Zakiad na otoku. la aagteSkega prevedel Paulus. (Dalie.) (,€l3vek, ki si je tri leta grizel noBfo n-a iakemle zapuščenem otoku, 'Jlm. r<e govori več tako izbrano, kakor ri —! In zalo se vam je zdelo , ti3 se mn meša —. In sica, pravite , tia si & tako hudo želel?" rDa, gospod doktor, sira!" sem 0<1fei,Y0riI. ^ijiejte, Jiin, vidite, k^ko pride , $9 je čJovck izbiičen in sladkosneden — ? Pa dobro! Ste vidoli mojo tobaSnieo. Jira? — Da! — Pa vendar veste, ds ne nosljam. To pa zaradi tega ne, ker hranira v svoji tobačnici koštte& oarmezanskega sira — sira, ki ga dela1© v Italiji, zelo redilen je. Dobro toroj — ia slr dobi Ben Gunn!" Pred večerjo smo zagrebli ubogega starega Tonia. Z odkritimi glava m\ srno stali nekai časa krog groba in raolili —... Drv smn mnogo nabrali, pa kapitanu jili še ni bilo zadosti ¦ Zmajal je z glavo in pravil, da moramo jutri izBova aa delo. Za vceer.,0 smo dobili košCek pre- kajene svinjetine, prepečenca in kozarec groga, Po vefierji pa so sedli triie starejiSine, graščak, kapitan in zdcavnik, v kot in se djali na posvetovanje. Zdelo se je, da so <pri kraju s syojo pametjo. Naše zaloge so bile tako skromne, da bi nas lakota prisilila k predaji dolgo preden bi prišla pomnč. NaSa rešitev bi 1« bila, 6e bi postreIHi toliko upornikov, da bi ah sneli svojo 5rno zastavo in se uklonili, ali pa pobegnili s ,,HispanioLo." Od li) jih fe bilo živih le še 15, od teh sta bila dva ranjena in eden vsaj — tisti, ki ga j6 graščak obstrelil pri topu — tcžko ranjen. i\aši streli so morali torej biti zelo orevidno in dobro pomerjeni, — saj je šlo za naše življenje. Pa še dva zaveznika smo imeli — rum in mrziico. Prvi, ruin, Je bil že na delu za nas. Ceravno so taborili u. orniki za cele pol milje oddareni od nas, smo iih čuli, kako so kričali in peli pozno v noč. — Glede mrzlice pa je zdravnik stavil svoio lasul.;o, da jih bo, preden mine teden, polovica ležala na tloh; ako bodo ostali spodaj ob mofivirju. In f,ovrh so bili še brez zdravil —. ,,Tako stoje stvari!" j« dejal. — MAko nas oni ne postreljajo prve, — mislim, da bodo veseli, 6e se bodo kolikortoliko zdravi kmalu mogli pobrati- MHispaniola" jo dobra jadrnica in navsezadnje se lahko spet lotijo svqjega starega poklica — ropanja na morjU!" «Prva ladia, ki sem jo kedaj iz gubil!" je priportmil kapitan Smollet". Lahko si mislite, da sem bil do smrti utnujen, In ko sem konftno zaspal po dolgem kihanju in kaSljanju , sem spal kakor klada do ranega jutra, Nerair y koCi in glasno govorjenje me ;e zbudilo. Pogl«daJ sem krog sebe -. Tcnrariši so že zdavnaj pozajutr fcovali in kup naših drv se je za polovico povečaJ. .Bela zastava!" je nekdo rekel in koj nato začuden vzkliknil. Planil sem po koncu, pobitel som k strelni luknji v steni, si mel oii 1h gtedal, kaj bi bilo. Zares, onstran plota sta stala dva moža Eden je nosil kos belega platna t roki in mahal % njfim, in ppoleg njepa je na svoji btrgli mimo sionel — Silvor. Zelo zgodaj je še bilo in naitiladnejŠe jutro, kar smo jih doživeli na našem potovanju. Mraz je prešinjal mozeg in kosti. Nebo je bilo jasno i» čisio in vrhovi dreves so žareli v jutranjem solncu. Proston, kjer sta sta]a Silver in njegov spremlievalec, pa je bil še ves v rai^Jcu in do kolen st* tičala v nizki, gostf megli, ki je ponoči prilezla iz močvirja. Mraz in megla sta pripovedovala o zares žalost nem življenju na tem zapušSenem otoku. — .Vlažen, mrzličen, nezdra\ kraj j« bil! ,,Ostanite v ko5i!" nam je rekel fapnan. .,Stavira sto proti eni, da pripravijajo kako izdajalsko zvijačo!" Zaklical je u^ornikoma: ,,Kdo jo? Sto; ali pa streljamo!" ,,Bela zastava!" se ]e oglasil SilT«r. Kapitan ]e stal v veži naSe kočo, in se skrbno fiuval, da so ni izvost;; yil kaki zavratni, izdaialski k _Zdravnikov stražni oddolek nap^ej!" .je poveljoval. ,,Livesey lt severni steni, prosim; .lim k vzhortni Gray na zapad. — Graščakov bdde lek — baši puške! Brzo, možje, providno!" Zopet se ]e obrnil k npo- ,,]n kaj hočata z vajiao belo zaBtavor".]8 zavpil. SilvGrjev spremljevalGc se jg oglasili! »Eapitan Silver, gospod, prihaja, in jHočg z vami govoriti o premirju." »Kapitaa Silvcr — ? Ga ne poz nam. Kdo jg ta tlovek?" je odgovoril kapitau SmoilGtt — Ia čuli srno, ka ko ;g pravil sani pri sebi: ,,Kapitan je žg torGJ — ? Glej, kako naglo je aapredoval!" Sedaj jG odgovoril Dolgi John: »To S6m ]aa, gospod! — Tile sirotnaki so me izbnali za kapitana <[>o važerapobegu, gospod!" — S povdarkoui :"e izrokel besGdo . pobeg." — ,.Poda mo sg, ako stG dostopal poštenim po ¦gojem. Ediii.o, kar zaljujvam, ko-Mitan Smollett, le vaša beseda, da aid živG-ga m zdravega pustite proko plota nazaj i'i da pofiakatc gbo minuto, prcdenstreliate!" ,,Posluša.]te mG!" jg odgovoril kapitan Smollett. BJaz in mo*i tovariši , mi nimamo niti najmaajšo žclie, da bi z vami govorili. Ako vi žclite kaj povedati, pridite! To je, kar vam i;nam rGči. Ce se j>rii>eti izdajstvo, gti l.odo kriva vaša stranka — in Bog vam pomagaj!" MTo mi zadostuje!" je vpil Dolgi Joba vGselo. ^Vaša beseda ml je po polaoma dovolj! Jaz vem, kdo jg po Sten-ak, bodite prGpričaai, da vem!" VidGli srao, kako jo, mož z bolo zastavc skušal zadržovali Silverja. Pa ta S6 mu je glasao aasmGjal ia ga udaril po raiBGau, 6e5, vsak.i raisel na izdajstvo od straai tehlG poSteajakov jg nGspamctaa. 8:or»il ;g k plotu, vrgel ftroz svojo '.<¦•: glo, Sg prijel za kole, dvigail svo o flao aogo in z velko mofijo ia snmnosCo preplezal plot in skočil aa dvonSče. Tato sem bfl, to moram povodati, zaverovaa v posluša.n.e in gledaae , da ksora čistn ^ozabil na svo)o stražno dolziicsl. Zapustil sgiu svoa'o strelnG lukiie ia zlezel kai>itanu za Urbet. SedGl jg na pragu, z lakti na koIgiihi z rokami si ie podpirnl glr vo , nalaiaio ]G žvižgal in zrl v siudeneo,ki 'e ATel 2. svo]Gga želczaoga kolia v posek. Sdsrer 38 je bridko mu5il po gri ču navzgor h koSi. Slrmiaa ie bila preoe.šna ia nied debeJimi štori ia -v menkem pesku s;a mu ji.,Ggovu bcrgla in n.iegova ena noga prav mjlo koristiii Ta raolče in možato se e Irudil kvišku in koačno grilGzol pred k»p< lana. JGdraato ga }c jiozdravil«. V svojo aa^oljSo obloi.o se je vtaknil ru ta oblsk VGlikaabka, sinJGraodra sukaja, z cgromuimi koviaasujni gualbi okrašeaa, n ¦! je segala prav doli d3 kolGaa ra lena nova moraarska čepica z dolgimi trakovi mu jo visela v z.s-ilaik. ,.Tu ste torGj, mo] mož!" m«]8r6kol kapitaa ia dvigail glavo. ,.L» sa • dite!" ..AJi mi ao bodGto dovolili, da vstopim, kapitan?" so }Q prit.ževai Dolgi Joha. nMnzlo jutro jg in huoo je, sedGti v mrazu tule zuaaj aa ouaku!" , Giejte, Silvcr", mu \e dojn] kupitaa, ,čo bi bili ostali pošten 61o7SK,bi šg daaGs iaiiko sedGll v MHispaaioli." — Sarui ste si krivi! — Ali .*.ie moj ki-tiar - ia v tcm slačaju &e t.o lepo ravnalo : vami — ali >pa stG kapitan S ':o!Vit. upornik in iaorski rop<-r, — iu vibl^ce vaš čakajo!" .Dobro, dobro, gospod kajpitan!" je O'lfeOv>irjal Silvcr in sedel v pesok, kakor mu je bilo zapovedano. ..Pomagati mi moratG ia mi podati roko, dn se izvi.čGm iz blata, v katerega st»m ziašel, — Anjva^ prijetaa, udobca pro- storček jc tole —! Ah, taml« jfe Jiinl Dooro jutro, Jim! — Gospod gražfafcfc vab siuga S8m! — Zares, vi ste BkvK paj, kakor sreftaa in zadovoliua clriiv žiaa, da tako rečGaii" ,,Ako imatG kaj povcdati, «n>i racžfc bi bilo bolje, da koi zafiaetet" BPrav govorite, gos, od kaiiitan \r je odgovonil Silver Dolinost je dolž nost, sevcda! — Dobro, poveni v&m, to je bfil mojstGrski izpad, ki ate ga naredili pretečeno no6i Nekdo iziced vas zBa prav izvrstno sukaii sekirofi Ia ne bora vam prikrival, da 30 sc ue«katGn moji ljudje prcstrašili, — mo rebil.1 so se prestrašili vsi, morebiti sem se prGstrašil tudi ]az ia sem zaraditcga daaos tukaj ia prosim za premirje. — Toda povom vaui v drigiO so vam bg bo posrefiilo! Stražili bo s mo ib ruma se bomo izogibali prav skrbao! — Moreb(iti mislite, fla smo bili vsi p_ijani?" (Dalje prihodujiiit)