OXF.: 902 O gospodarjenju z gozdovi na drlavni gospoščini Studenice na prehodu iz 18. v 19. stoletje Jože Maček* MAČEK, J.: O gospodarjenju z gozdoVI na držav- ni gospoščini Studenice na prehodu iz 18. v 19. sto- le~e. Gozdarski vestnik 44, 1986, 10, str. 347-350. V slovenščin~ povzetek v nemščini. V razpravi je obde- lano gozdarstvo na državni gospoščini Studenice na podlagi Opisa posestev (Guterbeschreibung) iz leta 1 802. Gospoščina je imela 2540 oralo v gozdov, ki so bili raztreseni v različnih krajih, le 588 oralov je bilo primernih za posek. V gozdovih so imeli podložniki služnostne pravice do drv, paše in stelje in jim je zato gospoščina za njihov odkup namera- vala odstopiti 2/3 svojih gozdov. Gospoščina goz- dov še ni izrabljala na industrijski način ali za pro- dajo v druge kraje, temveč le za skromno prodajo drv lastnim in tujim podložnikom V žirovih in želo- dovih letih je bila v gozdovih zelo razširjena svinj- ska paša. K povprečnemu let.il.emu čistemu donosu gospoščine (5408 fllO kr v letih 1793-1801) je gozd prispeval3,14 %, od tega je odpadlo na les 0,76 %, 2,38 % pa na svinjsko pašo. Na tej gospoščini so umetno nasadili majhen hrastov gozd in majhen na- sad robinije. Sicer gozdov niso gojili. MAČEK, J.: Forest Management on the State Es- tate Studenice at the Turn of the 181h Century Goz- darski vestnik 44, 1986, JO, pag. 347--JSO. In Slovene, summary in German. The paper deals with fores- try on the state estate Studenice according to its specification from 1802. The estate posessed 2548 yokes of forest, widely scatter ed over a large area. Only 566 yokes were convenient for an exploita- tion by cutting dawn. Subjects had servitude rights in the forests (firewood, pasture, and strawing), therefore the estate was ready to sell 2/3 of its fo- rests to them. The es tate itself wasn't exploiting the forests at the time in question in an industrial man- ner or by trading with other places. The selling was moderate and limited to its own as well as fo- reign subjects. When beech-nuts and acorns were abudant pig pasture was wery popular. The fo- rests gave 3,14% 9f the average annual net inco- mings of the estate (5408 010 kr in the period from 1793 to 1801 ), wood participated with 0,76% and the pig pasture with 2,38 %. On this estate a little oak wood was planted as well asa small plantation of Robinia. Beside these no other forest cultivation took place. * J. M. red. prof.. dr. agr. zn., dr. ekon. zn., dipl. inž. agr., dipl. oecon. Biotehniška fakulteta, VTOZD za agronomijo, Yu-61001 Ljubljana, Jamnikarjeva 101 . Državna gospoščina, oziroma natančneje, gospoščina verskega sklada, v Studenicah, je nastala leta 1782 iz posesti ukinjenega sa- mostana dominikank. Prešla je v upravo ad- ministracije državnih posestev v Gradcu. Pod omenjeno administracijo je ostala do leta 1827, ko jo je kupil Alojz Sparovec. Nato je men jala še dva zasebna lastnika, dokler je ni- so leta 1886 ponovno kupile za samostan re- dovnice magdalenke. V njihovi lasti je ostala do leta 1945. Studenice je kot hospic leta 1237 ustanovi- la Zofija, vdova koroškega plemiča, ki je bila iz rodu Rogaških. Leta 1245 so Zofija in njeni sorodniki ustanovili tam ženski dominikanski samostan »Marijin studenec«. Pozneje se je uveljavilo ime Studenice. Ustanovniki in dru- gi plemiči so samostan obdarovali z zemljišči, sogorniki in podložniki v njegovi okolici, vzhodno od Pragerskega, južno od Maribora, na Koroškem in na Dravskem polju. Samo- stan si je od Henrika Rogaškega pridobil niž- je sodstvo. 1 Ker studeniška gospoščina, kot tudi druga bivša samostanska posestva v dr- žavni upravi, niso dajala pričakovanih do- hodkov, so pristojni deželni in državni organi (omenjena administracija ter gubernij v Gradcu in dvoma komora na Dunaju) več­ krat razpravljali o njihovih prodaji zasebni- kom. Za to pa je bilo potrebno gospoščine dobro opisati, natančno izmeriti njihova zem- ljišča, ugotoviti njih prihodke in izdatke ter pripraviti prodajno ponudbo. Po naročilu ce- sarja in nadvojvode Karla je graška admini- stracija v tej zvezi izdala nalog, da morajo up- ravniki z osebjem vseh gospoščin napraviti opise posestev (tako imenovane Giiterbe- scpreibung), od katerih nam najstarejši lahko rabijo kot prvovrsten zgodovinski vir za ob- dobje pred dobrimi stodevetdesetimi leti. Opis gospoščine Studenice2 ima priključe­ ne bilance z različnimi zanimivimi podatki za leta 1793 do 180 l. Tako lahko dobimo izvr- sten vpogled v gospodarjenje precej velike gospoščine, kot je studeniška tedaj bila, v strukturo njenih gospodarskih panog in nji- hov delež v končnih dohodkih. V tej razpravi 1 Pirchegger, H.: Die Untersteiermark in der Geschichte ihrer Herrschaften und Gillten, Stadte und Markte. Buchreihe der Siidostdeutschen His- torischen Kommission, Bd. 10, Milnchen 1962, str. 137-138. 2 Historische Beschreibung des Guts zum steier- markischem Relig. Fonds gehčrigen Staatsherr- schaft Studenitz, 1802. štajerski. deželni arhiv v Gradcu, Herrschaft Studenitz Schuber 1, Heft l. 347 želimo prikazati stanje gozdov na podlagi po- glavja o gozdarstvu 3 iz omenjenega opisa in na podlagi prilog iz bilanc gospodarjenje z gozdovi na studeniški gospoščini. Opis goz- darstva je v izvirniku podan v obliki vnaprej postavljenih shematiziranih vprašanj, na ka- tere je upravnik gospoščine odgovarjal. So- razmerno podrobni podatki omogočajo pre- cej dobro rekonstrukcijo tedanjih razmer v studeniških gozdovih. Gozdove te gospoščine so gotovo prvič ocenili in opisali pri terezijanski davčni rek- tifikaciji, okoli leta 17 48, drugič pa so jih ma- nipulanti mehanično izmerili za predvideno jožefinsko davčno regulacijo v letih od 1783 do 1786. Geodetsko studeniški gozdovi do le- ta 1802 še niso bili izmerjeni. Izvirni podatki o njihovih površinah so bili v knjigah davčnih fasij omenjene davčne regulacije, ki so bile shranjene na sedežu nabornih okrajev, kjer so bili studeniški gozdovi, to pa so bili Stude- nice, Zbelovo, Zgornja Polskava in bivše po- sestvo dominikancev v Ptuju. Gozdovi so skupno merili 2548 oralov, 430 kvadratnih sežnjev. Sestavljali so jih tile gozdni komplek- si: Vothof, Stanosko, ? Dolgi vrh (Langen- gupD, Žabjek, Brežnica, Košnica, Verbole, Kočno, Brodnik, Pretrež, Stopno, Strug, Peč­ ke, Sesterše, Lošec, Varoš, Dežno, Premi ozi- roma Loke in Doklezen.4 Od teh gozdov je bilo prestarih za pridobi- vanje lesa normalne kakovosti 245 oralov, primernih za posek je bilo 566 oralov, pri- mernih za posek v obdobju krajšem kot 15 let je bilo 81 oralov, za posek čez 15 do 30 let 118 oralov, za posek čez 30 do 40 let 168 oralov, za posek čez 40 do 60 let 413 oralov, praznih gozdnih zemljišč brez drevja za posek je bilo okoli 957 oralov. Ocenjena zaloga je bila 107.162 klafter trdega in 6179 mehkega lesa. Možni letni posek bi bil 2392 klafter trdega in 123 klafter mehkega lesa. Za ta les bi bilo mogoče, ob drugačnih načinih izrabe lesa iz- tržiti letno 1420 O. Podložniki so letno dobivali po 915 bukovih dreves.s Gozdovi še niso bili razdeljeni v oddelke. Sekali jih niso na golo, temveč na prebiralni način, tako podložniki, ki so do lesa imeli služnostne pravice, kot tudi gospoščine za svoje potrebe in za skromno prodajo. Stro- kovne ocenitve gozdov še niso opravili. Po- 3 Von der Beschaffenbeit der Forste und Waldungen. Ibid. f. 21-28. 4 kot opomba2, str. 121-128. 5 istotam. 348 datki o lesnih zalogah in o možnem letnem poseku temeljijo na podatkih jožefinske davčne regulacije, na oceni ali pa na presoji gornjegrajskega nadgozdarja, ki je bil s stu- deniškimi gozdovi dobro seznanjen. Letni po- sek so dobili tako, da so domnevno lesno za- logo posameznih kompleksov delili s števi- lom let, v katerih bodo kompleksi zreli za po- sek. Gozdovi so se pomlajevali na naravni na- čin, brez setve semena ali saditve sadik. Iz- jemi pa sta tile: pred nekaj leti so poleg boč­ kih vinogradov zasadili poldrug oral s hras- tovimi sadikami, leta 1802 pa so po nalogu gubernija posejali 400 kvadratnih klafter s semenom akacije. Podložniki-upravičenci do lesa, so imeli dolžnost vsako leto posaditi šest hrastovih sadik; vendar pa tega niso oprav- ljali povsod in vsako leto. Umetno pomlajeva- nje gozdov je bilo po mnenju gospoščine nes- miselno dotlej, dokler služnostne (servitutne) pravice podložnikov niso bile urejene, do- kler gospoMina ne bi imela svojega, od pod- lažnikov ločenega gozda, na katerem bi uvedla urejeno gozdarjenje in dokler ne bi imela svojega gozdarja. V letih 1793 do 180 1 ni bilo nobenih gozd- nih požarov. V gozdovih je bilo prepovedano kajenje in '{letenje pastirskih ognje v. Do pros~ga lesa so bili upravičeni pod- ložniki tistih uradov, ki so bili v bližini gozdov. Pravica je temeljila na rabi od nekdaj, kot so izjavile redovnice in na davčnih napovednih tabelah od zadnje davčne regulacije, ki so jih v prepisu imeli na upravi gospoščine. Le podložniki iz urada Gorica, ki so bili oddalje- ni od gospoščinskih gozdov, so za potreben les plačali skromno ocenjeno vrednost. Pra- vica podložnikov do lesa sicer ni temeljila na določeni, vnaprej predpisani količini, ampak na omejeni količini, ki je bila potrebna za nji- hovo gospodarstvo. Če bi bili hoteli izračuna­ ti njihove služnostne pravice do lesa, bi mo- rali te potrebe ugotoviti pri vsakem podlož- niku posebej. Podložniki niso od gospoščine dobili nobenih nakazil za les. Oglasili so se le pri (kmečkem) logarju, ki jim je odkazal nji- hovim potrebam primerno število dreves. Koliko so podložniki letno resnično pose- kali lesa, ni. bilo mogoče ugotoviti, ker pozne- je omenjeni logarji dotlej niso vodili o tem no- benega pregleda. Služnostna pravica do le- sa se je nanašala le na les za kurjavo, pred- vsem na bukov les. Gospoščina je menila, da se teh pravic lahko reši le z dodelitvijo goz- dov v last podložnikom v razmerju z velikost- jo njihove posesti in glede na potrebe, s tem, da bi se ti odrekli vsem nadaljnjim služnost- nim pravicam. Morali pa bi se obvezati, da bodo z gozdovi gospodarili ustrezno, kar bi nadzoroval gospoščinski nadgozdar, da goz- dov ne bi opustošili in bi se potem ponovno pojavili kot prosilci za les pri gospoščini. Za odpravo servitutnih pravic do lesa v gozdo- vih je gospoščina predvidela razdelitev dveh tretjin svojih gozdov med podložnike, torej 1698 oralov, za povsem prosto gospo- darj.enje pa bi gospoščini preostalo 849 ara- lov. · Kraje lesa iz gozdov so bile zelo pogoste. Odkritje storilcev pa je bilo zelo težavno zato, ker gospoščina ni imela svojega stalnega, po- sebej nastavljenega, poštenega in od podlož- nikov neodvisnega gozdarja. Nadzor nad precejobsežnilni gospoščinskilnigozdoviso opravljali ))honorarno« kmečki logarji, ki so za to prejemali skromno nagrado od 4 do naj- več 1 O fi letno. Ti log arji so bili deloma revni, deloma sebični, bili so seveda v tesnih zve- zah s podložniki, in so zato gledali predvsem nase, potem so držali s sosedi-podložniki in šele na koncu so bile koristi gospoščine. Ve- čina tatov lesa je ostala v takih razmerah neodkrita. Po mnenju gospoščine so največ lesa pokradli ti logarji sami v soglasju s pod- ložniki (Die vielen Holzentfremdungen de- ren Thater nicht entdeckt werden, schreibt man grčsstenteils den Bauernfčrstern selbst und den mit Ihnen einverstanden Untertha- nen zu).6 Le z nastavitvijo pravega gozdarja bi bilo mogoče kraje preprečiti. Podložniki ali drugi ljudje drevja v gozdo- vih niso namerno poškodovali. Drevje so nor- malno podirali pold-rug čevelj visoko. Panjev niso izkopavali za kurjavo. Obsekavanje drevja za vejnik v studeniških gozdovih ni bi- lo znano. V vseh gozdovih so imeli podložniki pravi- co do paše in grabljenja stelje. Obe pravici so imeli predvsem seveda v bližnjih gozdo- vih. Paša ni bila omejena ne s številom glav ži- vine, ne s časom. Pasli so, ko so, in dokler so vremenske razmere dopuščale. Le podložni- ki urada Medinci gospoščine Zgornja Palska- va so poleg domačih podložnikov v gozdu Sesterše od nekdaj pasli lO do 12 konj proti dajatvi 45 krajcarjev ·za vsakega. Domači podložniki so skušali pašne pravice razširiti tudi na gozdne parcele, na katerih jih dotlej niso imeli. 6 istotam, str. 24. Skrivnih poti v gozdovih ni bilo, ker so pod- ložniki imeli pravico do drv, stelje in paše in zato ni bilo razlogov, da bi se skrivoma poda- jali v gozdove. Klateži se v gozdovih niso za- drževali; pač pa se je ob na borih dogajalo, da se je več mladeničev skril o v gozdove Boča. Lesa niso prodajali po vnq.prej določenih tarifah, temveč po presoji logarjev na kraju samem glede kakovosti lesa, možnostih spra- vila iz gozda in pod. Bukev so zaračunali l do 3 fl, hrast od 3 do 12, celo do 15 il Če bi go- spoščina hotela vpeljati prodajo drv, bi za sečnjo plačala za klaftro 36, za spravilo iz gozda in prevoz pa 45 do 51 krajcarjev. Za- nimivo je, da si je pri aboliciji tlake gospošči­ na pridržala obvezne dnine za pripravo drv in lesa za lastne potrebe. Vendar te vrste dnine ni izrabljala, ker jih je z normalnim pla- čilom drvarjem in prevoznikom dobivala do- sti ceneje. V zadnjih devetih letih (1793-1801) je stu- deniška gospoščina prodajala svojim podlož- nikom v uradu Gorica in drugim tujim pod- ložnikom največ bukovine in nekaj malega slabe hrasto vine za plotove. Največ je iztržila leta 1799, najmanj leta 1796. Razširjena je bila tudi še paša svinj v letih, ko je obrodil žir in želod. Zanjo so podložniki v povprečju plača­ li letno 129 fl. Gospoščina je imela v svojih gozdovih pravico nizkega in visokega lova, ki pa ju je dala v zakup. Zakupnina je v po- vprečju znašala 39 f1 letno. Za nadzor nad gozdovi je gospoščina ime- la nameščenih osem »honorarnih« kmečkih logarjev z že omenjenim skromnim plačilom. Poleg tega so prejeli od prodanih dreves še »Marque Stockgroschen« 7 neko nagrado, ki je na drugih državnih gospoščinah doslej še nisem zasledil. Prav tako tudi to vrsto logar- jev le še v Jurkloštru. Stroški za plačilo logar- jev so znašali letno 89 fl. Gospoščina je imela zelo majhne stroške z gojitvijo gozdov; v letih 1794, 1795 in 1801 povprečno letno 2 fl 53 kr. Glede na to, da je imela gospoščina majh- ne izdatke za gozdove, pravzaprav samo za plačevanje kmečkih logarjev, je bilo gozdar- stvo na njej skromno rentabilne. Za hlodovina je v povprečju 9 let ( 1793-180 l) iztržila 195 fl 11 kr, za drva lO fl 4 kr letno. Za podiranje in prevoz lesa je imela povprečno letno stroš- kov 167 fl46 kr. če k letnim dohodkom za les prištejemo še letne dohodke od svinjske pa- še 129 f1 in podobno kot na drugih go- spoščinah, tudi na studeniški ne štejemo nad- 7 ibid. fo dtr. 28. 349 zora nad gozdovi kot strošek gozdarske pa- noge, ampak kot strošek uprave gospoščine, tedaj se izkaže kot denarni prebitek pri do- hodkih iz gozdov približno 170 fl letno, kar znaša 3,14% povprečnega letnega čistega donosa gospoščine (5408 fl lO kr). Od tega odpade na dohodek od lesa 0,76 %, na doho- dek od svinjske paše 2,38%. Za primerjavo tedanje denarne vrednosti lahko služijo navedbe o cenah lesa in dnin, dodatno pa morda še tele: konj dobre pasme v najboljših letih je stal 130 fl, vozni vol 65 fl, tele 7 l/2 fl, funt (okoli 112 kg) govedine 6 112 kr, svinjine 7 kr, letna zakupnina za oral njive 40 fJ.S ZUSAMMENF ASSUNG In der Abhandlung wird die Waldwirtschaft der Staats (Religionsfonds) herrschaft Studenice (Studenitz) die ehemals dem Dominikanerinnen- kloster ebendort gehorte, anhand der Guterbe- schreibung aus dem]ahre 1802 vorgestellt. Diese Staatsherrschaft entstand aus den Besitzungen des 1782 aufgelosten Klosters. Ihr Waldbesitz belief sich auf 2548 ]och, der sich auf 19 Walder mit slo- wenischen Flurnamen in verschiedenen Ortschaf- ten erstreckte. Die geodatische Waldausmessung wurde bis 1802 noch nicht durchgefillnt Die Walder unter1a- gen praktisch keiner forstlichen Pflege, die Herr- schaft hatte damit praktisch nicht erwahnenswerte Kosten. Die Waldaufsicht war acht Bauernfčrstern mit geringer (4 bis hochstens 10 fl) Ent1ohnung ubertragen. Diese Art von Forstpersonal wurde bisher auf dem slowenischen Gebiet nur noch auf der Staatsherrschaft Jurklošter (Gairach) angetrof- fen. Diese Aufsicht funktionierte aber nicht, da nach Angaben der Herrschaft eben diese Fčrster die meisten Holzentfremdungen bewirkten. Die Walder waren mit den fur dieses Gebiet i.iblichen Baumarten bewachsen, weit vorherrschend mit Buche und im geringen Anteil mit Eiche. Die Walder wurden fUr keine industrielle Zwecke oder Bauho1z, sondern hauptsachlich nur fi.ir Brenn (Scheiter) ho1zanfertigung, jedoch nicht in der Herrschaftsregie, benutzt. Der Aushieb war gering, folglich waren auch die Reineinnahmen aus dem Waldbau bescheiden (41 fl29 kr jahrlich im Durchschnitt der Jahre 1793-1801). Fur die Schweinemast erhielt die Herrschaft durchschnit- tlich 129 fi jahrlich. Wegen der geringen Forst- personalausgaben war der Waldbau auf der 8 Maček, J.: O gospodarjenju z gozdovi na držav- ni gospoščini v Konjicah na prehodu iz 18. v 19. sto- le~e. Gozdarski vestnik XXXV, 4, 1977, str. 141-149. Die Wa1dwirtschaftauf der Staatsherrschaft Stude- nice am Ubergang aus dem 18. ins 19. Jahrhundert 350 Staatsherrschaft Studenice massig rentabel. Der Beitrag des Waldes zu den Reineinnahmen der Herrschaft (5408 fl jahrlich) belief sich auf 3.14 %, wobei aufHolz 0,76% und die Schweinemast 2,38% entfiel. Die Wš.lder der Herrschaft waren fast alle mit Passivservitutsrechten auf Holz, Weide und Streu zugunsten der eigenEin, in unbedeutenden Aus- mass auch zugunsten fremder Untertanen belehnt. Diese Herrschaft beabsichtigte zwei Dritte1 ihrer Walder an die Untertanen abzutretten um sich der Servitutsrechte zu entledigen.