OBČINSKI IZVRŠNI SVET O NEDOVOLJENIH GRADNJAH
Bomo še naprej najbolj »črna« občina
V dokumentih jc zapisano, da je nedo-voljena gradnja, po domače rečeno črna gradnja, akcija o/iroma poseg, ki na ka-kršcnkoli način prcohlikujc okoljc hrcz zahtcvanih dovoljenj upravncga organa po veljavnih prcdpisih. Zato se za ncdo-voljcno gradnjo nc štejcjo le stanovanj-ski ohjekti, ampak tudi gradnjc ograj, garaž, poti, dozidave, nadzidave, zemelj-ska dcla ...,
Zaskrbljujoče številke
V preteklih štirih letih, se pravi, od lcta 1976-1980, je bilo v Ljubljani zgrajenih kar 2370 objektov »črno-graditeljcv«, od tega kar 1068 stano-vanjskih. Za Vičane pa je še bolj pretresljiva   naslednja   štcvilka:   od skupnega   števila   črnih   gradenj   v Ijubljanskih občinah, jih je v teh le-tih kar 1087 zraslo na področju naše občine in smo kajpak najbolj »črni«. Seveda to hkrati ne pomeni, da se izmikajo  zakonskim   predpisom   le Vičani, saj je veliko graditeljev iz drugih občin, v katerih tudi ni takš-nih prostorskih graditeljev iz drugih občin, v katerih tudi ni takšnih pro-storskih možnosti kot pri nas. Samo v lanskem, 1980. letu, je naprimer v naši občini »na črno« zraslo 58 sta-novanjskih objektov, 103 garaže ozi-roma  gospodarska  poslopja  in  91 ostalih objektov. Prostorsko najbolj problematični so stanovanjski objek-ti, saj so povečini zgrajeni na neza-zidljivih, kmetijskih ali varovalnih in komunalno   neopremljenih   zemlji-ščih. Najbolj problematična področ-ja nedovoljenih gradenj so Rakova jelša, Kozarje in Krim-Rudnik, da ne omenjamo tistih, kjer je manj kot 281 črnih gradenj. Zavedajmo se, da so vsa ta področja ravno v naši ob-čini.
Ne le zaradi teh, za marsikoga, ki mesece in leta čaka na ustrezno gradbeno dokumentacijo, osupljivih podatkov, ampak iV zaradi pojava samega, je občinski izvršni svet skle-nil posvetiti izredno sejo izključno temu vprašanju.
Zakaj »črne gradnje«?
»Naša akcija mora biti usmerjena v preprečevanje črnih gradenj in ne v ruše-nje«, je bila osnovna misel, ki se je pre-pletala v razmišljanjih vseh razpravljal-cev. In, če hočemo preprečevati, potem moramo, kot prvo, poznati vzroke, ki so do tega pojava pripeljali in ki ga pogoju-jejo.
Eden od vzrokov, ki pogujejo nedovo-Ijene gradnje, je vsekakor razkorak med predvidenimi in dejansko zgrajenimi sta-
novanji. V Ljubljani smo, na primer, na-črtovali, da bomo v preteklem srednje-ročnem obdobju zgradili 15 tisoč stano-vanj, od tega 13 tisoč driižbenih in dva tisoč individualnih. Načrt predvidene gradnje družbenih stanovanj pa je bil realiziran le 78 odstotno, na drugi strani pa je bil načrt individualnih stanovanj presežen kar za 38 odstotkov. In zakaj s stanovanjsko izgradnjo zamujamo? Tudi zato, ker priprava zemljišča od začetka urbanističnega planiranja in izdelave za-zidalnega načrta, pridobivanja in ureja-nja stavbnega zemljišča, traja od pet do sedem let!
Seveda pa nerealizirani stanovanjski načrti niso edini, in za črnograditelje tudi ne poglavitni vzrok nedovoljenih gra-denj. Dolgotrajni in silno dragi postopki v zvezi z izdelavo lokacijske dokumenta-cije, pridobitve soglasij in ustreznih do-
voljenj so bistveni motivi takšne gradnje. Potreben čas za pridobitev loka»ijskega in gradbenega dovoljenja na urbanizira-iiem zemljišču je minimalno eno leto. Ob 16 odstotnem povprečnem porastu cen gradbenega materiala oziroma stanovanj v prvih štirih letih in 34 odstotnem pora-stu v letu 1979, nam je razumljiv tudi ekonomski motiv črnograditeljev.
Poleg omenjenega pa nedovoljeno gradnjo »podpirajo« tudi naslednja dej-stva: zakoniti upravni postopki od od-kritja do odstranitve nedovoljeno zgraje-nih objektov so zelo dolgotrajni, sredstev za odstranjevanje črnih gradenj je pre-malo, kazenske sankcije za črnogradite-Ija so mile-povprečna kazen je cca 3000 din in 5 dni zapora, za vseh pet ljubljan-skih občin imamo le pet inšpektorjev, onomogočen oziroma zelo otežkočen je režim nadzora in ukrepanje urbanistične inšpekcije na zavarovanih zemljiščih, zlasti na kmetijskih, naravnih, gozdnih, spomeniških in vodnih rezervatih.
»Črni« niso samo graditelji
Dejstvo je torej, da za rast nedovolje-nih objektov niso krivi le tisti, ki jih gradijo. Krivica leži še na drugih rame-nih. Več bomo morali storiti na področju urbanizma, postopke za pridobivanje vse potrebne dokumentacije za gradnjo mo-ramo skrajšati in nenazadnje tudi poce-niti. Organizirati moramo takšno grad-njo, kjer bodo posamezniki lahko delali tudi sami in tako zmanjšali sedaj že astronomske cene gradnje, določiti mo-famo lokacije za individualne gradnje in jih tudi »opremiti« s tehnično dokumen-tacijo, saj se nemalokrat sliši, da Ijudje ne vedo, kje sploh lahko gradijo. Zago-toviti je potrebno dodaten dinar za od-kup zemljišč, da ne bo prihajalo do »čr-nega prometa« z zemljišči, oblikovati moramo dobre inšpekcijske službe, kate-rih delo bo na terenu, ne pa v pisarnah.
Prav gotovo so nanizani izhodi iz te »črne« situacije nujni, niso pa še vsi. Še marsikaj bi bilo treba reči in predvsem storiti. V vsakem primeru pa črne grad-nje ne smemo podpirati. Tiste objekte, ki stojijo tam, kjer jih iz kakršnihkoli razlo-gov ne moremo legalizirati in sanirati, je treba porušiti!
.  '                     NINA LEGAT-ČOŽ