhowe- rom govoril brez ozira na vohun- ska letala. Sovjetski načrt o po- polni razorožitvi je sicer lep, ZDA pa vidijo v njem možnost, da bi SZ dobila premoč. SZ ne pristane na nadzorstvo. Zahod ne pristane na popolno razorožitev brez poprejšnjega nadzorstva. Ta partija se ne premakne nikamor. V Zahodni Nemčiji ta položaj razmeroma prožno eksploatirajo. Adenauer je proti vsaki razoro- žitvi in se zanaša na orožje, ki naj prinese njegovi politiki uspeh. Hitlerjevski general Speidel, se- daj atlantski vojvoda, izjavlja, da je treba atlantsko obrambo pre- nesti na Vzhod do meje SZ. To je grožnja, ki je ni mogoče spra- viti v soglasje z razorožitvenimi načrti Zahoda. Macmillan je to Speidlovo tezo indirektno podprl. Anglija ni tega v zgodovini prvič storila 'V svoji klasični politiki do kontinenta. Poljaki, ki so na te stvari najbolj alergični so se- veda energično protestirali proti nemškim revanšističnim težnjam, ki prihajajo na dan tudi v nev- tralni Avstriji. Generalna skup- ščina OZN je poslušala tudi de- klaracijo alžirske vlade in njeno zahtevo po referendumu. Za sve- tovno javnost velepomembno je dejstvo, da se je 180 vidnih kul- turnih delavcev izreklo zoper vojno v Alžiru, med njimi Sartre. Razorožitev sveta je gotovo najtežji problem. Težava ni samo v razpustitvi vojske, v uničenju orožja in štabov, težava je tudi v miselnosti mogotcev, trgovcev s smrtjo, vojaških koncernov, v delnicah, ki takoj poskočijo, če se svetovni položaj poslabša. Kmalu bo preteklo dve leti, od- kar so sedle tri velike države za zeleno mizo in imele doslej 247 sej o razorožitvi. Že število samo pove, v kakšni zagati svet stoji. T. O. V zadnjem itúnu po domovini Petek, 50. septembra NA SEJI Zveznega izvršnega sveta so obravnavali ugodno gibanje gospodarstva v prvih osmih mesecih letos ter med drugim sprejeli osnutek zakona o tisku in drugih oblikah informacij ter uredbo o poklicni rehabilitaciji vojaških vojnih invalidov. Sobota, 1. oktorba NA SESTANKU direktorjev republi- ških zavodov za socialno zavarovanje so ugotovili potrebo po krepitvi kadrov v službi socialnega zavarovanja. Zato so sklenili ustanoviti posebno dvoletno šolo za strokovno usposabljanje kadrov z viš- jo izobrazbo za io službo. Nedelja, 2. oktobra OB IZDAJI novega hrvatsko srbskega pravopisa je bil v Društvu književnikov Hrvatske v Zagrebu slovesen sprejem, ki se ga je med drugim udeležil tudi predsednik Sabora Hrvatske dr. Vladi- mir Bakarič. Ponedeljek, 3. oktobra V MARIBORU so na slavnosten naÇin odprli tri nove višje šole: pravno, agro- nomsko in stomatološko. Torek, 4. oktobra NA SEJI Izvršnega sveta LRS so med drugim sprejeli sklep o ustanovitvi okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah. iS Sreda, 5. oktobra V SKOPJU se je začel peti kongres SZDL Makedonije. V imenu Glavnega odbora SZDL Jugoslavije je kongres po- zdravil tov. Edvard Kardelj, poročilo o delu SZDL Makedonije med četrtim in petim, kongresom pa je podal predsednik Lazar Koliševski. Kadri in prostori problem sodstva v celjskem okraja NA ZADNJI SEJI OBEH ZBOROV OKRAJNEGA LJUi)^ SKEGA ODBORA V CELJU JE O NEKATERIH PROBI^ MIH SODSTVA V CELJSKEM OKRAJU GOVORIL PREß^ SEDNIK OKROŽNEGA SO DISC A, TOV. NIKO POGACAJ^ Potreba ipo razširitvi mreže okrajnih sodišč v celjskem okra- ju ni nova. Ljudski odborniki so se z njo seznanili že lani. Letos se bo uresniču prvi del načrta, po katerem se bo dosedanjim trem okrajnim sodiščem (Celje, Šo- štanj, Šmarje) pridružilo še ena- ko sodišče v Konjicah. Končno pa bo itreba misliti tudi na okrajni sodišči v Žalcu in Mozirju. Da bi stvar premaknili z mrtve točke, so odborniki sprejeli predlog o pripravah za njuno ustanovitev. Tako bodo v obeh krajih ime- novali posebni komisiji. Kot kaže, bo treba v Mozirju in Žalcu zgra- diti novi poslopji za okrajni so- dišči. Del sredstev za ta dela bo okrajni ljudski odbor skušal do- biti iz sklada, ki se zbira na ra- čun sodnih taks. Kakor potreba po razširitvi mreže okrajnih sodišč, tako se v sodstvu celjskega okraja pojav- lja kot zelo pereč problem po- manjkanje pravniškega kadra. Pravniki odhajajo iz sodišč v go- spodarske organizacije, ker imajo tam boljše pogoje za višje pre- jemke. Isto pot ubira tudi pisar- niško osebje. Z otvoritvijo okraj, nega sodišča v Konjicah (delatj bo začelo 1. januarja 1961. letgj bi vsa štiri okrajna ter okrožno sodišče v Celju nujno potrebova. la deset sodnikov ter tri referen, te-.pravnike. Spričo nezasedeniJi delovnih mest se število nereše, nih zadev veča iz meseca v me, sec, iz leta v leto. To je proble^ ki je edinstven v naši republik^ Kako mu odpomoči? Trenutno ta< ko, da bi vsa tri okrajna in okrož. no sodišče dobila za nekaj mç, secev pomoč od ostalih sodišč, ¡jj niso v takem položaju. Stalna re. šitev tega problema pa tiči v po, pokii zasedbi sisitemiziranih dç. lovnih mest. Zraven tega pa bi moralo biti zasedenih tudi vseli šestnajst delovnih mest za sodnj pripravnike pri okrožnem in prj vseh okrajnih sodiščih. Visoko število nerešenih zadet pri rednih sodiščih v ,celjskej| okraju je posledica in zrcalo pt manj kij ¿ve zasedbe delovni mest. V celoti imajo vsa štiri so dišča kar 3908 nerešenih glavnii zadev, 'Od tega največ okrajno so. dišče v Celju (2207), Šmarje (864), Šoštanj (231) in okrožno sodišče (606). Razveseljiva je ugotovdliev, da je Okrajni ljudski odbor Celje, zlasti ipa njegovo predsedstvo, ob vsakem času kazalo največje ra- zumevanje za delo in problème sodišč. Tej pozornosti gre zahva- la, da je bilo zgrajeno novo sod- no poslopje v Celju, v katerem delata okrožno in okrožno gospo- darsko sodišče. Zraven tega je bilo s pomočjo okraja postavlje- no novo poslopje za sodišče v Ko- njicah in orav tako obnovljeni sodišče v Šmarju pri Jelšah. M. B. Za večjo aktivnosti SINDIKALNIH ORGANIZACIJ Pred kratkim je bil plenum Občinske- ga sindikalnega sveta v Šoštanju, kate- rega so se udeležili tudi predsedniki, tajniki in blagajniki vseh 41 sindikalnih podružnic, kolikor jih je v občini. Ni seji so govorili o e*i«vljanju sindi- kalnih organizacij v podjetjih. Pri ten so ugotovili Äiarsikatere pomanjkljivosfi Spričo tega so sprejeli tudi nekaj sk¿ pov, po katerih naj bi izboljšali dow- danje delo. Razen tega se bodo sindi- kalne organizacije zavzele, da bi povsod in čim prej uvedli nagrajevanje po učin- ku. V. š. Mladina na Šmarskem je razgibana Nekoč so govorili, da na kmečkem Šmarskem ni primernih pogojev za raz- voj osnovnih organizacij LMS. Taki iz- govori so bili precej jalovi. Odkar se je občinski komite LMS utrdil s profesi- onalnim sekretarjem, ki ima na širokem področju dovolj dela, so na Šmarskem ustanovili 16 novih mladinskih organi- zacij po vaseh. Prizadevno dejavnost mladine je prikazal na nedavnem se- stanku predsednik občinskega komiteja Emil STERNAD. Trenutno je na področ- ju občine 41 madinskih organizacij. Pravkar pa pripravljajo ustanovitev or- ghnizacij LMS še na kmetijskem gospo- darstvu »Jelšingrad«, v krojaškem pod- jetju »Oblačilav< in gradbenem podjetju v Rogaški Slatini. Toliko število organi- zacij dokazuje, da je na Šmarskem včla- njenih precej mladincev v organizacijo, vendar se bodo potrudili, da svoje vrste še razširijo. Prvenstveno pa bodo morali utrditi organizacijsko disciplino, ker mnoge organizacije niso uspele zbrati članarine. Na drugi strani pa so ugotovili, da se je 52 mladih ljudi udeležilo delovne akcije na cesti »Bratstva in enotnosti«, odkoder se je vrnilo 30 udarnikov. To je za šmarsko mladino vsekakor lepo priznanje, ki bo vzpodbudilo k dejav- nosti še ostalo mladino v organizacijah. Tudi vprašanje prostorov že ugodno rešujejo. Na Kozjanskem nimajo glede prostorov več težav, pač pa je težko v Rogaški Slatini. Predvidevajo pa, da bo- do v prihodnjih dneh tudi tu dobili neko manjšo sobico, ki bo vsaj trenutno omi- lila ovire za delovanje mladinske orga- nizacije. Že lani so osnovali v Kozjem in Ro- gaški Slatini neke vrste poverjeništev, ki bi naj olajšali delo.občinskemu komi- tetu na omenjenih področjih, vendar nista uspeli zaživeti, kot so pričakovali. Letos pričakujejo, da bosta živahneje in samostojneje delovali. Občinski ko- mite pa je razdrobil delo še po komi- sijah, ki se podrobneje ukvarjajo s kmečko mladino, ideološko politično vzgojo, društvenimi vprašanji, šolstvom in delovnimi akcijami. Predvidevajo tudi, da bi organizirali mladinsko po- litično šolo, vendar morajo najti tako obliko, ki bo ustrezala pogojem na raz- sežnem Šmarskem. Uveljavili so se Splošna ocena enoletnega dela poravnalnih svetov na območju celjskega okraja je več kot zadovoljiva. Petin- šestdeset poravnalnih svetov, kolikor jih je bilo izvoljenih, je povsem upravičilo svoj obstoj in delovanje. Zlasti hvaležna je ugotovitev, da so ti sveti napovedali učinkovit boj pravdarstvu, kot značil- nemu družbeno škodljivemu pojavu v ekonomsko in kul- turno zaostalih predelih. Po- ravnalni sveti so se pri svo- jem delu v pretežni večini spoprijeli prav s takimi pri- meri. Število obravnavanih primerov kaže, da so rešili celo do sedemdeset odstotkov vseh sporov. Med njimi so bili tudi taki, ki so leta in leta netili med sosedi ali pre- bivalci ene vasi sovraštvo in podobno. Analiza enoletnega dela poravnalnih svetov pa je tu- di pokazala, da bo treba v rmiogih primerih povečati število njihovih članov, kajti po trije člani v svetih so le težko zmogli vse primere. Razen tega je praksa poka- zala, da bo treba ustanoviti še nekaj novih poravnalnih svetov. Četudi bi jih po delu lah- ko primerjali s sodišči, ven- dar poravnalni sveti v svoji funkciji ne nastopajo kot po- daljšana roka rednih sodišč. To so predvsem družbeno politični organi na vasi. Za- to je upravično mnenje, da naj bi skrb nad delom in sestavo poravnalnih svetov prevzele krajevne organiza- cije Socialistične zveze. S tem bi dobili ti sveti politič- no obeležje in širšo osnovo. ŠE PRIDEM... Čakalnica je ostala prazna. Zad- nji mali pacient je zapustil tudi ordinacijs'ko sobo šolske zobne amibulante v Celju. Na očeh se mu je videlo, da je pregnal strah pred nečim, česar dotlej ni po- znal. Z odajšamm srcem je zapu- ščal ipolikliniko. V njem pa je do- zorela odločitev: še pridem... Na vrsti sem bil jaz. — Kaj pa vi? Tu je šolska po- liklinika, za odrasle je vhod na drugi strani poslopja. — Vem. Niso me prignale bo- lečine v zobeh (čeprav bi zobo- zdravniški posegi ne bili odveč), temveč le radovednost posebne vrste. Novinar sem. Rad bi govo- ril s šefom ambulante. Po tem uvodu sva bila s tovari- šlco Marico Kifnar-Feričevo kma- lu sredi živahnega pogovora, — Pri pregledih zobovja šol- skih otrok, je pripovedovala, naj- češče naletimo na gnilobo ter ano- malijo zob, to je na nepravilno oblikovane čeljusti, kar je posle- dica različnih škodljivih navad iz naj nežnejše mladosti. Zaito se na- še delo začenja že tu, ko moramo zlasti starše opozarjati naj ne pu- stijo otrokom sesati prstov in gristi svinčnikov ... Anomalije zob ne rešujemo pri nas, temveč na javni polikliniki, kamor poši- ljamo po potrebi tudi šolske otro- ke. Zdravljenje s pomočjo orto- dontskiih aparatov so si pred voj- iK> lahko privoščili isaimo petičzie- ži, zdaj pa je diostopno sleheme- miu človetku. Za otroke je pravo- časen poseg s temi aparati zelo važen, saj je znano, da je čeljust elastična do otrokovega štirinaj- stega leta. Zato se da v tem času popraviti še marsikatera napaka. — Kako in s kakšnimi sredstvi ste napovedali boj gnilobi zob? — Najprej bi rada omenila flu- orizaoijo zobovja. Ta akcija pri nas ni rodila zaželenih uspehov. Na največje težave smo naleteli pri starših, saj se je mn'Ogim zde- lo odveč plačati okoli tri sto di- narjev za približno tisoč tablet, ki bi jih m'oral otrok uživati vsak dan sikozi celo leto. Pa ne samo eno, temveč več let zapored. Spri- čo velikih in drugih odgovornih nalog, tudi šole niso mogle, razen izjem, posvetiti tej akciji preve- like pozornosti. Zato bo treba še veliko prop>agandnega dela in pre- pričati ljudi, da se ta akcija bo- gato poplača. Zraven tega smo lani zobo- zdravstveni delavci celjske obči- ne izvršili pregled in sanacijo še- stič učencem drugih razredov os- novnih šol v Celju, Smartnem v Rožni dolini, Svetini, Vojniiku, Sočki, Frankolovem, Crešnjicah in Ljubečni. Pri 782 pregledih učencev, ki limajo 3.128 šestič, smo našli le 40 % teh zob nepoškodo- vanih, vseh ostalih 60 % pa gni- lih. Nepoškodovane vse stri šesti- ce je imelo le 125 o^^l^Odstotek. gnilobe šestič je bil torej pora- zen, zlasiti še zato, ker so šestice stalni zobje in nimajo mlečnega predhodnika. Tega bi se morali zavedati tudi starši. Visok odsto- tek karioznih šestič pa je bil ipo- rszen tudi zaradi tega, ker smo ga ugotovili pri otrokih, pri ka- terih so jim ti zobje zraslii šele pred dvema letoma. Šestica nam- reč običajno zrase v otrokovem šestem letu. To akcijo smo končali s tem, da smo naredili 1400 plomb. Sred- stva zanjio je zagotovil Zavod za socialno zavarovanje. Glede na tako velik odstotek gnilih šestič, bi morali sanacijo teh zob izvajati stalno vsako leto, slehernega otroka .pa spremljati najmanj štiri, pet let. Le tako bi očuvali otrokom zdravo tudi osta- lo zobovje. S tem pa bi prihranili socialnemu zavarovanju težke mi- lijonske izdatke, ki pozneje sle- dijo zaradi proteticndh nadiomest' kov. — Zakaj te akcije ne izvajate? — Ker ni sredstev, na drug" strani pa naša ambulanta nama terapevtov, da bi si jo lahko pri' voščila. Trenutno imamo tri me" sta nezasedena. Nihče ne ve, kdaJ se bo povečalo število zobozdrav- stvenih delavcev v naša ambulali' ti. Vsii se namreč izogibajo teg* dela ne samo zaradi ne prevez stimulativnih plačilnih pogoje«^' temveč tudi zaradi tega, ker delo z otroki težje, kot z odrasÜ' mi. Spričo pomanjk'anja kadro^^» tudi ne moremo organizirati sitai' nih pregledov in ordinacij na šo' lah izven celjskega mesta, kar ^ bilo več kot potrebno. Tako le ce- limo rane, namesto, da bi jih pi^ prečevali že v njihovem nastaja' nju... M. Božič CELJSKI TEDNIK STEV. 40 — 7. oktobra 1960. V štirih letih 7 REDNE TISKOVNE KONFERENCE V CELJU - IZPOLNITEV PETLETNEGA PERSPEKTIVNEGA PLANA CEUSKE OBČINE V ŠTIRIH LETIH V ponedeljek je bila pri ljudskem odboru celjske občine redna tiskovna konferenca. V osrednji točki je predsednik Franc T^upret analiziral izpolnjevanje petletnega perspektivnega načrta, ki bo izpolnjen leto dni pred rokom. Iciede na realizacijo družbenega j0ito proizvoda v zadnjih treh letih (petletni plan je bil dosežen s 97 %) ^ег na osnovi uspehov v prvem pol- letju letos in končno predvidevanj ¿0 konca letošnjega leta, bo petlet- „i perspektivni načrt celjske občine fle-le dosežen v štirih letih, temveč celo presežen za 8 do 10 %. Znatna preseganja, razen v kmetijstvu, kjer je predvideva izpolnitev petletnega načrta v štirih letih z 90%, izkazu- jejo vse panoge. To sicer ustvarja videz, da so bile n. pr. v gostinstvu, gradbeništvu, prometu itd. izpol- njene vse naloge in da ni več pro- blemov. Predvidene naloge so res bile izpolnjene, toda ostala je še vrsta nerešenih vprašanj, s kate- rimi se bo treba spoprijeti v naj- i;rajšem času. Najbolj zgovoren do- iaz za to je promet, ki izkazuje si- (fr 25-odstotni presežek, toda na- vzlic' temu vemo vsi, da bo treba zlasti pri avtobusnem še marsikaj napraviti, da bomo lahko izrekli za- dovoljivo oceno. Podobne misli se jjorajajo tudi ob ugotavljanju pre- seženih planskih nalog na ostalih področjih, kot gradbeništvu, obrti, komunali itd. Največji odstotek pre- seženega petletnega načrta izkazuje trgovina. Ta porast pa je v prvi vr- sti zasluga Kovinotehne, ki je znat- no presegla planska predvidevanja. V kmetijstvu bo petletni plan iz- polnjen prihodnje leto, torej v roku. Zaostanek za ostalimi panogami je razumljiv, saj je občina šele v zad- njem času nakazala kmetijstvu no- vo pot in določila smer razvoja tu- di združenemu kmetijskemu gospo- darstvu. Značilen pokazatelj petletnega plana je realizacija investicij. V ce- loti bodo investicije do konca le- tošnjega leta izpolnjene s 60,5 %. oziroma v gospodarstvu s 57 % ter negospodarske s 66 %. Že te šte- vilke kažejo, da je ljudski odbor bolj pospeševal izvajanje negospo- darskih investicij, kot gospodarskih. Slednje pa so na sp.osno zaostale tudi zaradi tega, to še posebej velja za industrijo, ker podjetja niso pra- vočasno preskrbela investicijskih programov itd. Do konca letošnjega leta bodo in- vesticije v industriji izpolnjene s 50%, v kmetijstvu 47, gozaarstvu 87, gradbeništvu 112, prometu 100. trgovini 60, gostinstvu 38 in v obr- ti Ö8 %- Medtem, ko tiči vzrok za zaostanek investicij v industriji v zakasnelem začetku rekonstrukcij, se bo stanje v kmetijstvu še do konca leta izboljšalo, občutno pa popra- vilo v prihodnjem obdobju. Izpolni- tev plana v prometu kaže, da so bile naloge prenizko postavljene. Tudi v gostinstvu bo znaten korak naprej storjen do konca leta, zlasti pa drugo leto. Tu mislimo na za- četek dela obrata za družbeno pre- hrano, na hotel itd. Zelo neenakomerno so se izvajale negospodarske investicije, predvide- ne v petletnem planu. Najnižji od- stotek (17) bo dosežen pri kulturi in prosveti. To pa zaradi tega, ker je bila v to obdobje predvidena že gradnja velike dvorane. Edini pre- sežek izkazuje zdravstvo in social- no varstvo. Zadovoljivo pa }e sta- nje pri gradnji stanovanj, saj bo od 1500, predvidenih v petih letih, ze letos zgrajenih 1370. Kritično pa je stanje pri komunali. Medtem, ko je z regulacijo Savinje mesto rešeno poplav, pa so nastopili novi pro- blemi, ki so prav tako težki in pe- reči. Zdaj stopa v ospredje zahteva po gradnji vodovoda. To je impe- rativ, ki ga ni mogoče odlašati na poznejši čaš. Najpozneje v dveh le- tih mora biti ta problem rešen, si- cer bo mesto preveč boleče občutilo pomanjkanje vode. Nekaj podobnega se dogaja s celjsko kanalizacijo, zlasti pa s tisto ob Dečkovem na- selju. Tudi tu so dela neodložljiva. Občina bo začela ta problem reše- vati takoj po novem letu. V nadaljevanju konference Je na- čelnica oddelka za zdravstvo in so- cialno varstvo Ljuba Škrlj seznanila novinarje z izvajanjem petletnega programa s področja vari^tva dru- žine. M. B. Koristna medsebojna pomoè V okviru združevanja sredstev iz obrtnih in drugih podjetij so v konjiški občini predvidevali, da bodo zbrali letos 12 milijonov di- narjev. Do nedavnega pa je bilo zbranih že nekaj nad 12 milijo- nov, kar kaže, da bo postavljeni načrt v celoti dosežen. Vsa zbrana sredstva so že veči- noma potrošili za razširitev raz- nih obrtnih podjetij in nabavo potrebne opreme. Ti podatki po- vedo še to, da je bila akcija dobro pripravljena in da so posamezna podjetja imela pripravljene na- črte za svojo razširitev. Brez dvo- ma bo prihodnje leto tako zbira- nje mnogo lažje izvesti, ker bodo praktične izkušnje pokazale veli- ko vrednost take medsebojne po- moči. V LAŠKI PIVOVARNI SO SLAVILI Ponosni so na prehojeno pot Preteklo soboto so slavili v laški pivovarni 10-letnico de- lavskega samoupravljanja. V domu Partizana so se poleg članov kolektiva zbrali tudi številni gosti, med njimi ljudska poslanca JAKOB ŽEN in FRANC PERSE, sekretar Okrajnega odbora SZDL v Celju STANE SOTLAR, predsednik upravnega odbora Zavoda za napredek prehranbene industrije v Ljubljani VINKO ŠUMRADA, sekretar občinskega komiteja ZKS LJUBO ZELIC in predsednik laške občine STANE BRINOVEC. Predsednik delavskega sveta tov. Ivan Gorišek je v svojem govoru orisal prehojeno pot organov de- lavskega samoupravljanja ter po- udaril nagel vzpon pivovarne. Vse- kakor gre za tako velike uspehe predvsem zasluga delavskemu sve- tu, saj bi takih uspehov, kot so jih v zadnjih letih dosegli v laški pivo- varni, brez organov delavskega sa- moupravljanja gotovo ne bilo. Proslavi je dal še bolj svečano obeležje kulturni pro.gram, v ka- terem je sodelovala laška godba na pihala, član celjskega gledališča, ki je recitiral odlomek iz Zupančičeve Dume, ter moški komorni zbor pod vodstvom prof. Egona Kuneja, ki je še posebej navdušil vse zbrane. Ko- lektivu so prišli čestitat tudi laški pionirji. Delovni kolektiv laške pivovarne je lahko ponosen na prehojeno pot. Uspehi, ki so jih v desetih letih do- segli, so zares pomembni. Se pred petimi leti je bil kolektiv v velikih težavah. Primanjkovalo je surovin, zvišal se je prometni davek, nasto- pile so razne težave v proizvodnji, hkrati s temi nadlogami pa so se pojavila tudi notranja trenja. Vse to je imelo boleče posledice za ko- lektiv, ki je takrat sprejemal komaj 80% plače. Prav delavski svet in upravni od- bor ima zaslugo, da se je začelo stanje hitro boljšati, da je kolektiv postajal vedno bolj enoten in danes z vedrino gleda v jutrišnji dan. Medtem ko so 1955. leta izdelali komaj 15.850 hI piva, je lani pro- izvodnja narasla že na 60.920 hI ali kar za 384 %, letos pa predvide- vajo, da bodo izdelali do konca leta 65.000 h! piva. Kolektiv laških pivovarjev je ob tej priliki slavi' še eno pomembno zmago. Po štirimesečnem poskus- nem obratovanju so v soboto spu- stili v pogon novo, moderno polnil- nico steklenic. To je pomembna pri- dobitev, saj trg zahteva iz dneva v dan vedno več piva v steklenicah. Medtem ko so s staro polnilnico napolnili v eni uri komaj 1200 stek- lenic, jih sedaj napolnijo 8000. V laški pivovarni pa bi radi še zgradili lastno sladarnc, saj so za- radi slada odvisni od ostalih pivo- varn, ki ga izdelujejo. V zadnjih letih pa so slad morali celo uva- žati, ker ga je primanjkovalo na do- mačem trgu. Razen tega bi morali povečati tudi varilnico in kleti. Z rekonstrukcijo, ki bi jih veljala 277 milijonov din. bi povečali proizvod- njo še za 40.000 hI piva. Uspehi, ki so jih v zadnjih letih dosegli v proizvodnji ter tudi na področju družbenega standarda, saj so zgradili že nekaj, stanovanj in uredili menzo, kjer se dnevno hrani 70 ljudi, kažejo, da bodo v laški pi- vovarni postopoma in skladno z razpoložljivimi sred-tvi uresničili program rekonstrukcije, k" ga je sprejel delavski svet. -ma- Črne gradnje in se kaj Ob koncu preteklega tedna je za- sedal svet za gradnje in komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora j Celje. Spričo pomembnosti te seje j je zasedanje vodil predsednik občine i Franc Rupret. Razpravljali so o' predlogu perspektivnega plana za obdobje od leta 1961 do leta 1965, zraven pa še nekatere interesantne probleme. Med najaktualnejše vse- kakor sodi vprašanje divjih gradenj, o katerih je pred časom že razprav- ljal občinski ljudski odbor. Gradnje stanovanjskih hiš v Ce- lju segajo v mestno ožje območje, razširjajo,pa se tudi po okolici. Isto- časno pa zavzemajo vse večji obseg. Tako je sedaj registriranih kot »črne gradnje« 65 stanovanjskih hiš, 27 stanovanjskih barak, 4 lesene ba- rake, ki služijo za stanovanja, 8 go- spodarskih poslopij, 6 drvarnic, 2 garaži in 18 prizidkov k že zgra- jenim hišam, ki so imele ustrezna gradbena dovoljenja, vendar ne za prizidek. Člani s.veta za gradbene in komu- nalne zadeve so imenovali dve ko- misiji, ki bosta natanko proučili te probleme. In sicer tehnično in so- cialno. Tehnična komisija bo pre- gledala vse stavbe, ki so zgrajene brez ustreznega dovoljenja in na podlagi natankega pregleda predla- gala ali naj poslopje ostane ali se poruši le deloma ali pa celo vsa stavba. Druga, socialna komisija bo sode- lovala s tehnično, vendar bo njena naloga precej odgovornejša. Pre- gledati bo morala, kako živijo ljud- je v teh zasilnih bivališčih, ugoto- viti možnosti, da jim preskrbijo no- va stanovanja in predlagati ustrez- ne ukrepe, ki bodo seveda za vsak posamezen primer različni. Zanimiva je tudi druga analiza črnih gradenj v Celju. Ta nam po- kaže, da so brez gradbenega do- voljenja gradili stavbe: 94 delavcev, 15 uslužbencev, 11 upokojencev, 5 kmetov in 5 samostojnih obrtnikov. Kaže torej, da se k črnim gradnjam najbolj nagibajo delavci, preseneča pa tudi številka 11 upokojencev. Svet je to zadevo temeljito pro- učil in sodijo, da bo vsekakor v Celju potrebno, če ne zaradi druge- ga iz higienskih razlogov, podreti nekaj stavbv To najprej velja za na- selje »Abešinija«, kjer bodo morali podreti večino divje zgrajenih stavb. Nekaj stavb pa bo potrebno podreti tudi v Zavodni in v Lokrovcu. Zanimivo bo, kakšno stališče bo do teh problemov zavzel občinski ljudski odbor. O razpravi v zvezi s tem problemom na zasedanju obeh zborov občinskega ljudskega odbora bomo poročali v naslednji številki. Stroji| ki režejo prste Prst, dva, tri, celo roko mu je odrezalo. Iz dneva v dan iz me- seca v mesec ista pesem. Neka- teri ljudje delajo pri strojih tako, kakor da bi imeli rezervne prste. Letošnja polletna bilanca o po- škodbah pri delu nam je ponovno s celo roko, ne le s prstom po^ka- zala resen problem premajhne za- ščite rok zaposlenih delavcev. Med lesnoobdelovalnimi stroji je najbolj v uporabi krožna žaga. Za ta in podobne stroje kakor tudi za varno delo na njih so po-, sebni predpisi — seveda predpisi, ki bi jih moral upoštevati tisti, k: take stroje izdeluje, pa tisti, ki je odgovoren za to délo in de- lavec, ki uporablja tak stroj. Kljub temu, da je bilo o tem že veliko govorjenega in napisa- nega, so pri nas še vedno podje- tja, ki take pomanjkljivo zaščite- ne stroje izdelujejo, kjer odgovor- ni inženirji in tehniki ne poznajo ali nočejo vedeti za predpise o varnem delu. Se vedno so.podje- tja — nakiipovalci, ki verjetno niso veliko slišali o tem, da so oni odgovorni za to, da bo nabavljeni stroj tak, da bodo ljudje, ki delajo pri njem tudi varni pred ipoškod- bami. Poseben problem pri tem je vzgoja ljudi, ki so zadolženi za to delo. Ni vsak za vsako delo, še po- sebno ne, če nima potrebnega znanja in prakse in če nad izvr- ševanjem dela ni potrebnega nad- zorstva. • K. Ničemur ni namenjen (Posebno brezžično poročilo) Logarska dolina. Planinski dom Planinskega dritstua Celje. Nedelja, 28. avgusta med tretjo in četrto uro po- poldne. Sem, v Planinski dom je danes po čudnem naključ- ju zašla mala skupina ljudi iz Celja. Sedla je v eno iz- med štirih sob za neko mizo in ko je že sedela, je opazila, da so na sosednjih mizah stoli in da natakar posprav- lja oziroma pometa. Skupina je debelo gledala, nato pa so ji povedali, da je podoben položaj tudi v sosednjih so- bah. Natakar jeva metla je vse bolj lezla proti mizi, za ka- tero so sedeli ljudje. Nekdo je vprašal natakarja, če je pri njih nemara v navadi, da pometajo takrat, kadar ima- jo goste. Prišla je natakari- ca in ko so ji razložili, da bi lahko pometu in pospravili najprej eno sobo, kamor bi se ti preselili, jih je ta za- čudeno pogledala ter rekla: »Ta stvar ni tako enostav- na.« Natakar je »pripometel« do mize. Gostje se niso hoteli dvigniti, marveč so razširili noge, da njegova metla ne bi mogla pod mizo. Tedaj pa je metla pričela suvati vanje (namreč v njihove noge), prah se je dvigal in sedal na jedačo in pijačo. Nataka- rica je še pojasnila, da mora biti do šestih vse pospravlje- no, kajti takrat pridejo nji- hovi stalni gostje na večer- jo. Ko je neki nestalni gost vprašal, če je Planinski dom namenjen predvsem stalnim gostom, je ta odvrnila: »Ni- čemur ni namenjen.« Gostje so se seveda smeja- li, kajti pometalna akcija in sploh vse je bilo zares smeš- no. Ko ro pospravili to, kar je bilo na mizi — ob vzpod- bujanju metle — so se dvig- nili (nakar je natakarjeva metla hlastno planila pod mizo) ter zaželeli Planinske- mu domu čim več stalnih go- stov. CiTAJTE CELJSKi TEDNIK IZ URBANISTIČNEGA NACRTA MESTA CELJA Celje - danes, jutil UREDITEV PROMETA Celje leži na sečišču najvažnej- ših prometnih poti, prav tam, kjer Prehaja Savinjska dolina le še v ozko sotesko. Tu se križa cesta Ljubljana—Maribor s cesto Ma- ribor—Zidani most in s cesto Ro- gaška Slatina, lod južne železnice "Trst—Dunaj pa se odcepi proga proti Velenju in Dravogradu ter blizu Celja tudi proti Rogaški Slatini. Železniški promet Da je bilo važno vzpostaviti zve- 2o z morjem in z južnim Balkan- skim polotokom nam potrjuje to, ?a je železnica stekla skozi Celje zelo kmalu, komaj 21 let po tem, ko je bila zgrajena prva že- ^^znica v Angliji. Do danes je j^elje in njegova neposredna oko- lica zabeležila* tolikšen razmah v Industriji, da tudi sedanja zmog- ljivost celjskega železniškega vo- zača ne ustreza več. Povečanje ^ozlišča pa nam poleg tega nare- *^Je txidi vednio večji tranzitni promet, silen razvoj velenjskega rudnika in tovorni promet, ki je odraz vedno večje proizvodnje in- dustrije. — Tovorni promet še vedno stalno narašča, potniški pa bo bržkone počasi stagniral. Celje ima izmed slovenskih krajev še največ tudi osebnega prometa, kljub temu, da so avtobusne zve- ze elastične in da je vožnja z vla- kom tudi dražja. Urbanistični načrt je vse nave- deno upošteval in predvidel na- slednje elemente za ureditev že- lezniškega prometa: izgradnjo ranžirnega in loco tovornega ko- lodvora s potrebnimi skladišči in novimi kurilniškimi napravami, izpeljavo prog skozi mesto tako, da te ne bodo ovirale niti raz- voja mesta, niti prometa v mestu. Na osnovi teh elementov je urba- nistični načrt predvidel lokacijo za novi ranžimi kolodvor vzhod- no od Cinkarne, od železniškega mostu čez Voglajno do zavoja proge proti Teharjem. Savinjska železnica predstavlja na sedanjem mestu oviro, saj križa ceste. Po urbanističnem načrtu pa naj bi bila trasa na južnem bregu Sa- vinje, kar bi sicer zahtevalo dva mosta in krajši timel pod Mi- klavžkim hribom, vendar pa bi proga tako ne ovirala cestnega prometa, ker bi imela od druge- ga mostu na Bregu do potniške- ga kolodvora manjši vzpon. .— Sedanja lokacija potniškega ko- lodvora ne ustreza, ker ne omo- goča spel j ave magistrale sever- jug, poleg tega pa nima avto- busna postaja dovolj velikega prostora za promet, ki jo dnevno obremenjuje. Osebni kolodvor naj bi bil zato ipo novem načrtu pre- maknjen proti severu k ovinku sedanje proge proti regulirani Voglajni. Načrt predvideva novo železniško postajo v loku z ra- dijem 1 km. Takšen način posta- vitve naj služi preurejenemu že- lezniškemu prometu, ko bodo skozi Celje mnogo pogosteje vo- zili kratki vlaki, ki bodo vozili tudi točno po določenem voznem redu. Ta lokacija pa bi ustreza- la tudi zaradi tega, ker bi bil ko- lodvor tako v neposredni bližini porajajočega se novega kulturne- ga in poslovnega centra mesta, obenem pa je v neposredni bli- žini industrijske cone in stano- vanjskih sosesk. Ta lokacija že- lezniške postaje pa ustreza tudi s tega stališča, da bi se z regio- nalno ureditvijo proporcionirala naseljenoist tudi v bližnjih krajih, kar bo povečalo dnevni dotok prebivalstva iz teh krajev, lega kolodvora pa jim bo približala poslovno, kulturno in industrij- sko cono mesta. Cestna mreža V Celju se križajo ceste Ma- ribor—Zidani most in Ljubljana —Rogaška Slatina malone v ob- liki križa s kraki sever — jug, vzhod — zahod. Prehod na te smeri pa je danes speljan malo- ne skozi center mesta in je to zelo neprimerno. Te prehode je treba urediti in tako omogočiti biolj varen in hitrejši dohod v mesto, do industrijskega centra in industrijskih naprav. Pri tem pa morajo vpadnice omogočati čim hitrejši in neoviran prehod v mesto, in ne smejo križati ome- njenih magistral. Sedanja cestna mreža je ,podana z zgodovinskim razvojem Celja, ko se vse vpad- nice koncentrirajo v starem mest- nem jedru. Sedanje vpadnice za- htevam po varnem in hitrem prometu ne ustrezajo več, ker imajo zaradi goste zazidave in ozkih grl mnogo ovir. Poleg tega po teh vpadnicah skoraj ne риз- teka tranzitni promet, ampak ima večina vsega prometa po vpadni- cah cilj in izhodišče v mestu. Mreža magistral bo zaradi vse- ga tega tekla po štirih glavnih smereh takole: magistrala vzhod- zahod naj teče po trasi sedanje Savinjske železnice od Levca do gabrske vojašnice in dalje po Le- skoškovi ulici. Magistrala sever- jug pa se pri isti vojašnici umak- ne proti vzhodu mimo bodoče že- lezniške postaje na savinjski most. Križišče obeh magistral je na naravnost idealnem prostoru v neposredni bližini industrijske cone, poslovnega in kulturnega centra in nedaleč od predvidene železaiiške postaje. Po vpadnicah, torej po Ljubljanski, Kersnikovi, Mariborski, po cesti na Polule in po Leskoškovi ulici naj bi vozila mestna prometna sredstva. Za oskrbovanje sosesk pa naj bi slu- žile tako imenovane servisne ce- ste. Vzporedne ceste naj bi bile speljane po obstoječih podežel- skih cestah in bi služile mešane- mu prometu. Kolesarske steze in steze za mopediste sledijo vpad- nicam, jih križajo v podvozih in povezujejo stanovanjske soseske z industrijsko cono in mestnim jedrom. Za neoviran promet pred- videva urbanistični načrt nujno ureditev pešpoti skozi mirne pre- dele sosesk do preskrbovalnih centrov, avtobusnih postaj, šol in podobnih objektov. Povezavo med štirimi stanovanjskimi kraki naj vzdržuje preurejena Dečkova ce- sta. Avtobusna postaja Pomen avtobusnega prometa je v zadnjih letih tako porasel, da je postajališču namenil urbani- stični načrt prioritetni položaj. Ta naj bi omogočal neoviran in hiter prestop na vlak. Lokacija za novo postajo je nasproti nove železniške postaje in ustreza. Ob tej postaji naj bi bil po urbani- stičnem načrtu tudi večji parkir- ni prostor. Letalski promet V skladu z razvojem-moramo predvidevati tudi razmah letal- skega prometa, posebej potniške- ga. Lokacija sedanjega letališča ustresa, steza pa naj bi po načrtu imela smer zahod-severozahod. Dolžina steze naj bi bila 1700 m, kar bi ustrezalo manjšim potni- ákim letalom. Odgovor na vprašanje: lai ie z oddelkom ESS v Veleni u Svet za šolstvo pri OLO Celje je na svoji redni seji, V\. je bila dne 3. sept. 1960, obravnaval predlog Ekonomske šole v Celju za ustano- vitev posebnega oddelka Ekonomske šole za odrasle v Velenju. Z usta- novitvijo tega oddelka se je stri- njal tudi šolski odbor Ekonomske šole v Celju, pridržal pa si je pra- vico, da skupno z ravnateljstvom šole in profesorskim zborom sood- loča pri imenovanju predavatelj- skega kadra na novo ustanovlje- nem oddelku. Svet za šolstvo se je z navede- nim predlogom strinjal pod pogo- jem, da je treba predhodno urediti vprašanje predavateljev, organiza- cije pouka, povezavo oddelka z ma- tično šolo in zagotoviti vsa potreb- na finančna sredstva za nemoten potek dela. Ko je nekaj dni za tem zastop- nik Delavske univerze iz Velenja na Odseku za šolstvo OLO Celje podrobneje obrazložil možnosti za ustanovitev tega oddelka in zago- tovil, da bodo poučevali na oddel- ku strokovno usposobljeni predava- telji, je dobil naročilo, da lahko z rednim delom na oddelku takoj prič- nejo, status oddelka in način pove- zave oddelka z matično šolo pa bo Svet za šolstvo uredil v najkrajšem času. Svet za šolstvo je to uredil o tem obvestil predstavnike občine Šoštanj in smatral, da je zadeva z ustanovitvijo oddelka tudi urejena Da bi se ustvarila potrebna po- vezava med matčno šolo in oddel- kom v Velenju, je bil sklican ožji posvet med prizadetimi, na kate- rem je bil določen datum pričetka pouka in so bila urejena tudi ostala organizacijska vprašanja. Svet za šolstvo vsestransko pod- pira iniciativo za organizacijo raz- nih oblik izobraževanja odraslih, vendar pa mora imeti jamstvo, da bo izobraževalno delo v oddelkih za odrasle res kvalitetno in smotrno. Svet za šolstvo OLO Celje V ZVEZI S TEM ČLANKOM OD- GOVARJA POMOČNIK DIREK- TORJA EKONOMSKE SREDNJE SOLE V CELJU Ekonomska šola v Celju in njeni problemi Kapacitete Ekonomske šole v Celju ne ustrezajo več potrebam celjskega gospodarskega področja, ker potrebe po srednjih gospodar- skih kadrih naraščajo mnogo hi- treje, kot pa se veča število naših absolventov. Šola je pretesna, učilnic premalo, kabinetov ni in zadnji dve leti moremo spreje- mati v glavnem le odlične in prav dobre dijake, najmanj za dva, ce- lo za tri -oddelke pa jih šola letno odkloni. Ka'kšne so potrebe v go- spodarstvu, živo občutimo zadnji mesec pred zaključkom šolskega leta, ko se uprava šole spremeni skoraj v posredovalnico iza delo, ko moramo na desetine vprašanj po absolventih dati le negativni odgovor. Neštetim razočaranim staršem, ki ne morejo vpisati otrok v šolo, neljubim prizorom, ki se v zvezii s tem dogajajo ob vpisiu in potrebi našega gospodar- stva po kadru, bo v neki meri za- doščeno, če bo uspelo v prihodnjih dveh letih povečati obstoječi ob- jekt s prizi'dkiom, ki bi povečal prostorninski fond šole za ca. 50 %. Lokacija za prizidek je odo- brena, projekti so v izdelavi in če bo dkrajni ljudski odbor z istim razumevanjem kot doslej zagotovil nadaljnja potrebna sred- stva, bo položaj šole v letu 1962 v glavnem rešen. Lokacija same šele res ni najboljša, ker je v iz- redno hrupnem okolju, je pa ta oblika rešitve s prizidkom še naj- hitreje izvedljiva in še najbolj eko- nomična spričo relativnih skrom- nih sredstev, s katerimi razpolaga ¡ Okraj za negospodarske investi- '< cije. ' Vzporedno s povečanjem števila ' učilnic se bo moral nujno poveča- ti tudi profesors-kii zbor, ki je že ! za današnje prilike premaloštevi- len. Kljub prizadevanju ne more- ' m-o rešiti zadovoljive zasedbe po ekonomistih, ki jih je v celjsikem - okraj'u na splošno dosti premalo. Sala posebej pa znanje ni stimu- lativna, ker so prevedite razlike med osebnim dohodkom tistih ekonomistov, ki so v gospodarstvu " in teh, ki še vztrajajo v prosveti. Specialnostni dodatek za ekono- miste in pravnike na šoli, ki se bo na osnovi republiške uredbe in s:klepa okrajnega ljudskega odbora izplačeval od 1. septembra t. 1. dalje bo, kot upamo, položaj vsaj delno ipopravil. Profesorji na šoli so angažirani do maksimuma, posebno, ker poleg rednih oddel- kov poučujejo še v popoldanskem času v oddelkih za odrasle v Celju in Žalcu. Ker je ravno na področju iz- obraževanja odraslih prišlo do ido- ločenega nesporazuma pri usta- navljanju oddelka za odrasle v Velenju, bo primerno in po>treb- no, da povemo svoje mi:sli o -orga- nizaciji teh oddelkov ¿aven sede- ža matične šole. Ugotavljamo, da so interesi za šolanje odraslih relativno večji v nekaterih krajih iizven Celja, kot v Celju samem, za kar imajo za- sluge nekatere aktivne -delavslke univerze in posamezna podjetja, ter ustanove, ki nagovarjajo svo- je zaposlene, da se odločijo za nadaljnje šolanje. Pri šolanju od- raslih se prepletata dva elemen- ta: družbeni, -ki hoče dvigniti s to obli'ko izobraževanja splošni nivo znanja svojih državljanov, in in- teres posameznika, da ibodisi opra- viči delovno mesto, ki ga zaseda, ali pa da pride s širšim znanjem na boljše delovno mesto. Ker je šolanje odraslih ne samo korist- no, amipak za hitro gospodarsko rast države potrebno, j-e gotovo dolžnost prosvetnih organov in kortkretno šole, da akcijo izobra- ževanja odrasilih podpira v .okviru svojiih možnosti. Oddelki za od- rasle so lahko a'li na matični šoli, ali pa v večjih središoih, če so za to dani vsi potrebni pogoji. Ma- terialni pogoji so: učilnice, učni pripomočki in finančna sredstva. To doslej ni delalo posebnih ovir, pač pa je vprašanje učnega kadra tisti osrednji problem, ki je za- drževali tudi ustanovitev velenj- skega oddelka. Položaj na matič- ni šoli je danes tak, da ni mogo- če pošiljati kot predavatelja v Velenje niti enega stalnih članov profesorskega zbora. V Žalcu, kjer delujeta dva oddelka za odra»le, si pomagamo tako, da učd 60 % naših stalnih učnih moči iz Celja, 40 % pa je strokovnjakov iz pod- jetij oziroma ustanov. Takšna za- sedba še vedno jamči matični šoli absolutno kontrolo nad poučeva- njem in kriteriji pri izpitih. Ve- lenjsiki od'ddelek pa bodo morali 100 % zasesti le z domačimi moč- mi bodisi iz proizvodnje ali usta- nov. Zato mislim, da je povsem logično in pravilno, da šola raz- misili o tem, kako bi v tem pri- meru zagotovila enakovrednost poučevanja in kriterijev. Naša šola se nikoli ni načelno protivila ustanovitvi rednega oddelka za odrasle v Velenju, nasprotno, šol- ski odbor je razpravljal o vpraša- nju dn je s svojim dopisom od 3. avgusta t. 1. obvestil Svet za šol- stvo pri OLO Celje in Upravo de- lavske univerze v Velenju, da odobri ustanovitev oddelka, toda s pridržkom, da o usposobljenosti tamkajšnjih predavateljev odloča matična šola. Da bi se oddelek pravilno vra- ščal, sm-o razmišljali in se dogo- varjali o naslednjih variantah: Velenjčani naj bi poučevali, izpi- te pa naj bi kandidati opravljali na matični šoli, oziroma, da bi jim olajšali, naj bi komisija ma- tične šole šla v času izpitov v Ve- lenje. Cim bi se prepričali prdko te in še drugih oblik sodelovanja o kvalitetnem delu in uravnanLh kriiterijiih, bo posameznemu pre- davatelju matična šola rada pri- znala status honorarnega preda- vatelja z vsemi pravicami in dol- , žnostmii rednega člana zbora. Tu gre za regularni oddelek celjske Ekonomske šole in ne za nek im- provizirani tečaj! Menim, da je to stališče pravilno in je v popolnem soglasju s smotri, ki jiih v šolstvu zasledujemo. Tako misli tudi Svet za šolstvo pri OLO Celje. Kakšno uälugo bi napravili na- šemu gospodarstvu, če bi površno obravnavali te probleme? Raz- stlali bi po celjskem okraju po- trdila o znanju, ki ga ni ali pa je zelo pomanjkljivo. Ali ne bi s tem razvrednotili tudi vsa tista res- nično zaslužena dokazila o zna- nju, ki jih je naša šola izdala že mnogim? Vsaka šola, naj bo to ekonom- ska ali ne, v Celju ali drugod, no- si pred družbo zlasti danes — v času pomem'bnih premikov v šol- stvu — veliko odgovornost, da si- cer iz vsemi možnostmi prisluhne družbenim potrebam, istočasno pa se mora zavedati dolžnosti, da kvaJiLteto znanja ne le ohranja, temveč tudi poglablja. Šola more imeti le toliko oddelkov, kolikor jih obvlada. Ce so pa njene kapacitete premajhne, pa je na- loga družbe, da jih sorazmerno realnim potrebam poveča. V Velenju se bo oddelek odpHl v smislu prej navedenih pogojev okoli 15. oktobra. Profesorski zbor matične šole se bo potrudil poma- gati, kolikor bo le možno pri se- danjem položaju, Predavateljske- mu kadru v Velenju pa priporo- čamo, da prime za delo z naj- večjo resnostjo. Ker je to prvi primer, da na nekem našem red- nem oddelku poučujejo sami ek- sternisbi, -bo 'to preizkušnja ¡za oba partnerja in ob dobri volji obeh, uspeh gotovo ne bo izostal. Prof. Milena V. Stifter Spodbudna konferenca Svoboda v Velenju je imela te dni letno konferenco, povezano z jubi- lejem desete obletnice društva. Po skrbno pripravljenem kultur- nem programu, na katerem so so- delovali moški in ženski pevski zbor, rudarska godba na pihala ter za- bavni orkester, so prebrali svoja po- ročila predsednik, tajnik in blagaj- nik društva. Poročila so pokazala delo v preteklem obdobju in vlogo, ki jo je Svoboda imela na kulturno- prosvetnem polju v novem Velenju. Pokazala pa so tudi, posebno di- skusija o poročilih, pomanjkljivosti v dosedanjem delu. Propaganda za razne prireditve je bila pomanjkljiva in zato je bil obisk sorazmerno majhen. Svoboda se je prav tako borila, da bi se otresla ozkosti in da bi pritegnila v svoje delo čim več prebivalstva, posebno mladine. Tovariši iz dramske sekcije so bili mišljenja, da nimajo dovolj kon- takta s publiko. Zaradi tega so skle- nili, da bodo uvedli po predstavah »razgovor s publiko«, ki naj bi omo- gočil konstruktivno kritiko. Pevski zbori so pokazali mnogo volje in dosegli lepe rezultate v svojem delu kljub temu, da so bili" zaposleni z raznimi proslavami. Najmlajša je po svojem sestavu godba na pihala, ki ima vsega 10 starejših godbenikov, kateri požrtvo- valno prenašajo svoje znanje na mladino. Oddelek občinske glasbene šole v Velenju dela mimo Svobode, kar po- sebno otežkoča razvoj zabavnega orkestra, ki je lansko leto začel z delom. Glasbena šola se namreč drži samo klasičnih instrumentov. Lutkovna sekcija ima lepe prosto- re za svoje gledališče v zgradbi De- lavske univerze. Plodno delo v lan- skem letu obljublja uspehe tudi v bodoči sezoni. Na konferenci je bilo govora o oživitvi sekcij, ki letos niso več de- lale, vendar je med prebivalstvom zanimanje za te sekcije: tamburaška, baletna in folklorna. Posebno pohvalo je dobil literarni krožek, ki je v rudarskem klubu pri- redil nekaj literarnih večerov, na katerih so sodelovali v glavnem do- mači mladi literati. Ta krožek je pri- redil tudi literarni večer, na katerem so brali svoja dela tudi pisatelji France Bevk in Miško Kranjec. Zanimanje za likovno umetnost je še vedno v povojih. Razstava ma- riborskih umetnikov in domačega akademskega slikarja Zavolovška je bila slabo obiskana. Na tem polju bo potrebno še potrpežljivo delo. Predavanja o umetnosti so se lant že obnesla in jih bodo prirejali tudi letos. Klubsko življenje ima v Velenju vse materialne pogoje, vendar še ni šlo dovolj v širino. Razvijanje te oblike dela Svobode bo ena od glav- nih nalog v bodoči sezoni. Lani so se v klubskih prostorih zbirali člani šahovske sekcije, člani literarnega krožka in tam so priredili tudi raz- stavo. Vendar bo treba v klubu po- leg televizije, ki danes v glavnem priteguje publiko, najti še nove ob- like dela. Na letni konferenci je bilo še pre- malo govora o oživljanju družabne- ga življenja novega Velenja. Mladi- na je le delno vključena v delo Svo- bode in bo prav tu morala biti Svo- boda bolj elastična kot v preteklosti. Treba bo razmišljati o plesnih sek- cijah in zabavnih večerih. Velenjska Svoboda bo 29. no- vembra dobila nov kulturni dom. Ta bo omogočil tudi gostovanja večjih dramskih ansamblov, ne samo iz Celja, ampak tudi iz Ljubljane in Maribora. Zato pa bo DPD Svobo- da morala še bolj gledati na kvali- teto svojega dela. 2e sedaj vidimo, da so ob gostovanjih celjskega gle- dališča dvorane vedno polne, med- tem ko ob domačih prireditvah to ni slučaj. V. V. Centri za strokovno izobraževanje Pred dnevi je bil posvet ravna- teljev strokovnih šol celjskega okra- ja, ki ga je sklical Zavod za pro- svetno pedagoško službo. Glavni predmet razprave je veljal uresniče- vanju resolucije Zvezne ljudske skupščine o strokovnem izobraže- vanju. Na posvetu so ugotovili, da imamo na območju celjskega okraja že precejšnje število dobro organi- ziranih strokovnih šol, ki bodo lah-¡ ko v najkrajšem času prevzele ^ funkcije in naloge tako imenovanih- šolskih centrov za strokovno izobra- ževanje za posamezne gospodarske panoge. Naziv šolski center bo lah- ko dobila tista ustanova, ki bo skr- bela tako za strokovno izobraževa- nje mladine, kot tudi odraslih in kjer bo pouk organiziran vsaj v dveh stopnjah, na primer za kvalifi- cirane in visokokvalificirane delav- ce. Tak šolski center bo imel pra- vico javnosti ter bo izdajal diplome o tako imenovani družbeni verifi- kaciji strokovnega znanja, dočim bodo podjetja predvsem usposablja- la svoje delavce za posamezna de- lovna mesta v samem podjetju. Med strokovnimi šolami, ki bodo že v letošnjem šolskem letu prilago- dile svoje delo potrebam centra, lah- ko naštejemo vajensko šolo Borisa Kidriča v Celju. Industrijsko meta- lurško šolo v Storah, Rudarsko šolo v Velenju, Kmetijsko šolo v Šent- jurju itd., dočim je to na celjski Trgovski šoli že od lanskega leta urejeno, ker je poleg šole* za kvali- ficirane delavce v trgovini že delala tudi poslovodska šola. Za industrij- ske šole se predvideva dvostopenj- sko izobraževanje v tej smeri, da bi absolvent oddelka za kvalificirane delavce nadaljeval študij v tretjem letniku srednje tehniške šole. Tako ureditev zlasti priporočajo za Indu- strijsko kovinarsko šolo v Celju. Za izvršitev vseh nalog, ki čakajo nove šolske centre za strokovno iz- obraževanje, pa bo potrebna vsa po- moč gospodarstva in družbenih or- ganov, zlasti za redni in strokovno usposobljeni predavateljski kader. Pomembnost izobraževanja v naših strokovnih šolah naj podčrta med ostalimi tudi podatek, da je v šol- skem letu 1960/61 vpisanih v teh šolah nad tri tisoč rednih učencev. Prijateljstvo se poglablja v s\úaau z nadaljnjo krepitvijo sodelovanja prijatelj^ skih mest Celja in Kalisza se je te dni mudila pri naj skupina kaliških arheologov. Obiskali so celjski muzej in razna izkopavanja ter kulturne spomenike v Celj^ in okolici. Ob tej priliki so se dogovorili o konkretnUi oblikah tesnejšega sodelovanja na področju arheologi, je in o izmenjavi izkušenj, kakor tudi o medsebojni zamenjavi znanstvenih izsledkov. Vodja te tričlanske skupine iz bratske Poljske je napisal za naš list pru spevek, ki ga objavljamo. Da sta Kalisz in Celje navezala prijateljske stike, ni naključje. Zgo- dovina obeh mest odraža važnejše dogodke iz jugoslovanske in poljske preteklosti, iz katere izrazito izstopa ena najznačilnejših potez vseh slo- vanskih narodov: ljubezen do svo- bode in pripravljenost braniti jo tu- di za ceno največjih žrtev. Obisk tričlanske skupine kaliških arheologov odpira etapo delovnih stikov med prijateljskimi mesti. Ka- lisz in Celje sta ponosna na svojo preteklost in s pieteto čuvata spo- menike svoje kulture. V rimski do- bi, ko je bila Celeia važno središče gospodarskega in političnega živ- ljenja, še Kalisz ni bilo mesto v današnjem pomenu besede. Naša Kalisia, ki jo v polovici II. stol. naše ere omenja Ptolomej, se nanaša, ka- kor potrjujejo arheološka in jeziko- slovna raziskovanja — na skupino slovanskih naselij — vasi, položenih nad reko Prosno v obsegu današnje- ga Kalisza in okolice. Kalisia — ta pra Kalisz je bil podobno kakor Ce- leia važno gospodarsko močno raz- vito naselje, kar najlepše dokazuje navedba, ki jo je zapisal Ptolomej. Nobeno drugo poljsko mesto se ne more postaviti s tako nespornim rojstnim podatkom, segajočim v ča- se rimskega imperija. Ime Kalisia, ki izhaja iz nekdanjega izraza za močvirje — kal, prepričljivo doka- zuje neprekinjeno stalnost slovan- ske naseljenosti na poljskih tleh. V davnih časih »Kalisia«, v srednjem veku piastovski »Castrum Calls« in sedanji Kalisz (Kališ), to so neovrg- Ijivi dokazi, da je to blizu 2000 let staro poljsko mesto naseljeval slo- vanski živelj, s svojim vztrajnim delom postavljajoč temelje njegovi kulturi. Pomanjkanje rimskih spomenikov v Kaliszu, s kakršnimi se ponaša Celje, je seveda razumljivo. Do od. daljene slovanske dežele so prodi- rale edinole odprave trgovcev, ki so v zameno za baltiški jantar, kože. krzno, poljske in gozdne pridelke prinašali srebrne novce in lepe izl delke iz srebra ali iz stekla. »Jan- tarjeva« trgovska pot, vodeča čez Kalisio — Kalisz, je posebno močno povezala to področje Poljske z rim- skim imperijem in njegovo kulturo. Prav oddaljena rimska doba odpira možnosti plodnega sodelovanja ar- heologov Kalisza in Celja, ker nam prepušča skupen cilj: skrb za spo- menike preteklosti in razvijanje ple- menite zgodovinske vede. To sode- lovanje obsega tudi skupna razisko- vanja slovanske kulture, metodiko dela na terenu in probleme konzer- vacije spomenikov. Kalisz in Celje pa nista poveza- na samo s tradicijami iz rimske do- be. Obe mesti sta doprinesli težke žrtve v času vojne in okupacije, kar pa ni moglo zlomiti odpdra naših ljudi in jih omajati v borbi za svo- bodo in za pravico, do razvijanja svoje lastne kulture. Vsem prijateljem Poljske in Ka- lisza s predsednikom okraja Jer- manom na čelu, kakor tudi sodelav- cem celjskega muzeja in vsem pre- bivalcem prijateljskega mesta Celja naj mi bo v tej skromni obliki do- voljeno izraziti globoko zahvalo, da nam je bilo omogočeno spoznati le- pote Jugoslavije in se seznaniti z vašimi problemi in izkušnjami v bor- bi za lepše življenje. Potrudili se bomo, da bo naše sodelovanje pri- spevalo svoj delež veliki stvari do- brega medsebojnega poznanstva in krepitvi prisrčnega prijateljstva. Krzysztof Dabrowski vodja Arheološke postaje v Kaliszu Pogled na Kalisz Delavski oder pred novimi nalogami Celjski Delavski oder je v torek, 4. oktobra, polagal svoj obračun na občnem zboru. Zbralo se je mnogo članov, zlasti razveseljiva pa je bi- la udeležba mladine. Ugotovili so, da je bila lanska sezona uspešna tako po številu predstav, kot po nji- hovi kvaliteti. To je potrdila ude- ležba, še bolj pa uspeh na dram- skih revijah in festivalih v Storah, Dobrni in Kopru. V bodoči sezoni namerava De- lavski oder pritegniti k sodelova- nju amaterje, ki so že pred leti so- delovali, zdaj pa niso nikjer vklju- čeni. Na ta način bi se precej po- večal igralski zbor, s tem pa tudi kvaliteta predstav. Poživiti name- ravajo tudi delo mladinske sekcije in delo dramske sekcije v Cinkarni. Iz razprave na občnem zboru je bilo še razvidno, da je celjski Delavski oder stopil na novo pot, ki bo, vsaj upamo tako, spet postavila ta kolek- tiv na mesto, ki mu gre. -č -r TRGOVSKO PODJETJE »AGROPROMET« CELJE Bežigrajska cesta 13 sprejme v službo FINANČNEGA KNJIGOVODJO z ustrezno šolsko izobrazbo in po možnosti s prakso. Plača po tarifnem pravilniku oziroma po učinku. Službo lahko nastopi takoj! Interesenti naj vložijo pismene prošnje, ali pa se osebno zglase pri upravi podjetja! S KNJIŽNIH POLIC STUDIJSKE KNJIŽNICE Colaković R.: Boj Komunistične partij« Jugoslavije za rešitev nacionalneg* vprašanja. Ljubljana 1959. S. 19989. Fiai^ngo A.: Kosmopolitizam i proleter ski internacionalizam. Sarajevo 195>' S. 19990. Lefebvre H.: Lenjinova misao. Beograi 1959. S. 19993. Melik A.: Slovensko Primorje. Ljubljen« 1960. S. II ?l/6. Moser H. J.: Musikgeschichte in hundeH Lebensbildern. 2. AufL Stuttgart 1959- S. 19822. Nerazvite dežele. Ljubljana 1959. S. 1991«- Plato: Država. Beograd 195?. S. 199?^- Plato: Zakoni. Zagreb 1957. S. 19950. Roglić J.: Geografski elementi i faktori- Zagreb 1959. S. 19854. Rukavina Z.: Hirdoizolacije. Zagreb 199'- S. 19916. Stanovnik J.: Današnja ameriška stvef' nost. Ljubljana 1959. S. 19985. ^ Spinoza B. de: Etika. Beograd 1959. > 19986. Videm-Krško nekdaj in danes. Ljnblje»» 195Г. S. 19857. Wehlte K.: Ölmalerei. 7. Anfl. Revene- burg 1958. S. 19753. Windelband W.: Povijest filozofije. Zagreb 1956-1957. S. 19862. Engels F.: Nepoznata prepiska Engrf*' Lafargoe. Zagreb 1958. S. 19991. CELJSKI TEDNIK STEV. 40 — 7. oktobra 1960. Z OBISKA PRI NAŠIH KLIŠARJIH praksa, nmetDost in občutek Died pikicami PRED DNEVI JE KOLEKTIV »CELJSKEGA TISKA« SLA- VIL DESETO OBLETNICO SAMOUPRAVLJANJA. ZATO SMO TOKRAT OBISKALI DELAVCE V NAŠEM PODJETJU, IN SICER ONE, KI DODAJO SVOJ DELE2, DA IZIDE ČASOPIS V TAKI OBLIK'. KOT GA DOBITE VSAK TEDEN. Nanašanje barve Navadni ljudje smo že navajeni, da so v vsakem časopisu slike; ne- katerim je to še posebno všeč in si zato najraje kupujejo ilustrirane časopise. Malo bralcev pa ve, kaka je pot od fotografije do klišeja, se pravi do slike v časopisu ali v knji- gi. To delo v tiskarni opravijo v klišarni. Ko sem jih obiskal, so imeli v delu kar 79 klišejev. Ta številka po- ve, koliko je sodobni tiskarni po- trebna klišarna. Vedeti namreč mo- ramo, da ni dolgo tega, ko v Celju nismo imeli klišarne, temveč so za potrebe tiskarne naročevali klišeje v Ljubljani ali v drugih tiskarnah. Okoli 300 klišejev naredijo na me- sec in še precej barvnih zraven. Kako nastane slika v časopisu? V klišarno dobijo navadno foto- grafijo — osebe, pokrajine ali kar- teli. Najprej morajo vedeti za kaj io kliše porabljen in na kakem pa- pirju bo slika reproducirana. Po tem določijo gostoto rastrske mre- žice. O rastru, ki je za kliše zelo pomemben, bomo še govorili. Eno pa je potrebno že prej vedeti; čim Delo v jedkalnici večja je gostota rastrske mrežice, tem finejša je reprodukcija. Mno- gokrat se ljudje čudijo, zakaj so v enem časopisu slike boljše, v dru- gem pa slabše kakovosti in zakaj so v knjigah na sploh kvalitetnejše reprodukcije. To je posledica kako- vosti papirja, vam bo odgovoril že vajenec v klišarni. Sedaj pa še nekaj besed o ra- stru. Raster je dejansko v steklo vgravirana mrežica črnih in belih kvadratov, skozi katero padajo svet- lobni žarki, ki gredo skozi objektiv s slike, ki jo hočemo posneti na po- sebno stekleno ploščo. Ta je ob- čutljiva na svetlobo. Za vsako toč- kico rastra se naredi svetlobni sto- žec, ki je toliko močnejši, če je močnejša svetloba, ki pada nanj. Torej klišarji najprej skozi ra- strsko mrežico preslikajo potrebno fotografijo na stekleno ploščo. Ta novi posnetek, ki ni tako občutljiv na svetlobo, je že sestavljen iz temnejših in svetlejših točkic. Toda to je le videz. V resnici daje videz pikic velikost »rastrske« pike. Ce so te pikice tako široke, da se skoraj dotikajo, imamo občutek, kot da je ta del slike temen in obratno, če so ozke, dobimo vtis, da gre za belo ploskev. Toda to je le prvi del dela. V naslednji fazi v klišarni pripravijo cinkove plošče, ki jih prevlečejo z občutljivo plastjo. Potem položijo stekleno ploščo z »rastrskim po- snetkom« na cinkovo ploščo in oboje z močno obločno lučjo osvet- lijo. Tako prenesejo posnetek na cinkovo ploščo. Pri tem delu je v klišarni največji sovražnik prah, saj le majhna prašna pika povzro- či, da izpade s cinkove površine, oziroma prenesene slike okoli 50 do 60 majhnih pikic. Ta številka nam pove, za kako majhne pikice dejan- sko gre. Cinkovo ploščo potem s poseb- nimi kemikalijami razvjjejo. Pri tem ni potrebna temnica, saj gre za razmeroma zelo slabo občutljivo snov. Prenesena slika dobi tako temno barvo z vsemi vmesnimi to- ni. Kljub temu pa je vse delo do sem le predpriprava za izdelavo klišeja. Cinkovo ploščo je namreč treba ustrezno obdelati. Iz cinkove plošče bo nastal kliše, ki ga v ti- skarni vtisnejo v papir — mi pa po- tem vidimo le sliko. Boljšo ali slabšo! Ploščo najprej segrejejo do 250 stopinj Celzija, nato pa jo obdelu- jejo s solitrno kislino. Kaj z njo do- sežejo. Solitrna kislina uničuje in jedka cinkovo ploščo, vendar le tam. kjer ni zaščitena z rjavo prevleko, ki smo jo dobili, ko smo prenesli sliko na ploščo. Sedaj je postopek nekoliko drugačen. Tam, kjer je sli- ka temna, se pravi, kjer je rjava prevleka gosta, bodo izjedkani stož- ci širši, kjer pa je prevleka tanjša, kjer so pikice manjše, bo kislina naredila drobne ošpičene stožce. Nastala bo belina. Naloga jedkarja v klišarni je zelo odgovorna. Od njega se zahteva precizno delo — ustaviti mora postopek jedkanja te- daj, ko kliše vsebuje še vse vmesne tone — koničaste (belina) in od- rezane (črnina) stožce. Tako pripravljen kliše se odreže na potrebno velikost in pritrdi na ustrezno visoko leseno podlago. Kliše mora imeti namreč isto vi- šino kot črke, s katerimi se knjiga ali časopis tiskata. Reprodukcija Pri tiskanju opazimo to značil- nost klišeja. Kjer so pikice ozke — stožci koničasti, se nabere na njih malo barve — torej dobimo raz- meroma belo površino. Kjer pa so stožci odrezani, se na vrhu nabere več barve, stožec naredi večjo pi- ko, skupina večjih pik pa da na ti- skovini črnino. Seveda je pri tem cela skala vmesnih tonov. Prav od teh pa je tudi važna kvaliteta kli- šeja. »Jasen in kontrasten kliše« je njihovo pravilo. Ko sem se z njimi pogovarjal, so mi pokazali, kako izdelujejo barvne klišeje (za vsako barvo mora biti poseben kliše), posebno obdelavo zahtevajo tudi risbe in podobno. Go- tovo pa drži vtis, ki sem ga pri tem obisku dobil, da v klišarni ni do- volj, če imaš voljo do dela, treba je imeti še smisel za to delo, po- trebno prakso, do neke mere pa je to že posebna zvrst umetnosti. Sem in tja po Kozjem v Kozjem se je zadnje čase precej spremenilo. Povsod se opa- ža občuten prehod iz starega, za- ostalega v novo, napredno gospo- darjenje. Promet v trgu se sedaj lodvija po ilepo asfaltiranem cestišču, in prebivalcem nd potrebno več za- pirati oken pred nadležnim pra- hom v poletnih mesecih. Na kri- žišču cest Buče Podsreda je reno- virana zdravstvena postaja, ki sodi med najbolj urejene v ob- čini. Nasproti zdravstveni postaji se dviga zadružni dom z garaža- mi in skladišči. Malo naprej ob cesti naletimo na novo desetton- sko mostno tehtnico, ki je bila nujno potrebna. Takoj ob trgu opazimio veliko hišo, v kateri že nekaj let uspeva tekstilna tovar- na »Kozjanka«, ki posluje pod okriljem celjske »Metke«. Ta obrat pomaga reševati hkrati tudi socialne probleme v Kozjem, saj je v njem stalno zaposlenih okoli 70 ljudi. Nedaleč od tod je mo- derno urejena zadružna mlekar- na, v kateri predelajo dnevno do 1500 litrov mleka v izvrsten sir in čajno maslo, po katerem je daleč naokoli veliko povpraševa- nje. S to mlekarno je dobila živi- noreja na Kozjanskem pravi po- men. Najvišja stavba v Kozjem je hmeljska sušilnica, ki že dve leti dobro služi svojemu namenu. Tu zraven so tudi zadružni hlevi, kjer redijo 90 glav goveje živine in 80 prašičev holandske pasme, v bližini je že pripravljen prostor za gradnjo novega hleva za 300 glav molznic. Tako bo mlekarna že prihodnje leto obratovala s polno zmogljivostjo. V njej bodo lahko predelali 3000 litrov mleka na dan. Ker so občinske ceste v zelo slabem stanju, so na področju krajevnega odbora Kozje sprejeli krajevni samoprispevek za po- pravilo občinskih cest, in sicer v višini 1 % od osnove katastrskega dohodka kmetovalcev, oziroma 1 % od osnovne plače delavcev in uslužbencev. Vsak zavezanec lah- ko odsluži to obveznost z delom ali z vožnjami. Delo na občinskih cestah je v polnem teku, kmetij- ska zadruga pa brezplačno pre- važa s traktorji material na ce- stišča. Kozjani so tudi veseli no- ve avtobusne proge Kozje—Za- greb, saj je to tudi eden od na- činov zbliževanja dežele z me- stom. V trgu bi kazalo odpreti še eno gostišče, v katerem bi dobili de- lavci toplo malico. Prostori in in- ventar so že na razpolago. Po- trebno je dobiti le podjetnega človeka in privoljenje občin, da bi začelo gostišče poslovati. Za- radi vedno bolj naraščajočega prometa bo potrebnio misliti tudi na otvoritev avtomehanične de- lavnice. Ta bi bila nujno potreb- na, saj na več kot 60 km dolgi cesti od Celja do Brestanice, kjer je do 40 traktorjev in nad 100 ostalih motornih vozil, ni delav- nice in je treba dostikrat za malo okvaro peljati vozilo v popravilo daleč, kar je vezano z velikimi stroški in izgubo časa. Kozjani pravijo, da je škoda, da je bila prehitra ukinjena v Kozjem stanovanjska skupnost, ki je bila ustanovljena pred pol leta in je začela lepo poslovati, saj so že govorili celo o ustano- vitvi servisne delavnice v Koz- jem. V Kozjem je obrtnika danes težko dobiti, zato bi bila takšna delavnica več kot potrebna. V. F. VSAKOMUR, KAR MU PRIPADA V vseh krajih na Smarskem se sestajajo člani ZB in invalidske organiizacije, kjer se seznanjajo predvsem s pravicami, ki jih ima- jo v zvezi z uveljavljanjem de- lovne dobe in podobno. Občinski odbor je uvidel, da so taki se- stanki nujno potrebni, .ker se do- sti članov, ki žive v odmaknjenih krajih, ne zaveda pravic, ki jih imajo. Vsakomur, kar mu pripa- da, so rekli na odboru, in sestanki potekajo živahno. Invalidi so se vključili tudi v tekmovanje, ki ga je razpisal okrajni odbor. Šmar- ska organizacija 'invalidov šteje 416 članov, vendar je čudno, da se še preostalih 36, ki so v občini, ne vključi. Posebno skrb posveča- jo otrokom žrtvam fašističnega terorja, ki so jih v večini prime- rov že usmerili v poklice. Trenut- no je nepreskrbljenih še 86 otrok. V okviru tekmiovanja pa se bodo še prvenstveno trudili za izobra- ževanje članov, rehabilitacijo in prekvalifikacijo invalidov. S. 20000 dinarjev nagrad Upravni odbor Olepševalnega in turističnega društva v Celju je na svoji zadnji seji obravnava], seznaim hiš, ki so imele lepo okra- šena okna s cvetjem. Sklenil je, da določi dvajset tisoč dinarjev za nagrade tistim hišnim lastnikom in hišnim svetom, ki so imeli naj- lepše okrašene s cvetjem. Ta se- znam, ki obsega že sedaj okoli petsto imen, bodo v prihodnjih dneh še izpopolnili, nakar bo po- sebna komisija določila nagrade. Poudariti moramo, da je bilo letos znatno več hiš okrašenih s cvetjem, kakor minuio leto. -vran V ŽALCU SO ODPRLI ШМ\ center za napredek doma in družine Prejšnji petek je bil v Žalcu odprt Občinski center za napredek doma in družine, za katerega je temelje postavil že pred leti odbor Društva za napredek go- spodinjstva v Žalcu. Društvo za napredek gospodinj- stva v Žalcu se je z idejo odpreti takšen center ukvarjalo že dolga leta in tako usmerilo tudi svojo dejavnost, ki jo je Občinski cen- ter sedaj prevzel. Tedanje dru- štvo je vključevalo 9 odbomic in devet delegatk za posamezne kraje žalske občine (Liboje, Gri- že, Zabukovca, Vrb je, Ložnica, Šempeter, Gotovlje, Petrovce in Ar j a vas), vendar je že ves čas težilo za ureditvijo gospodinjsike- ga centra zaradi širokega območ- ja, ki ga občina Žalec zajema. Društvo je v tem času imelo vr- sto kuharskih tečajev v raznih krajih na terenu, pa tudi v Žalcu, nato precej kvalitetnih predav.anj s področja vzgojne in zdravstvene tematike, predvajalo je poučne filme in tudi sicer posvečalo vso svojo dejavnost razbremenitvi so- dobne žene in matere. Vendar je bila vsa dejavnost posvečena pr- venstveno cilju ipripraviti temelje za čimvečji prosp>eh gospodinj- skega centra. Da je pred dnevi gosipodinjski center res zaživel, gre največja zasluga žalski po- slovni zvezi, ki je takoj podprla idejo o občinskem centru in ves čas njegovega nastajanja poma- gala z vsemi razpoložljivimi sred- stvi. Društvo za napredek gospodinj- stva je začelo že leta 1957 pri- pravljati vse za gospodinjski cen- ter. Začeli so nabavljati posode, in pripravljati načrte za uredi- tev. V prostorih, ki jih je Občin- skemu centru za napredek doma in družine odstopila žalska poslo- vna zveza je bila v petek svečana otvoritev, na kateri so bili na- vzoči vsi predstavniki družbenih in političnih organizacij občine, pa tudi mnogo žena, pobornic za razbremenitev delovnih žena iz vse Slovenije. Na tej svečanosti je bil poudarjen simoter centra, kot izobraževalno-'družbene usta- nove, ki ima namen nuditi stro- kovno pomoč stanovanjskim sku- pnostim, gospodarskim in druž- benim organizacijam pri razvi- janju servisnih obratov in obra- tov družbene prehrane, organizi- rati predavanja, posvetovanja in tečaje o zdravem in pravilnem prehranjevanju, o sodobni ure- ditvi stanovanj, o ravnanju in uporabljanju sodobnih tehničnih pripomočkov v gospodinjstvih in drugo. Poleg tega bo center nudil svoje prostore za pouk gospodinj- stva tudi učencem žalske osem- letke. Center bo tudi nadzoroval obrate družbene prehrane na ob- močju občine Žalec, ki jih bodo predstavnice centra redno obisko- vale. Za bližnji tečaj za gospo- dinjske pomočnice in za tečaj za usposabljanje kadrov za obrate družbene prehrane pa občinski center za napredek doma in dru- žine že sprejema kandidate. Prostori centra so sodobno in praktično ter zelo okusno urejeni. Brez dvoma je to eden najlepših, če ne najlepši center pri nas. Re- čemo lahko, da razpolaga z vsemi pripomočki, ki jih uporablja pri svoji dejavnosti in bo prav zato laže reševal vrsto zahtevnih na- log, ki si jih je zadal. MANEKEN Pred dnevi je izšla oktobrska številka revije Maneken. Revija prinaša vrsto jesenskih moflelov pod naslovom »Na stopnišču univerzitetne knjižnice«, kar obeta preproste in praktične kroje. Za delovni dan so prikazani tudi modeli pletenja. Nekaj lepih modelov prinaša revija iz deftina, ki je letos spet zelo moderen. Kako se oblačijo študentje drugod po svetu, kozmetični prispevki, članek o ročnem pletenju, nekaj o ipre- mi in razmestitvi v stanovanju, vrsta plaščkov in oblek za otroke ter modni kurir in nekaj zanimivega branja — to je še ostala vsebina te številke Ma- nekena. Tudi to pot je reviji priložena krojna pola. Izreden uspeh V soboto popoldne so bila konča- na glavna dela pri gradnji nove moderne ceste proti Logarski do- lini. Letos so zgradili 17 kilometrov ceste, in sicer od Šentruperta do iz- pred Nazarja. Gradnja nove ceste proti Logarski dolini je bila prva tovrstna preiz- kušnja za kolektiv celjske tehnične sekcije. Tempo del, zniževanje stro- škov in solidna izdelava pa so po- kazali, da je tehnična sekcija iz La- ve dorasla takim nalogam. Svečanega zaključka del se je udeležil tudi predsednik Okrajnega ljudskega odbora Celje Riko Jer- man, ki je kolektiv pohvalil, posebej pa še direktorja sekcije Lavoslava Levstika. Dejal je, da je to velik Uspeh kolektiva, ki je uspel prema- gati vse trenutne težave in uspešno opraviti zastavljeno nalogo. To pa je bila le prva etapa iz- gradnje nove ceste v Logarsko do- lino. V naslednjih letih bo delo po- trebno nadaljevati. Računajo pa, da bodo že naslednje lett) nastopile večje težave, saj bodo stroji anga- žirani pri urejanju ljubljanskega že- lezniškega vozlišča. Vendar sodijo^ da bodo tudi to težavo premostili. Letos so na tem odseku ceste iz- kopali 35 tisoč kubičnih metrov zem- lje, uredili preko 17 tisoč kubičnih metrov nasipa in pripravili za okoli 37 tisoč kubičn'h metrov gornjega ustroja ceste. Za asfaltiranje ceste so i>orabili skupaj 4 tisoč 500 ton asfaltirane mase in 425 ton bitume- na. Skupaj so opravili 470 tisoč de- lovnih ur, vse dosedanje delo pa so opravili v pičlih šestih mesecih, kar je še posebno lep uspeh. Nova cesta, seveda ko bo do kraja zgrajena, bo za ta predel imela iz- reden ekonomski pomen, istočasno pa bo popolnoma odprla lepe in ce- njene Savinjske Alpe tudi za »avto- mobilske turiste«, ki jih je v zad- njem času vse več. Najbolj pa se nove ceste vesele gozdarji in za- družniki, saj je bilo doslej sprav- ljanje lesa iz Zgornje Savinjske do- line do železnice (to velja tudi za kmetijske pridelke) precej otežko- čeno. 17 kilometrov nove ceste NEGA NOG v zadnji številki našega lista smo na tem mestu govorili o negi rok. Tedaj sem poudarila, da so roke odraz Čiloveka, še posebej žene. Danes naj spregovorim še o negovanju nog, s katerimi je, če jih prav negujemo skoraj več de- la, je pa prav ta nega ravno tako važna kakor nega rok. Prvi pogoj pri negovanju nog je snaga. Žal posebno zdravniki dermatologi vse prepogosto ugo- tavljajo, da čistoči nog ljudje še ne posvečajo dovolj pozornosti. Od nečistoče pa izvira tri petine vseh neprilik in obolenj nog. — Tudi potenje nog (če to seveda nima drugega izvora) moremo s pogostnim umivanjem z milom ublažiti, če ne popolnoma odpra- viti. Drugo zlo za noge je obuvalo. Lepe, modne linije ženskih pa tu- di moških čevljev v zadnjih letih, pa za noge niso tako prijetne ka- kor za pogled. Od nepravega obu- vala izhajajo skoro vse nevšečno- sti, kakor kurja očesa, otiščanci, trda koža, vrasli nohti in podob- no. Teh nevšečnosti ne more od- straniti niti stalna nega pediker- ja, niti naša vsakodnevna nega, če bomo še vedno obuvali iste čevelj, zato ker je lep, moderen in se rmm poda. Negi nog strežemo najbolje z najpreprostejšim negovanjem in z najpreprostejšimi sredstvi. Iz- ogibajmo se ostrih predmetov v vsakem primeru. Nohte strižemo vedno ravno. Za pogled to sicer ni tako lepo, vendar s tem pre- prečimo, da bi nam noht vrasel. Obnohtno kožico odstranimo z rednim umivanjem in krtačenjem. nohtov z ne pretrdo ščetko za nohte. Škarje tu nimajo kaj opra- viti! Trde kože ne odstranjujemo, ker se nam bo itak spet naredila nova, če se ne bomo odrekli čev- ljem, ki so jo povzročili. Potenje nog je neprijetno in mnogi ljudje zaradi te nadloge zelo trpijo. Potenje nog je včasih znak nečistoče... V tem primeru ga je možno z rednim umivanjem odpraviti v kratkem času. Lahko pa je posledica raznih deformacij stopala, živčnih motenj ali kožnih obolenj. V takem primeru lahko uspešno posreduje le zdravnik- ortoped ali dermatolog. Eva Kaj nam za letošnjo sezono obetajo konfekcijske trgovine Na obisku v celjskih konfekcij- skih trgovinah Naprljedu, Vesni in Varteksu smo našli še precej stare zaloge zimskih oblačil po zelo niz- kih cenah (v Naprljedu je kar 30 do 50 % popust), poleg tega pa res bogato zalogo novih zimskih obla- čil. V Vesni imajo vrsto različnih modelov ženskih modnih plaščev in kril, v Naprljedu moških balonskih plaščev, s podlogo ali brez in s kr- znenim ovratnikom ali navadnim balonskim. Tudi v poslovalnici Var- teksa imajo za zimo bogato zalogo zimskih oblačil za oba spola, za za- htevneje okuse. V Ljudskem maga- zinu je letos izbira zimskih oblačil še večja, kakor prejšnja leta, razpo- lagajo z najrazličnejšimi modeli ženskih toplih kril, prav tako boga- ta izbira pa je tudi zimskih plaščev, moških suknjičev in plaščev ter oblek. V konfekcijskih trgovinah je tudi bogata izbira otroških oblačil, zlasti za otroke, stare več kot štirf leta. 0 CELJSKI TEDNIK STEV. 40 — 7. oktobra 1960. ZA MALE BRALCE Naši nagrajenci Iz velikega kupa pisem, ki ste nam jih tokrat poslali, smo izbrali tri odgovore, ki so se nam zdeli najboljši. Presodite, še vi: Prvo nagrado 1000 din smo prisodili Marjanu 2oharju iz Latkove vasi 28 za odgovor: »S tujimi rokami ni težko gade loviti!« Vam je všeč? Drugo nagrado 500 din bo dobila Anica Sirk iz Celja, Breg štev. 22. Njen odgovor je takle: »Fantič! Pljuni v roke in si zaveži hlačke, da ne bo prišlo do nerodnosti!« Tretjo nagrado 500 din pa bo dobil Kladnlk Edi, Skorno 20, iz Smartnega ob Paki za podpis: »Boš moral pač še dolgo jesti žgance, da mu boš kos! Vsem se iskreno zahvaljujemo. Stare in nove mlade dopis- nike pa vabimo, da nam za naslednjo rubriko spet napišejo kaj lepega. Metkino pismo Pred dnevi smo iz Mengša do- hüi pisemce, ki nas je zelo pre- senetilo, pa razveselilo po vrhu. Pisala ga je Metka Žnidar in ker je Mengeš od nas le precej daleč, smo sklenili, da jo celjskim mla- dim bralcem predstavimo. Tako- le je napisala: Draga urednica! Najbrž se ti bo čudno zdelo, da Ti pišem z Gorenjskega. Le nič se ne čudi, saj sem živela prej v Celju, zdaj pa sem že šest let v Mengšu. Ta kraj je petnajst kilometrov oddaljen od Ljublja- ne, leži pa pod prelepimi Kamni- škimi planinami. Skozi Mengeš je speljana lepa asfaltna cesta, ki pelje iz Kamnika v Ljubljano. Toliko o kraju, kjer zdaj stanu- jem. Zdaj se Ti moram pa pred- staviti. Sem učenka 7. b razreda, po imenu Metka. Moj podpis k sličici bi bil takle: Fantek, ali se ti ne zdi, da si še malo premajhen za veslo? Raje te naj popelje s čolnom ta stric, saj bo vožnja ravno tako prijetna! Najlepše Te pozdravlja Metka! Metka, za pisemce in pozdrave se Ti najlepše zahvaljujem. Ve- sela bom, če bom med spisi svo- jih mladih prijateljev našla vsa- kih štirinajst dni (tako namreč izide rubrika) tudi Tvoje pismo. Piši nam o svojem življenju v Mengšu, o šoli, sošolcih, doživ- ljajih — karkoli želiš in pisem bom vesela jaz, pa vsi Tvoji celj- ski vrstniki. Lepo pozdravljena! Urednica MOJI SOŠOLCI Majda pismo piše. Cvetka hiše riše, rože Danica zaliva. Rija umivalnik umiva. Metka kislo se drži, ker naloge imela ni, tovarišica je dejala, da tudi zadnjič nič ni znala. Milan pa se le smeji, nikdar nič ga ne zjezi, če je kregan ali ne, njemu to vseeno je. Anica Ocvirk, Vrhe 21, Teharje pri Celju. Sreča v nesreči že teden dni ]e sonce močno pri- pekalo. Potok, ki je tekel skozi vas, je bil prenatrpan s kopalci. Steza, ki je vodila k potoku je bila izhoje- na, da se je že daleč videlo, kje je kopališče. Bil je topel dan. Sonce je stalo visoko na nebu in upiralo svoje vro- če žarke v tri dečke, ki so prihajali iz vasi k potoku. »Veste kaj, fantje? Zdaj se gremo kopat, potem pa vam bom nekaj po- vedal! Popoldne bomo nekam šli!« je zaupno povedal Franc — najsta- rejši član triperesne deteljice (fan- tov namreč). Potem so se preoblekli in se v gosjem redu neslišno pri- tihotapili k majhni, a globoki ko- tanji ter se smejoč vrgli med prese- nečene kopalce v toplo vodo. Franc se je odlično izkazal; preplaval je ovinek, ne da bi prišel na površino po zrak. »Fantje, zakurimo!« je za- klical, ko se je kobacal na pesek. »Bomo pekli ribe! Imčim vrvico in trnek. Vam je prav?« »Seveda, se- veda!« so pritrdili kopalci. Potem so metali trnek, vlekli, se jezili, do- kler ni Franc le ujel veliko postrv. Urno je splaval na drugo stran po- toka in poklical tovariša k sebi. Fan- ta sta se skobacala iz vode in prihi- tela k Francu: • »Kaj je, zakaj si klical?« sta ga vprašala. Tedaj riba že ni bila več važna. »Vesta kaj, fanta? Tole sem kupil!« Iz žepa je izvlekel škatlico, ovito s prozornim papirjem. »Po- kaži!« sta zahtevala prijatelja. Franc jima je stisnil v roko škatlo. »In- ternacional. Filter 65,« sta brala za- čudena fantiča. »Saj to so vendar cigarete!« »Točno! Poslušajta! Sedaj je poldne. Počasi in previdno se bo- mo oblekli, se oddaljili v gozd na jaso in tam škatlico s cigareti po- kadili.« Trenutek nato je trojica že ležal v breg. Na majhni poseki je rasla bujna rumena trava, ki je od sonca poru- menela. Sem so prišli fantiči in po- sedli po štorih posekanih dreves. Nato je škatla romala od štora do štora. Tu se začenja dogodek, ki je fantiče tako prestrašil. 2e je bila škatlica skoraj prazna. Toda kaj so tedaj opazili strastni kadilci? Trava se je vnela in požar se je vse bolj širil. Kot bi trenil so bili na nogah in teptali po ognju. Toda zaman! Potem se je Franc spomnil, da je pod jaso studenec. Ta jih je rešil in fantje so s skupnimi močmi po- gasili pretečo nevarnost. Drugi dan je Franc po kopanju spet sklical svojo triperesno detelji-4 co. Toda ta se mu je tokrat uprla. ; Franc pa je spregovoril: »Ne, fantje, nekaj drugega bomo naredili, bolj pametnega. Pojdite z mano, ne bo vam žal!« Končno jih je prepričal. Pod roko je nosil po- dolgovato desko, ki je dečke poseb- no zanimala. Franc pa se je le skriv- nostno smehljal. Prispeli so na jaso. Bila je po- žgana, kakor poseka, ki nje trnje zažgo. Mimo nje je peljala majhna steza v dolino, po kateri so fantje prišli. Franc je poiskal primerno smreko. Odvil je desko in jo s tremi žeblji pribil na smreko. PAZITE NA VARNOST GOZ- DOV, KI SO LEPOTA NASE DO- MOVINE. NE ODMETAVAJTE OGORKOV. LAKHO SE VNAME- JO IN POŽAR JE TU. Crke so bile napisane z lepo pi- savo. Fantje so začudeno in zme- deno gledali Franca, ki se je zado- voljno smehljal. »Mislim, da se tazumemo. Poj- dimo!« In odšli so zadovoljni za Francem. Triperesna deteljica je po- stala vzor drugim. Milenko Strašek, Maistrova 5, Celje Je tudi v soli iako? Takole sta stikali glavici, ko sem ju naprosila za »razgovor«. Najprej sem že mislila, da mi ne bosta nič povedali, potem pa.sta najprej pri- vlekli na dan svoji torbici, me po- sadili v stol in rta mizo so zaceli deževati zvezki, knjige, iz njunih ustec pa se je usula prava ploha besedi. Začela je Darja: »Veš, Carmen ima že trj čebelice (včasih smo menda temu rekli — odlične), jaz imam pa samo dve. Tovarišica pravi, da zelo klepetam.« »Pa se misliš kaj poboljšati?« »Oja. Ampak zdajle raje poglej moje zvezke, ne, raje vzemi čitanko in poglej, koliko črk že znam.« Potem se je nenadoma vse obr-' nilo in jaz sem bila tista, ki sta me onidve navdušeno spraševali. Je to A?? Je! Kaj pa je to? M! Komaj sem potem spet napeljala vodo na svoj mlin: »No, Carmen, pa kako je prav- zaprav v šoli?« »Veliko lepše kot v vrtcu!« Pri tem sta se obe nasmehnili ta- ko zvito, da sem ju morala vpra- šati, kaj je v šoli tako zanimivega. Nič, samo smeh mojih prvošolk je bil odgovor. Poskusila sem drugače: »Pa imate kaj fantov?« Razigran smeh je potrdil moje vprašanje in pomislila sem na nju- na »leta«. Potem sta mi pokazali še hišice, hruške, jabolka, punčke, ki jih rišejo v šoli, in se poslovili, ker se je zunaj že mračilo. Naš po- govor je trajal skoraj dve uri in na koncu sem ugotovila, da sem se spet navadila lepo pisati velike črke A, M, O. Mama, ušlo je! Hodila sem v tretji razred. Ne] vem, kakšen praznik je bil, vem le" to, da je bila proslava v dvorani Svobode. Pionirji smo nastopili s telovadnimi točkami, recitacijami, prizorčki in pesmicami. Seveda smo bili na to pripravljeni. Vsi, naši starši, učitelji in ostali obiskovalci proslave so nas pozdrav- ljali in nagrajevali z aplavzom. Ka- ko ponosni smo bilü.Saj to je velja- lo nam, ki smo nastopali na pravih odrskih deskah. Kot zadnja je nastopila petletna Cvetka. Seveda še ni hodila v šolo. Recitirala naj bi pesmico »Pek«. Prišla je na oder, oblečena v pe- ka, se lepo priklonila in začela re- citirati. Nenadoma pa je zajokala in med jokom izjecljala: »Mama, ušlo je!« Stala je tam na mestu in ča- kala, kaj bo. Iz zagate jo je rešila mamica, ki je stopila na oder in jo odvedla v oblačilnico. Mala Cvetka je šla s prizorišča, ostal je le spomin nanjo in pa lu- žica sredi odra. Alenka Sirk, Breg 22, Celje naSa muca Doma imamo muco. Kličemo jo »mič«. Le-ta nam dela velike pre- glavice, ker nam dvakrat, pa tudi trikrat v letu, prinese k hiši mladiče. Tega se vsi bojimo. Ker imamo ži- vali radi, se težko kdo od nas od- loči za delo rablja. To leto nas je mica ukanila. Skrila je svoje mla- diče in ker jih nismo mogli najti, so ostali pri življenju. Sedaj imamo pri hiši kar pet muc. Kam z njimi? Ce se morda javi kakšen pionir, ki ima živali rad. mu rade volje od- stopimo mucke, ne bo mu žal, saj se bo ob njih igri prisrčno nasmejal. Zmago Frece, Celje, Nova vas 3 Podsreda je skrit kraj. Leži v kotlini' ci, ki jo obdajajo hribi in ima mnogo znamenitosti. Naj vam opišem dve iz- med njih. Prvi je sramotilni kamen, kjer je graščak vsako sredo sodil kmete-tlačane. »Stok«, ki daje vodo vsem prebivalcem, ni nič manj pomemben, »atok« se ime-« nuje tudi enonadstropna hiša, ki stoji nad studencem in ne vem ali zaradi studenca, ali pa se studenec imenuje po hiši. O »Stoku« vedo ljudje mnogo prip»-( vcdk. Breg, ki pod njim izvira studenec, je votel. Votlina je napolnjena z vodo. V vodi živi velikanska riba som. Kadar je lepo vreme, plava som v votlini mirno sem ter tja, če pa se na nebu zbero hudourni oblaki, ali če se pripravlja deževje, se som vznemiri. Z velikanskim repom bije sem in tja in skali vodo. Iz votline se tedaj sliši bobnenje in grme- nje. Studenčnica priteka kalna na dan. Ko pa se zjasni in posije sonce, plava som spet mirno po gladini. Druga pripovedka pa pove takole: Ko bodo odstopile cementne plošče, ki zadržujejo vodo, se bodo razpočili tudi hribi in bruhnili iz sebe toliko vode, da bo potopila ves trg. Podsreda je star in zaostal kraj. Ljud- je mislijo po starem, kar dokazujeta tudi te-li dve pripovedki. Jožica Kostanjšek, Podsreda Smešnice i v TOVARNI POSODE Delavci so nosili lonce. Vsak je nesel po dva, le eden samo enega. Mojster je prišel mimo in ga nagovoril: »Drugi nesejo dva lonca, ti pa samo enega?!« »Ja, veste, oni so pa preleni, da bi šli dvakrat po lonce!« POGRUNTAL SI JE Janez: »Mihec, povej mi raz- liko med njivsko bučo in člove- ško glavo!« Mihec: »Hm, v buči so bučnice, človeška glava je pa prazna!« Irena Sumeč, Bukovžlak, Teharje LE POGUMNO! (nova nagradna sličica) To-le je Jožek iz Nove vasi. Sli- kal ga je njegov starejši prijatelj in prinesel fotografijo v uredništvo Ker smo ravno takrat izbirali sli- čico za novo nagradno uganko, smo se odločili zanjo. Menimo, da je dovolj zgovorna in da našim mla- dim bralcem ne bo treba preveč gri- sti svinčnikov, ko bodo brskali po glavicah in premišljevali, kakšen podpis bi napisali pod njo. Cisto na uho vam naj povemo, da Jožek ni splezal tako visoko, kot je tu videti, toda že to je uspeh, da se je nekaj trenutkov tako lepo obdr- žal na gladkem brzojavnem drogu. No, mi mu iskreno čestitamo, vas pa prosimo, da »pogruntate« pod- pis, ki se bo vam zdel najboljši. Re- šitve nam hitro pošljite in ne po- zabite priložiti kakšnega prispevka, da ne bomo čez štirinajst dni, ko bomo spet sestavljali rubriko, v za- dregi. Lep pozdrav! Ostali bodo do konca letošnje akcije Konec preteklega tedna je odšla na gradnjo avtomobilske ceste »Bratstva in enotnosti« prva skupi- na 85 mladih brigadirjev in briga- dirk, ki sestavljajo celjsko brigado »Tončke Cečeve«; danes pa se je tej skupini pridružil še drugi del. To je zadnja mladinska delovna brigada iz celjskega okraja v letošnjem letu. ki bo ostala pri gradnji ceste vse do njenega zaključka. Mladina je ob- ljubila, da bo ta del avtoceste izro- čila namenu za dan republike. V zadnji letošnji mladinski delovni brigadi iz celjskega okraja je de- lavska in kmečka mladina; za ko- mandanta pa so izbrali mladega tekstilnega delavca iz Prebolda Iva- na Vidmarja. -mb MLADINA v stanovaRjskili skupnostlli Pred dnevi je Mo v Celju po- svetovanje o vlogi in delu mla- dine v okviru stanovanj sikih skup- nosti, ki so se ga poleg mladinskih.; predsitavnikov iz že obstoječih or- j ganizaoij Pod gradom. Centra in ; Zg. Hudinje, udeležili še sekre- ' tarji organiz. ZK in predsedniki krajevnih odborov SZDL. Na po-^ svetovanju so uvideli, da je orga- nizacija Ljudske mladine v stano- ] vanjskih skupnostih potrebna ne le zato, ker ise v njej vzgajajo do- bri člani, temveč za vse najraz- ličnejše akcije, ki jih lahko opravi mladina. Kadar govorimo o vzgoji mla- dih ljudi, postopanju in mladin- skem kriminalu, le redkokdaj po- mislimo na to, da ulica danes ni več tisto kot včasih. Danes je uli- ca stanovanjska skupnost in v njej so ljudje odgovorni za mla- dino. Danes tudi ni več vseeno, če mladina .postopa ali če dela tam, kjer bi lahko preživela ves prosti čas. Programi dela LMS pa bodo morali bolj kot kjerkoli drugje temeljiti na interesih mla- dine. Podobna posvetovanja bodo zdaj še v vseh stanovanjskih skupno- stih z vodstvi SZDL, ZKS in pred- stavniki mladine. Izdelali bodo programe dela, jih prilagodili po- gojem in interesom ter se čez čas pogovorili o izkušnjah. -ij Huda nesreia zsradi okvare V soboto se je v Podplatu dogo- dila huda prometna nesreča. Voz- nik osebnega avtomobila je ponoči zaradi okvare brez luči ustavil vo- zilo na desni strani ceste. Iz na- sprotne strani je tedaj privozil ne- znan voznik osebnega avtomobila in ustavil vozilo. Za njim je privo- zil motorist 2avski in ga hotel pre- hiteti. Pri tem je trčil v sprednji del nerazsvetljenega avtomobila. Moto- rista je po trčenju vrglo v obcestni jarek, kjer je obležal z ranami po telesu in zlomljeno nogo. Zato so ga prepeljali v celjsko bolnišnico. Istega dne se je prav tako v Pod- platu dogodila prometna nesreča, ko je voznik tovornega avtomobila Miha Lah iz Polja ob Sotli vozil proti Poljčanam. Iz nasprotne stra- ni je pripeljal voznik osebnega av- tomobila Anton Korun in pri sre- čanju na ovinku trčil v tovornjak, Voznika nista bila poškodovana, na osebnem avtomobilu pa je nastala polmilijonska škoda. Zanimivo je. da je Korun vozil z avtomobilom ki še ni bil registriran ter ga je pravkar pripeljal iz inozemstva. V noči od nedelje na ponedeljek se je blizu Šentjurja pripetila težja prometna nesreča, ko je voznik osebnega avtomobila Ferdinand Do- brave iz Ljubljane zaradi prevelike hitrosti na ovinku zapeljal s ceste in se prevrgel. Voznik je bil hudo telesno poškodovan. V vozilu pa so bili še trije njegovi otroci, od ka- terih je hčerka dobila težje poškod- be na glavi. Ostala dva otroka sta po srečnem naključju nepoškodo- vana. J. K. PADEC S HRUŠKE Jakob Kumberger iz Bodreža nri Gro- belnem je obiral hruške. Zlomila se je veja in Kumberger je padel z drevesa. Dobil je težje notranje poškodbe. NESREČA NA NJIVI Slavka Paladina iz Vrbja pri 2alcu je pri delu na njivi kombajn težko poško- doval po telesu. OCI SI JE POŠKODOVAL Franc Graber iz Trnovelj. V oči mu je brizgnil tekoči hipermangan. NESREČNI PADCI Evgen Bedič iz Ljubečne je padel. Po- škodoval si je glavo. — Anton .Šerc iz Jurija pri Rogatcu je padel s kolesom. Z notranjimi poškodbami je obležal ne- zavesten. — Pri padcu si je poškodoval glavo in zlomil ključno kost Ivan Sa- mec iz Košnice. — Hrbet si je poškodo- val pri padcu Franc Riga iz Strmca pri Rogatcu. — Amalija Tepez iz Strmca pri Rogatcu si je pri padcu zlomila nogo. — V kolku se je pri padcu poškodoval Emil Javornik iz Vojnika. — Рглпс Zu- pane iz Začreta si je pri padcu poško- doval nogo. — Glavo in roke si je po- škodovala pri padcu Marija Kolar iz Dobovca pri Ponikvi. — V Vonarjlh pri Pristavi je padel 2eljko Govedič in si poškodoval nogo. — Franc Žavski iz Se- novice pri Šmarju je padel s kolesom in si zlomil nogo. — Angela Žalig iz Celja si je pri padcu zlomila_no£o. MOTORIST JE PODRL na Mariborski cesti Vido Klovar iz. Celja. Zlomila si je nogo. PALEC SI JE ODSEKAL •pri sekanju drv Franc Persel iz Koz- jega. v PRETEPU jo je dobil po glavi Anton Smajs iz Pariželj pri Braslovčah. Gibanje ^rébivâisti v času od 24. septembra do 1. oktobra 1960 je bilo rojenih 2? dečkov in 21 deklic. Poročili so se: Ivan Plausteiner, predmetni učitelj in Angela Lobnik, učiteljica, oba iz Tišine. Hubert Kolšek, strojni ključavničar in Matilda Gradič, knjigovodja, oba iz Voj- nika. Martin Cirjak. gradbeni tehnik in Ana Orož, uslužbenka, oba iz Celja. Andrej Verdev, krojač iz Radovelj in ' Karolina Kenda, krojačica iz Celja. Vje- koslav Hlupič, strojnik in Terezija Klanjšek, kuhinjska pomočnica, oba iz Celja. Marko Kukovica, mesar iz Voj- nika in Pavlina Gropevšek, bolničarka iz Prebolda. Gabrijel Vidmar, elektro- varilec iz Prekorja in Jožefa Bornšek, delavka iz Košnice. Dimitrij Pipan, štu- dent psihologije in Stanka Marolt, stro- jepiska, oba iz Celja. Srečko Gorenjak, obratni tehnik iz Celja in Terezija Flis, bančna uslužbenka iz Laškega. Umrli so: Ivan Legvart, upokojenec iz Zvodne- ga, star 59 let. Anton Resnik, invalidski upokojenec iz Celja, star "6 let. Ivana Bakič, čistilka iz Sombora, stara 49 let. Berta Pristovnik, upokojenka iz Celja, stara 51 let. Franc Sevšek, upokojenec iz Polzele, star 61 let. Celjski trg Krompir 18 (25-30), čebula 60 (70-80), česen 140 (160-200), visok stročji fižol — (?0—110), solata 50—40 (60—80), peter- šilj 80 (70—100), zelena 60 (50—70), kole- raba 30 (30—50), pesa 25 (30—50), redkev 20 (40—50), korenček 30-40 (40-70)r j cvetača 40—50 (60—80), paradižnik 40—50" (40—80), paprika 50—60 (60—80), kislo zelje 40—50 (50—60), sveže gobe — (lO* -400). jabolka 30-40 (30-50), hruške 60- (40-80), grozdje 80-140 (80-120), bre- skve — (60—100), jajca — (25), paradi- ževec 60—80 (50—70), kisla repa — (50), kostanj — (50—80), radič — (100). špi- nača — (100—150), ohrovt 25 (25—50). Trg je bil slabo založen. Primanjko- valo je perutnine, jajc, mleka in mleč- nih izdelkov. NOV ZDRAVSTVENI DOM GEADIJO v Ločah pri Slovenskih Konji- cah so že pričeli s pripravami za gradnjo novega zdravstvenega doma. Pri tem pridno pomagajo in sodelujejo prebivalci tega in okoliš.kih krajev kot n. pr. Jer- neja, Zbelovega in drugih. Na tak način bodo seveda znižali grad- bene stroške. Svoje prispevke v materialu in drugih oblikah pa so obljubile tudi nekatere gospo- darske organizacije; glavni delež pa je seveda rezerviran v občin- skem proračunu. Zdravstveni dom v Ločah nuj- no potrebujejo. Sicer pa je to že druga tovrstna gradnja v občini. Pred nekaj meseci so enak dom zgradili tudi v Zrečah. . ^ ^_Jf. L. CELJSKI TEDNIK STEV. 40 — 7. oktobra 1960. Telesna vzgoja in šport Le lako naprej... Tretji zavrtijaj v jesenskem delu tekmovanja slovenske conske nogo- metne lige je prinesel celjskima li- gašema dve dragoceni zmagi in štiri točke. To je bil uspeh, ki ga je ma- lokdo pričakoval. Ce si z nastopom Kladivarja v Lendavi nismo belili glave, pa smo vendarle nekoliko za- skrbljeno pričakovali nastop Olim- pa, zlasti še po hudem porazu v Ma- riboru. Kot so pokazali poznejši do- godki na igrišču, je bil ta strah od- več. Olimp je zaigral lepo, zlasti pa učinkovito. Le tako naprej ... To je želja, ki je namenjena obema celj- skima predstavnikoma v conski ligi. NAFTA : KLADIVAR 0:6 (0:2) Nafta se je na domačem igrišču upirala celjskim gostom le nekaj minut prvega polčasa, pozneje pa so pobudo povsem prevzeli igralci Kladivarja in potisnili sicer priza- devne domačine na njihovo polovi- co igrišča. Premoč gostov in zmago- valcev pa je zlasti prišla do izraza v drugem polčasu. Serijo golov je začel Hribernik, pozneje pa sta prišla do besede še Hočevar... Kokotec, ki je dal dva gola ter Mar- ko Hočevar, ki je enkrat potresel mrežo domačinov. Hribernik je vse- ga skupaj dosegel tri gole in se ta- ko tudi po tretjem kolu obdržal na čelu slovenskih strelcev. V treh tek- mah je zabil osem golov. OLIMP : NOVA GORICA 6:2 (3:1) Okoli tisoč pet sto gledalcev je zadovoljnih zapuščalo Olimpovo igrišče, saj so domačini po boljši in zlasti učinkovitejši igri napada zasluženo dosegli visoko zmago in osvojili dve točki. Tekma sama je nudila dovolj razburljivih trenutkov zdaj na eni, zdaj na drugi strani. Značilno je, da so tako v prvem kot tudi v drugem polčasu prvi potresli nasprotnikovo mrežo — gostje. Ven- dar njihovo vodstvo na začetku igre ni trajalo dolgo, saj je Florjane kmalu zatem izenačil, nato pa po- vedel svojo vrsto v vodstvo 2:1. Pri- bližno osem minut pred zaključkom prvega dela igre je Demirovič do- segel še tretji gol. 3:1 za Olimp. Začetek drugega polčasa je pri- padal gostom, ki so zmanjšali re- zultat na 3:2. Četrti gol je dosegel Coklič po odlično streljani enajst- metrovki. V zaključnem delu igre pa sta bila po enkrat uspešna še Posinek in Korošak. V predtekmi je mladina Olimpa dosegla pomembno zmago nad Od- redom 2:0. Po tretjem kolu je vodstvo na le- stvici prevzel Kladivar s petimi toč- kami in količnikom 14:3. Olimp ima točko manj in zaseda trenutno šesto mesto z razmerjem med danimi in prejetimi goli 8:9. Po sporedu tekmovanja bo četrto kolo na vrsti šele prihodnjo nedeljo, to je 17. oktobra. Takrat bo Kla- divar nastopil v Novi Gorici, Olimp pa bo doma gostil ljubljansko Iliri- jo, ki je v dosedanjem poteku tek- movanja pripravila že nekaj prese- nečenj. Zato bo nastop ljubljanskega Ugaša v Celju toliko bal-i zanimiv. -mb Coklič Rezervni oficirji in podolicirji so sefpomerili v streljanju V nedeljo je bilo na strelišču v Storah okrajno strelsko tekmovanje članov Zveze rezervnih oficirjev in podoficirjev. V streljanju z malo- kalibrsko puško se je pomerilo se- dem ekip. Zmagala je občinska re- prezentanca UROPJ iz Celja s 317 krogi. Naslednja mesta so zasedle vrste občinskih odborov UROPJ: Konjice 249, Šentjur 248, Laško 159, Šmarje 137, okrajni odbor UROPJ 127 in občinski odbor iz Žalca 107. Med posamezniki so se na prva tri mesta uvrstili Celjani: Klopčič 86, Mejavšek 81 in Sam.ec 79. V tekmovanju z vojaško pištolp so nastopile štiri ekipe. Prvo mesto je zasedel celjski občinski odbor s 357 krogi pred okrajnim (264), Šent- jurjem (242) in Šmarjem (136). Najboljši posamezniki pa so se zvr- stili: Mejavšek 96, Cendak 94, Ku- čič 89, St. Mavric 89, Vovk 87, Galič (vsi Celje) 81 itd. V finalu dve ekipi Kladivarja Jutri in v nedeljo bo v Ljublja- ni finale ekipnega prvenstva dr- žave v atletiki. V borbi za najvišji naslov bo nastopilo po šest mo- ških in ženskih ekip, ki so si to pravico priborile na predtekmo- vanjih. Po treh kolih je vrstni red fina- listov naslednji: MOŠKI: Partizan 104.483 točke. Mladost 97.342, Kla- divar 96.922, Dinamo 96.244, Ljub- ljana 95.561, Metalac O. 88.411. — ŽENSKE: Kladivar 50.430, Olim- pija 49.574, Mladost 46.179, Senta 42.684, Metalac Osijek 40.949, Ma- ribor 40.448. Glede na to, da bo moška vrsta celjskih atletov nastopila v finalu v oslabljeni postavi, je težko reči, če bo obdržala mesto, ki ga za- seda oziroma če ji bo uspelo osvo- jiti celo drugo, ki ji pripada. Prav tako se' bo tudi pri ženskah raz- vila ogorčena borba za najvišji naslov. Tudi v podzvezni ligi prvi goli \ Preteklo nedeljo je bilo na spo- redu prvo kolo celjske podzvezne nogometne lige. Favorit tega tek- movanja 2NK Celje je visoko od- pravil Šmartno ob Paki s 14:0. Ostale tekme pa so se končale ta- kole: Kovinar : Olimp B 6:5, Ro- gaška Slatina : Kladivar B 6:2 in Šoštanj : Velenje 1 : 2. ŠPORTNE IGRE KOVINOTEHNE V potastitev desete obletnice delav- skega samoupravljanja je celjska Kovi- notehna pripravila tekmovanje v nogo- . metu, kegljanju, odbojki, streljanju in ■ namiznem tenisu, na katerem je na- stopilo 61 sindikalnih ekip s 632 tekmo- valci. V kegljanju je zmagala Kovinotehna s 1456 keglji pred Emajlirko (1411) ter Železarno Štore s 1385. V odbojki je že po tradiciji pripadlo prvo mesto Ingra- du, drugi je bil Celjski tisk, tretja pa Kovinotehna. V namiznem tenisu je zma- gala IFA pred Tovarno tehtnic, Emajlir- ko in Kovinotehno. V nogometu je bil vrstni red najboljših naslednji: Klima, Kovinotehna, Elektro. V streljanju je med moškimi vrstami zmagala Kovino- tehna pred Avtoobnovo, pri ženskah pa _£inajlirka pred Kovinotehno. Uredništvo: Ceije, TiUxr trg 5 — poštni predal 16 — telefon 29-90 in 24-23 — uprava: Ceije, Trg V. kongresa 3 — poàtni predal 153 - telefon 25-75 isi 2C-89 — Teko« račun pri Komunalni banki C«lje 603-70-1-656 — izhaja ob petkifa — letna naročnina 500, polletna 250. četrtletna 125 din — poeameaia številka 15 din — rokopisov ne Tračamo. 150 tekmovalcev na okrajnem prvenstvu v nedeljo je bilo na stadionu Borisa Kidriča okrajno prvenstvo v atletiki za pripadnike partizanskih društev. V ce- loti je nastopilo nad 150 mladinskih te- kmovalcev in tekmovalk, ki so zastopali dvanajst organizacij. V ' končnem oce- njevanju društev so zmagali atleti TVD Partizan Celje-mesto, ki so zbrali 58,5 točke. Naslednja mesta so zasedli: Laško 21, Gomilsko 18, Štore 14, Polule 11,5, Rimske Toplice 11, Rogaška Slatina 10, Žalec 8 in Škofja vas 4. V posameznih skupinah pa so bili do- seženi naslednji najboljši rezultati: PI- ONIRJI: 60 m: Dom (Polule) 7.6; krogla: Dom 11.18; daljina: Kunej (Celje) 4.59; ekipe: Polule, Celje, Žalec. PIONIRKE: 60 m: Dečman (Braslovče) 9.5; krogla: Ožek (Rimske Toplice) 7.74; ekipe: Celje, Rimske Toplice, Braslovče. MLADINCI: 100 m: Hartman (Celje) 12.0; višina: Rep- nik (Rogaška Slatina) 150; daljina: Le- skošek (Celje) 5.80; krogla: Ogrizek (Celje) 15.72; 1x100: Celje 48.7; ekipe: Celje, Rogaška Slatina, Žalec. MLADIN- KE: 60 m: Pijavec (Loško) 8.1; 400 m: Perpar (Štore) 75.3; višina: Ročnik (Bra- slovče) 152; daljina: Hohkraut (Rimske Toplice) 4.01; 4X100 m: Laško 56.6; eki- pe: Laško, Štore, Rimske Toplice. ČLA- NI: 100 m: Cizei 12.2; 1000 m: Rokovnik 2:47.?; krogla: Soline 10.86; daljina: Oi- zej 5.59; višina: Soline (vsi Gomilsko) 165; ekipe: Gomilsko, Celje, Rogaška Slatina. PRVE TEKME V ROKOMETU V nedeljo se je začelo tekmovanje v celjski podzvezni rokometni ligi. V pr- vem kolu so se najbolje odrezali igralci iz Polul. ki so v Konjicah premagali do- mače moštvo s 25:13. Ostali rezultati so bili: RK Celje : Partizan Celje-mesto 24:21, Rečica : Šoštanj 19:13, Velenje : Griže 20:16. V drugem kolu bodo igrali: Partizan Celje : Šoštanj, Griže : Rečica, Celje : Konjice in Polule : Velenje. V prijateliski tekmi poraženi ŽSD Celje je v prijateljski no- gometni tekmi premagal favorita SCL Kladivarja z visokim rezul- tatom 9 :3. KEGLANJE INGRAD - ZMAGOVALEC V soboto in nedeljo je bilo v Celju okrajno moštveno prvenstvo v keglja- nju v borbenih partijah. Zmagal je In- grnd, ki je podrl 1587 kegljev. Nasled- nja mesta so zavzeli: 15. maj 1516, Olimp 1462, Kladivar 1447, Zabukovca 1431. Elektro 1562, Invalid 1544, Kovinotehna 1276 in Kovinar 1268. Rezultati so neko- liko presenetljivi; razočarala sta Kovi- notehna in Elektro. Lepo pa so se uve- ljavili mladi kegljači iz Zabukovce. In- grad in 13. maj sta si z osvojitvijo pr- vega in drugega mesta priborila tudi pravico do sodelovanja na republiškem prvenstvu. UPRAVNI ODBOR SAVINJSKE TOVARNE OPEKE ŽALEC razpisuje mesto KOMERCIALISTA (nabavno-prodajni referent) Pogoji: Dovršena • ekonomska srednja šola in 2-letna praksa ali nepopolna srednja šola in 5-letna praksa z znanjem strojepisja. Osebni prejemki po tarifnem pravil- niku. Nastop službe možen takoj. Ponudbe pošljite upravi podjetja do 15. oktobra 1960. O PREBOLDSm LOVCIH Preboldski louci so marljivi in iznajdljivi ljudje. V svojem ob- sežnem lovišču skrbijo, da se z divjačino ravna tako, kakor se ravnati mora. Divjih lovov ne po- znajo, docela so izločeni. Ze nekaj let imajo hudo borho z divjimi prašiči in vse kaže, da bodo zma- gali lovci in ne krvoločni ščeti- narji. Pred leti so si zgradili pod Co- lavo lovsko kočo, ki je prav pri- jetna izletniška točka. Tu so dali lovci precej udarniških ur. Dobri ljudje so jim darovali skoraj ves les. Kočo je postavil mizar-samo- uk, tovariš Vasle iz Matk. Letos, avgusta, so razvili še prapor in s tem potrdili, da je preboldska lovska družina ena najprizadevnejših v žalski komu- ni. * ZDAJ PA SE NEKAJ PIKRIH Preboldski jager Jokl je tu in tam malo poribaril, seveda »na črno«. Se najbolj pa so mu bile pri srcu vidre. Uloviš vidro, jo odereš in za kožuh dobiš, meni nič tebi nič, pet ali šest metuljč- kov. Jokl nastavi in čaka. Svoji stari piha na dušo, da bo tokrat dobila polovico izkupička. Zvečer gresta oba k tolmunu. O, sreča! V pasti je vidra izredne velikosti! Jokl dvigne pest — joj, smola! V pasti ni vidra, ampak domača mačka! Zena pograbi mačko — in bumf po Joklovem hrbtu: »Zlo- dej, zdaj boš pa ti miši in podga- ne lovil!« * Tale pa je iz tistih časov, ko so imele »untrce« visoko ceno in jih ni imela vsaka. Zena lovca Zmr- ka je imela ene same in jih je varovala kot čisto zlato. Jagru Zmrku pa je nagajala lisica. Ze dvakrat mu je odnesla kokoš na- ravnost iz kokošnjaka. In to lov- cu, ki še nikoli ni v prazno ustre- lil! Čakaj, mrha mrhasta. Jaz ti pokažem. Caka prvi večer, čaka drugi. Ko pa tretji večer napenja oči, za uto nekaj frfota. Lisičji rep! Zmrk pomeri — bumf, tresk! O, groza! Priteče žena in zakriči: »Bik neumni, mojo »untrco«, ki sem jo sušila za uto, si prestre- lil! In lovec Zmrk je dobil s ko- pitom po hrbtu. Tretja je še čisto sveža. Ko so imeli preboldski lovci razvitje prapora, je bila po starem običaju tudi veselica. Lovci so peli, vri- i kali in se vrteli. V znak protesta pa je trop divjih prašičev, uro hoda od kraja veselja, kmetu, ki je tudi lovec, preoral koruzo. S srnjakom, ki je sredi poskočne polke švistnil preko ledine, so po- slali brzojavko: VI TAM — MI TUKAJ — POZDRAVLJENI! PRALNICA V VELENJU USPEŠNO DELA Od 22. julija deluje v Velenju moderna stjrvisna pralnica. V kletnih prostorih samskega doma so namestili štiri pralne stroje, sušilnico in likalnico. Tako lahko hkrati operejo 28 kg perila. Cene uslugam so med najnižjimi v Slo- veniji, saj stane likanje moške srajce z rokavi le 48 dinarjev. Razen tega so v Velenju orga- nizirali tudi servisne službe za popravilo električnih in vodovod- nih naprav, za mizarska in pečar- ska dela. Ko se plovcek skrije, zategni Čeprav je obrežje Savinje v samem Celju z regulacijo izgubilo na privlačnosti — tu mislim na pogoje ribjega življenja, je vendar tu- di sedaj ob strmih kamnitih bregovih dovolj zasledovalcev nemih prebivalcev. Love s plovčkom in »pri dnu«. Seveda ima več uspe- ha tisti, ki si dovolj zgodaj zasigura dobro mesto. V lovu s plovč- kom so Celjani pravi mojstri. Za vabo uporabljajo največ kruh, če pa je voda kalna, se jim tudi deževniki ne gnusijo. Največ je podusti, mren in klenov. Vsak ribič sme ujeti 3-krat tedensko po 6 rib. To je več kot dovolj — Ali ste vsi ribči istega mišljenja? V okviru VIII. razstave umetniške fotografije vabi društvo Ljudske tehnike — fotoklub »Emajl« na predvajanje BARVNIH DIAPOZITIVOV avstrijskih fotoamaterjev iz Graza Predvajanje bo v soboto 8. oktobra ob 19. uri v dvorani Upravnega poslopja Tovarne emajlirane posode. Ne zamudite — predavanje bo samo enkratno! Vstopnina 30 din. ^__^ . Fotoklub^ïEmejl* RAZPISI DOPISNA ŠOLA V LJUBLJANI razpisuje vpis v I. letnik dopisne ekonomske srednje šole; v dopisno administrativno šolo; v I. in II. stopnjo dopisne splošnoizo- braževalne šole (osemletka); v I. stopnjo jezikovnega tečaja za nemški ali italijanski jezik. Pravico do vpisa v vse šole imajo člani organizacije Zveze borcev in otroci pad- lih borcev. V dopisno ekonomsko srednjo šolo in v tečaje tujih jezikov se lahko vpišejo tudi člani sindikatov. Začetek šolanja bo v mesecu oktobru za vse šole, razen administrativne, ki se bo začela v januarju. Prijave pošljite do 20. oktobra na na- slov: Dopisna šola Ljubljana, Likozar- jeva 3. Program, prijave in navodila za vpis in šolnnie v Dopisni šoli dobite od 6. ok- tobra dalje pri okrajnih in občinskih od- borih ZB. pri občinskih in okrajnih sin- dikalnih svetih ali v Dopisni Soli. Ljub- ljana. Likozarjeva 3, telefon 30-043. Za posebne informacije priložite znam- ko za odgovor v znesku 20 din. KAJUHOV DIJAŠKI DOM V CELJU razpisuje delovno mesto RAČUNOVODJE Pogoj: Ekonomska šola ali večletna praksa v knjigovodstvu. Plača po Zakonu 0 javnih uslužbencih. Pismene ponudbe do 30. oktobra 1960 z opisom dosedanjega službovanja. RAZPIS Razpisna komisija pri Okrožnem sodi- šču v Celju razpisuje za Okrožno sodišče v Celju 1 mesto pomožnega uslužbenca(ke) — kurirja (kurirke) Pogoji: Najmanj 4 razr. osnovne šole. Plačo po Zakonu o javnih uslužbencih oziroma Uredbi o plačah tehničnega osebja in pomožnih uslužbencev. Prošnjo, kolkovano s 50 din in življe- njepisom je vložiti najkasneje do 18. ok- tobra 1960 pri Predsedništvu okrožnega sodišča v Celju. Rok za vložitev prošnje teče od dneva objave razpisa na oglasni deski okrožnega sodiščo, to je od 4. ok- tobra 1960. Raznisna komisija RAZPIS Osnovna šola Štore razpisuje mesto administrativne moči, vešče proračun- skega poslovanja. Prošnjo je vložiti na upraviteljstvo osnovne šole z navedbo šolske kvalifikacije. Plača po uredbi. GLEDALIŠČE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Sobota. 15. okt. 1960 ob 16.50 — Pogovor 2 občinstvom pred premiere Brechtove igre »Galileo Galilei«. Vabimo vse abonente in ostalo občin- stvo, da se tega razgovora udeleži. OBVESTILA JEZIKOVNI TEČAJI PRI DELAVSKI UNIVERZI V CELJU Zaradi naknadnih številnih prijav za jezikovne tečaje se vpisovanje podaljša do 15. oktobra 1960. Tega dne naj pri- dejo vsi interesenti ob 18. uri v preda- valnico (risalnico) Učiteljišča v Celju, kjer bodo prejeli urnik in oddali šolnino v znesku din 5.200.— Privajo in šolnino lahko oddate tudi v.upravi vsak dan do 14. ure. Uprava DU Celje Malgajeva ulica 2 OBVESTILO 30 LET KULTURNOPROSVETNE DEJAVNOSTI IN RAZVITJE PRAPORA DPD SVOBODE ZAGRAD Spored prireditev: Četrtek, 15. oktobra: ob 16. uri otvoritev razstave »30 let kulturnoprosvetne dejavnosti ob 16.30 šahovski dvoboj mladincev Svobode Zagrad in II. osnovne šole. Petek, 14. oktobra: ob 16. uri kino predstava »Doživljaji Pere-Detliča, barvna risanka. Sobota, 15. oktobra: ob 17. uri slavnostna seja odbora in starih članov bivšega društva Sloge- Zagrad; ob 18. uri kulturni program z razvit- jem prapora. Sodelujejo člani Svo- bode Zagrad in zabavni trio. Po končanem sporedu DRUŽABNI VE- ČER. Za razvedrilo bo skrbel veseli trio iz Zagrada z domačimi pevci. Vse prireditve bodo v društveni dvo- rani Svobode Zagrad (pri Stegu). Vabimo, vse prijatelje društva in ostale ljubitelje kulturnoprosvetnega dela. Odbor OBVESTILO Obveščamo prebivalce mesta Celja, da bo naše podjetje v času od 15. 10. do 20. 11. t. 1. izvršilo javno deratizacijo (uničevanje miši in podgan) na ožjem področju mesta vključujoči predel Deč- kove ceste. Mariborske ceste do Beži- grajske, nadalje industrijski tir do me- sta. Breg, Otok in Teharsko cesto. Poleg javne deratizacije se bo izvršila tudi po stavbah v upravljanju hišnih svetov in privatnih lastnikov. Zaradi učinkovitosti te akcije priporočamo tudi vsem lastnikom lokalov, trgovin, delav- nic, gostišč ter vsem industrijskim obra- tom in ustanovam, da naročijo izvršitev deratizacije njihovih prostorov pri pod- jetju Javne naprave Celje že predhodno ali pa ko jih bo obiskala ekipa za iz- vršitev deratizacije. Naprošamo tudi upravne organe stano- vanjskih hiš oziroma privatne lastnike hiš, da tudi oni pošljejo pravočasna na- ročila našemu podjetju. Opozarjamo vse lastnike domačih ži- vali, da pazijo na nje, da ne bi prišlo do zastrupitve. Javne naprave Celje Zidanškova 18 KINO KINO METROPOL Od 9. do 13. 10. 1960, »PREPOVEDAN PLANET«, ameriški barvni film KINO UNION Od 7. do 10. 10. 11960, »BENI GOOD ANN r ameriški barvni film Ob 11. do 14. 10. 1960, »OGLEDALO DVEH OBRAZOVc, francoski film MATINEJA Dne 9. 10. 1960, »TE NOCI« jug. film DPD »SVOBODA < CELJE MLADINSKI KINO Dne 8. in 9. 10. 1960. »HREPENENJE PO NEBU«, angleški film KINO »SVOBODA« ŠEMPETER V SAV. DOLINI Dne 8. in 9. 10. 1960. »LA TOUR - ČU- VAJ SE« franc.-jug. barvni film Dne 12. in 15. 10. 1960, »GRENKA ZMA- GA«, francoski film OBVESTILO Prodajo in nakup avtomobilov, motor- nih koles, raznih strojev ter drugih osnovnih sredstev, kakor tudi nepremič- nin, za družbeni in privatni sektor uspe- šno posreduje Posredniška pisarna, Celje Tomšičev trg 12, tel. 25-9« OBJAVA Enoletna večerna šola za priučene de- lavce v trgovini. Oblakova ulica, razpi- suje pogoje za vpis v šolsko leto 1960-61. Kandidati morajo izpolniti naslednje pogoje: 1. Polkvalificirani trgovski delavci (po- trdilo o prevedbi za ta naziv in spriče- valo o dovršeni nižji gimnaziji oziroma osemletki); 2. priporočilo delovskega sveta pod- jetja z navedbo službene dobe (kot pol- kvalificirani delavec). Prošnjo, kolkovano s 50 din, vložite do 15. oktobra in priložite dopisnico za od- AEUMINI] - kovina bodočnosti Aluminij je doma in po svetu zelo cenjen. To dokazuje tudi nje- gov nesluten razvoj. Danes ni alminijaista posoda že nič nove- ga. Prav tako ga uporabljajo za kombinacijo modernega pohištva, da o drugih uporabah sploh ne govorimo. Amerikanske tovarne avtomo- bilov pora,bijo danes več alumi- nija, kot pa ga je celotna indu- strija leta 1939. Medtem, ko so porabili pri gradnji avtomobila pred dvajsetimi leti le okoli pol kilograma aluminija, ga danes že 27 kilogramov. V Corvair motor- jih pa celo 38! Veliko konstruk- torjev je mnenja, da bodo neke- ga dne vsi modeli avtomobilov prešli na aluminijast motor. To bi' pomenilo zmanjšati težo mo- torja za 90 kg. Tej novotariji bo- do seveda sledili aluminijasti okvirji, kolesa, itd. Nekatere tovarne že gradijo že- lezniške vagone iz, rešetkastega aluminija. Take vagone uporab- ljajo za prevoz cementa. Nanje lahko naložijo za pet ton uporab- ne teže več, kot na ostale. Če- prav so ti vagoni za tretjino dra- žji od jeklenih, se vendarle nji- hova graunja kmalu popiaca za- radi večje nosilnosti. Veliko več pa si z aluminijem pomagajo pri gradnji stanovanj. Da bi dokazali, kako sijajno se obnese aluminij pri gradnji sta- novanj, je največji ameriški kon- cem za proizvodnjo aluminija po- stavil 1950. leta v osrčju Pitts- burga 30 nadstropno upravno po- slopje, pri katerem so zunanje stene, vodovodne cevi ter elek- trični kabli — iz aluminija. Med- tem, ko porabijo za kvadratni meter kompletne navadne zuna- nje stene 730 kg materiala, so ga pri gradnji tega poslopja le 170. Od takrat so v Ameriki postavili okoli pet sto upravnih poslopij iz aluminija; vsa pa imajo po 15 in več nadstropij. Zanimiv je tudi porasit gradenj zasebnih hiš iz aluminija v Ame- riki. Medtem ko so imeli 1958. leta komaj okoli pet sto alumini- jastih enodružinskih hiš, se je njihovo število leto dni pozneje povz^pelo že na enajst tisoč. Pri vsem tem so zlasti mikavni mi- nimalni stroški. Aluminijaste hi- še je treba ponovno obarvati še- le po osmih do desetih letih. V Du-Pont tovarni so izdelali po- sebno motno lesketajočo barvo, ki jo že v tovarni vžgejo na alu- minijaste plošče. Od daleč, pa tu- di od blizu izgledajo take hišice kot lesene. Zelo razveseljivo je tudi dejstvo, da se bo tudi pri nas razvila gradnja aluminijastih hišic, sprva enodružinskih, .pozne- je pa tudi večjih. Prvič je čist aluminij pridobil danski fizik Oersted 1825. leta in sicer v laboratoriju. Vendar je ta kovina ostala še dolga desetletja dragocena redkost. Bila je dosti dražja od zlata. Napoleon tretji je dal na primer servirati kosilo svojim najbolj uglednim gostom z aluminijastim priborom; le ostali, manj čislani, so dobili zlat ali srebrn pribor. Preden so leta 1884 nataknili na obelisk washing- tonskega spomenika 23 cm dolgo aluminijasto konico, so jo razsta- vili v izložbi najbolj bogatega new^yorskega draguljarja. Od takrat pa do danes se je oena aluminija bistveno spreme- nila. Postala je dostopna vsako- mur, bodisi v obliki loncev in po- sode nasploh, bodisi v obliki mon- tažnih ličnih hišic, ki jih bomo kmalu dobili tudi pri nas. Nöda ali praldicnost Takole dokaj priročno prenosno sredstvo namesto vozička za otro- ke so si omislile mlade matere v Belgiji, morda za enkrat šele v glavnem mestu. Je praktično? O ja, še kar! Nobenih posebnih te- žav ni pri prehodu preko številnih stopnic, ki jih imajo v mestu in tudi v stanovanjih, pa tudi dru- gih preprek se ni treba bati. Ta- kole košaro- lahko nosi mamica sama, še boljše je pa, če ima po- močnico, tako da vsaka prime za en ročaj in napravita iz nosilniice še gugalnico. V tramvaju in avto- busu jo lahko postavite na zadnjo platformo (v vlaku pa kar na po- lico). Pa še to, da itaka zadeva ni preveč draga. Morda je tole zaen- krat res le še moda, vendar ji pa gotovo ne gre odrekati pralktične vrednosti. Poskusite — seveda ne sedaj na zimo, temveč tja na spo- mlad. Telitele, a res majhen Kmetu Ivanu Kuneju iz Sedlarjevega (Ohsotelje) je 21. septembra krava povrgla tele, težko komaj 7 kilogra- mov. Telička je izredno ži- vahna in si jo hodijo ogle- dovat kmetovalci iz okolice, saj doslej nihče kaj takega ne pomni. Tudi živinorejski strokovnjaki menija,, ßa je to zelo redek pojav. Po os- mih dneh, ko smo teličko slikaU, je tehtala že 12 kilo- gramov in se torej normalno razvija. Hranijo jo na ste- klenico. Kristalni servisi, servisi iz porcelana in stekla, kot okrasna keramika stalno na zalogi Mis Ameiike Na TV sem imel priliko vi- deti ves proces, kako prideš do naslova Miss Amerike, oz. Miss USA. Kaj se zahteva od kandidatinje? Samo lepota ne zadostuje. Mora pokazati tudi znanje v katerikoli pa- nogi: glasbi, slikarstvu, ki- parstvu, obrti, športu itd. In ko odgovarja tema dvema panogama, stavijo kandidati- nji še po eno vprašanje, da se žirija prepriča o njeni du- hovitosti. Žirija: dva moška, tri ženske. Tu sem prvikrat zmajal z glavo: kako naj sodi človek muzikalično kandida- tinjo, če sam nima pojma o glasbi; in to velja za vse pa- noge. Torej oglejmo si te de- klice in poslušajmo jih malo. Da naštejem najvažnejše: Nastopile so po vrsti štiri pevke-sopranistke s klasič- nim sporedom. Trdim, da ta- kih lepih in dovršenih sopra- nov nisem slišal od Prage do Trsta in Beograda. Kolora- turka je zapela visoki D s tako lahkoto in nežnostjo, kakor da bi imela vse tone na tipkah. Cowboyska jodle- rica v tirolski obleki. Nedav- no sem slišal jodlerico iz Te- xasa, ki je bila mnogo bolj- ša. Štiri dekleta so uprizorila nekak balet s petjem, kar me ni navdušilo. Za trebušni ples in miganje s telesom ni- mam zanimanja. Nato je na- stopilo dekle, moderno oble- čeru). Med govorom vrže ob- leko raz sebe, vzame s poli- ce razne cunje in v trenutku ima krilo gotovo in bluzo tu- di. Pokazati je hotela, kako enostavno je za žensko, da se lepo obleče. Moram pa priznati, da njeni izdelki ni- kakor niso bili lepi ali okus- ni. Naj bo! Nestrpno smo ča- kali na besedo razsodišča. Jaz bi bil v zadregi, kateri izmed zgoraj omenjenih pevk bi dal prvo nagrado. Smejal sem se sosedi, ki je bila pre- pričana, da bo prvo mesto zasedla šivilja. In glej: ko je razsodišče izročilo napovedo- valcu in njegovi pomočnici svojo razsodbo, sem opazil dolge obraze teh dveh. Miss USA je postala šivilja s pri- pombe, da je iz siromašne družine: To mi ni šlo v ra- čun. Socialno plat naj ob- ravnava socialni zavod. Miss Amerike pa razsodišče. Pa to še ni vse. Človek bi mislil, da bodo moje znamenite pev- ke sedaj prišle na vrsto. Kaj še! Sedaj je prišla na vrsto tista plesalka z modernimi melodijami. Sele na tretje mesto je prišla ena teh kla- sičnih pevk. Jaz sem onemel. Pa so mi znanci razložili: to je današnji čas. Trompeta, pozavna, klarinet in boben bodo premagali vsak še tako dober klasičen kvartet. In res: Chicago je dovolj veliko mesto in ima mnogo lokalov z glasbo. S kakšno glasbo? V enem lokalu igrajo trije Me- xikanci na gitaro same »ku- karače«, v drugem se der'', trobenta na vso moč in io spremljajo sami nemogoči inštrumenti, ciganska muzi- ka igra same svoje cardase, kakor pri nas, in jih že zna- mo na pamet, itd. Torej ni- kakor ne velja več pravilo, katero smo se učili v šoli: poezija, glasba, slikarstvo, kiparstvo itd., je umetniško upodabljanje vsega, kar je lepo in plemenito. Imam pač starinske nazore in iščem v vseh umetninah samo lepoto in plemenitost, pa je ne naj- dem. Sliko »Večer na Savi« sem imel doma dalj časa na- lašč narobe obešeno, pa tega nihče ni opazil. In ubogi kip poeta: Janko je rekel, da je to povodni mož, Metka pa je trdilfiL, da je to kralj Matjaž. Kot učitelj glasbe sem opa- zil: tisti, ki so me zapustili, ker so preskočili na šlagerijo, so postali samo slabi muzi- kanti, dočim so pristaši kla- sike danes že na vidnem me- stu. C. Rakuša Kar na skrivaj ... Po otrol