List 35. Kako hraniti sveže sadje? Da se določi, kako se sveže sadje pozno zorečih vrst najdalje ohrani, da ostane dobro za prodajo, shranilo je poskušališče kr. sadjarske in vinarske šole v Geisenheimu dne 6. novembra lanskega leta po 25 kos-mačev in po ravno toliko bergamotek enakomerno razvitih na razne načine, kakeršni so v navadi: Ti načini so ti lo: 1. Sadja se zavije v svilen papir. 2. Dene se mej strugotine. 3. Vloži se v ječmenovo slamo in zaboje. 4. Zloži se v otavo. 5. Zazpe se z žaganjem. 6. Zaspe se s pšeničnimi plevami. 7. Vloži se v izprano milko. 8. Shrani se v sadni shrambi kar tako razpoloženo. 9. Prsti se na sadje naspe v prstno posodo, katera se potem zakoplje na vrtu. Sadje se je na vse imenovane načine izimši št. 10 hranilo v sadni shrambi; 11. hruške so se pa še zavile v propkovo moko, katero rabijo na Španskem za pošiljanje trdega namiznega grozdja. Dne 9. februvarija so vse sadje vzeli iz posod, po katerih je bilo poshranjeno, in zložili je v zakurjeni sobi na mizo, kjer so je do 22. dne februvarija večkrat pregledovali. To se je pa zgodilo, da bi zvedeli, kako se bi vzdrževalo sadje po sadnih prodajalnicah, ker pro-, dajalci sa često pritožujejo, da je sadje lepo, kadar ga vzamejo iz posod, v katerih je bilo spravljeno, v pro-dajalnici pa kmalu porjavi in dobi lise, ter ga ni moči prodati. Uspeh teh poskusov bil je tak le: 1. V svilenem papirji zavita jabolka iu hruške so se najbolje ohranile, svoje lepote ni sadje nič izgubilo in tudi pozneje v sobi ni dobilo lis. Ugodile so se redno, in njih ukus je bil čist. 2. Tudi s strugotinami je bil ugoden uspeh, če tudi sadje ni bilo tako lepo, kakor pri prejšnjem poskusu. Omladilo se je bilo redno, in okus je bil čist. 3. Zavijanje v ječmenovo slamo se pa ni izkazalo posebno ugodno. Sadje se je še precej dobro ohranilo, pa je izgubilo lepo barvo. Tudi se prav dobro ni ugodilo, drugega ukusa pa ni dobilo od slame. 4. Hruške, vložene mej otavo, so potem v sobi kmalu postale lisaste in jele gniti. Imele so tudi ukus po senu. Pa tudi jabolka so izgubila lepo barvo. Uležala so se pa bila popolnoma, pa tudi dobila ukus po otavi. 5. V žaganji spravljene hruške so potem v sobi v kratkem času ovenile, dobile lise ter imele neprijeten okus po lesu, tako da bi ne bile za prodajo. 6. V plevah so hruške ostale precej sveže, jabolka so pa močno ovenila. Sadje je pa imelo zaduhel ukus. 7. V listji so hruške dobile mnogo lis in so močno ovenile. Jabolka so se pa dobro ohranila, le malo so ovenela. 8. V milki se je sadje prav dobro, ohranilo, a ne do dobra omladilo. Ta način se bode dal torej le ondu uporabljati, kjer hočejo sadje dalje hraniti, nego je navada. Ukus je sadje imelo čist; dobro bi pa bilo morda, sadje zaviti v svilen papir. 9. V shrambi prosto ležeče sadje se je dobro ohranilo, v sobo preneseno je pa močno ovenilo. 10. V prst položeno sadje, ki se je v prsteni posodi ua prostem 50 % globoko zakopalo , ohranilo se je v zemlji jako dolgo in dobro, a je izgubilo svojo lepoto, torej je izgubilo mnogo vrednosti. Hruške so imele malo zaduhel ukus in nekatere so tudi jele gniti. 11. V propkovo moko vloženo sadje se je izvrstno ohranilo, v sobi je pa močno zvenilo. Ti poskusi kažejo, da se sadje najbolje ohrani v svilenem papirji in v strugotinah, da ne izgubi lepote svoje, da se ugodi popolnoma in pozneje v gorkem prostoru ne pokvari hitro, če se bodeta združila oba načina, bode uspeh gotovo še boljši, zatoraj priporočamo slednjemu, ki hoče spraviti pozno sadje, da je zavije v svilen papir in vloži mej strugotine. Če na ta način sadje denemo v sode, kakor delajo na južnem Tirolskem, spravimo ga lahko mnogo, če tudi nimamo posebne shrambe za sadje. Dobri uspehi dosežejo se tudi še z listjem in drobnim peskom, pri hruškah tudi s propkovo moko, le da pozneje venejo. V drugi vrsti hodijo v poštev pšenične pleve, ječmenova slama in prosta shranitev v sadni shrambi. Žaganje in otava dajeta sadju drug ne- prijeten ukus, sadje v zemlji spravljeno, izgubi lepote svojo. Spločno se lahko reče, da se sadje tem lepše ohrani in popolneje omladi, čim bolj ovira snov, ki se okoli njega naloži, da ne izhlapeva, in čim bolj brani vnanjemu suhemu zraku do njega. Sadje, ki se je močno potilo, laže vene, posebno pa zarjavelo sadje, kakor je to videti pri kosmačih. Zabraniti se mora, da prah ne prihaja blizu. Če sadje leži nezavito v sadni shrambi, skrbi, da bjde zadosti svežega zraka, da ne začne ve-niti O tem vrše se še daljnji poskusi, toraj tukaj le to opomnimo, da suh zrak in ž njim združeno izhlapevanje ne pospešujeta le venenja, temveč ovirata tudi gojenje. Pozno sadje, če se je skrbno trgalo, lahke prenaša mnogo več vlažnosti, nego se navadno misli. ----- 274 -----